glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 25 — Leto XV — 19. junij 1976
Planiranje po novem
y
Že X. kongres ZKJ je vsvo-jih sklepih zahteval tako od komunistov kot od zakonodajnih organov, da preide upravljanje v imenu delavcev čimprej v upravljanje delavcev samih-
Plod teh sklepov je nedvomno osnutek zakona o združenem delu, ki je trenutno v najširši javni razpravi in predstavlja izredno pomemben korak naprej v družbenoekonomskih odnosih, tako naše družbe, kot posameznika — proizvajalca v njej. Seveda, osnutek zakona o združenem delu ne razrešuje celotne materije združenega dela, temveč so potrebni za uresničevanje tega zakona še spremljevalni zakoni, kot zakon o družbenem planiranju, zakon o bančnem sistemu, itd-
Samoupravno družbeno planiranje že predstavlja v praksi uresničitev sklepov in idej X. kongresa ZKJ, čeprav je tudi res, da nastajajo pri tem določene težave in dileme, ker opravljamo takšno planiranje prvič. Tudi združeno podjetje Iskra ždaj sestavlja plane posameznih TOZD in iz le-teh izvirajoči skupni plan. Že samo dejstvo, da so posamezne TOZD združenega podjetja Iskra nosilke planiranja, pomeni samoupravno socialistično planiranje iz baze navzgor in ne kot doslej, planiranje na vrhu.
V vseh TOZD Združenega Podjetja Iskra so že ali pa pravkar sprejemajo posamezne temeljne plane TOZD, ki seveda Predstavljajo temeljne kamne celotnega plana ZP Iskra- Ko bodo osnove planov v TOZD sprejete, se bo začel postopek medsebojnega usklajevanja vseh planov TOZD.
Šele, ko bodo ti plani usklajeni, bo skupščina ZP Iskra sprejela in odobrila skupni plan ZP Iskra, ki bo to pot zares temeljil na skupnih interesih ZP Iskra, kot njenih posameznih TOZD in neposrednih proizvajalcev. Le-ti so zagotovo zapisali v plane svojih temeljnih | organizacij združenega dela tako svoje interese, kot interese celotnega združenega podjetja Iskra in interese naše celotne ; družbene skupnosti, kajti plani niso izraz interesov, koristi ali dobička zgolj posamezne delovne organizacije, oz. temeljne organizacije združenega dela, temveč celotnega združenega dela.
In združeno podjetje Iskra pripravlja takšen samoupravni socialistični plan v duhu razvoja in napredka, ne samo celotne republike, temveč tudi federacije in predstavlja tako hkrati nosilko gospodarskega razvoja najširših razmerij, torej celotnega jugoslovanskega družbenoekonomskega razvoja.
mak
Iskrin sindikat na novih poteh
Na ustanovni seji Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra so razrešili dosedanje predsedstvo sindikalne konference, nadzorni odbor in komisije ter izvolili novo vodstvo in sindikalna telesa. Za predsednika so ponovno izvolili Jožeta Čebelo. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi koordinacijskega odbora in njegovih organov, obravnavali in sprejeli predlog o programski usmerjenosti in delovanju v prihodnje, obravnavali srednjeročni program razvoja Iskre in njenih organizacij v obdobju do leta 1980.
V Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani je bila v ponedeljek, 14. junija, ustanovna seja Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata. Poleg delegatov ter drugih sindikalnih in vodstvenih delavcev sta se zasedanja udeležila tudi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije Rajko Orešnik in namestnica sekretarja tega odbora Vida Prinčič.
Po otvoritvi zasedanja in izvolitvi njegovih organov — delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, volilne komisije, zapisnikarja in overova-teljev zapisnika — je predsednik sindikalne konference Jože Čebela podal poročilo o delu in načrtih Iskrinega sindikata. Osredotočil se je zlasti na probleme sedanjega stanja ter na načrte za delo v prihodnjem obdobju. Opozoril je na radidne težave, zaradi katerih delo sindikata kljub prizadevnosti ni moglo zaživeti v tolikšni meri kot bi moralo, predvsem na področju reševanja stanovanjske problematike, otroškega varstva in letovanja Iskrinih delavk in delavcev, medtem ko smo na področju športa in rekreacije ter kulture zabeležili več lepih rezultatov. Eden najhujših problemov, zaradi katerega je delo sindikata dobesedno skoraj povsem ohromelo, je pomanjkanje finančnih sredstev, saj, kot je dejal Jože Čebela, niti ena družbenopolitična organizacija na ravni združenega podjetja ne razpolaga z nobenimi sredstvi. „Nimamo niti toliko denarja, da bi lahko razmnožili materiale, ki ste jih na primer prejeli delegati za to sejo in smo si morali denar sposoditi drugod/4 je omenil žalostno resnico predsednik sindikalne konference. V nadaljevanju je spregovoril tudi o sodelovanju sindikata z drugimi družbenopofitičnimi organizacijami ter to sodelovanje ocenil kot izredno uspešno.
___ ,, '
Udeleženci seje sindikata ZP Iskra.
Njegovemu govoru in poročilu nadzornega odbora sindikalne konfe-rece je sledila izredno bogata razprava. V njej je med drugimi sodeloval tudi generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Spregovoril je zlasti o izredno pomembni vlogi sindikata ter v zvezi s tem opozoril na velik pomen te družbenopolitične organizacije v vodenjujavne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Podobno kot Jože Čebela je tudi generalni direktor namenil veliko pozornosti temu, da v Iskri ne uresničujemo sprejetih
(Nadaljevanje na 2. strani)
2. ZASEDANJE SKUPŠČINE ZP ISKRA
V ponedeljek, 28. junija 1976, bo 2. zasedanje Skupščine ZP ISKRA z naslednjim dnevnim redom:
1)	poročilo o poslovanju ZP ISKRA za leto 1975 — Informacija odbora za zunanjetrgovinsko poslovanje o pregledu poročila o poslovanju zunanjetrgovinskih firm ISKRE za leto 1975
2)	sklepanje o pričetku postopka usklajevanja in sprejemanja samoupravnega sporazuma o družbeno gospodarskem razvoju ZP ISKRA za obdobje 1976 — 1980. — Informacija o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976 — 1980.
3)	tekoče zadeve:
—	predlog IPT za plačilo N din 1.428,550.00 iz rezervnega sklada ZP ISKRA
—	predlog DS IPS za imenovanje v. d. direktorja ISKRA POSLOVNE STAVBE
Informacija o sanaciji TOZD Tovarne elektronskih naprav
—	informacija o poslovniku za izvajanje samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju za RTV
—	imenovanje arbitražne komisije na predlog skupine inovatorjev TOZD napajalne naprave Novo mesto
—	imenovanje delegata v svet Elektrofakultete Ljubljana
4)	vprašanja delegatov.
Delovno predsedstvo na seji koordinacijskega odbora OO sindikata med izvajanjem predsednika Jožeta Čebele.
njem predsednika Jožeta
Šentjernej
vabi!
VSEM SAMOUPRAVNIM, DRUŽBENO POLITIČNIM TER POSLOO-F NIM ORGANOM V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA ZP ISKRE!
j* .	.
V jubilejnem 30. letu obstoja ISKRE, bomo, tako kot vsako leto, proslavili dan ISKRE - dan borca — 4. julij.
*t S to proslavo sovpada tudi 25. obletnica tovarne uporov v Šentjer-■v? neju.
Dogovorili smo se, da bomo oba jubileja združili v skupno proslavo, ki bo 3. julija 1976, poleg hipodroma v Šentjerneju.
Za proslavo dneva borca je pripravljen pester program, ki ima poleg slavnostnih govorov najvišjih predstavnikov republike in ISKRE, še bogat kulturni in zabavni program.
Družbeno-politične organizacije in Skupščina ZP ISKRA, poziva vse organe upravljanja, družbenopolitične organizacije ter poslovodne organe, da aktivno sodelujejo pri organizaciji udeležbe. To pa pomeni, da predvsem zagotovijo popolno informiranost vseh delavcev ISKRE o pomenu jubilejne proslave, organiziran prevoz udeležencev ter za to potrebna sredstva.
Pričakujemo, da se bodo delavci TOZD ISKRA iz dolenjskega območja polnoštevilno udeležili proslave, iz ostalih področij pa najmanj 30 % delavcev ISKRE.
Najtesneje sodelujte z odborom za izvedbo proslave dneva ISKRE — dneva borca, ki ima sedež v TOZDi Upori Šentjernej. Predsednik odbora je direktor TOZD Upori — tov. Simonič Ludvik, tel. št. (068) 85-316.
Ljubljana, 14. VI. 1976
Gen. dir. ZP ISKRA: Jože Hujs
Preds. ZB ZP ISKRA: Franc Križnar
Preds. sind. konf. ZP ISKRA: Jože Čebela
Sekretar sveta ZK ZP ISKRA: Stane Preskar
Predsednik Skupščine ZP ISKRA: Vladimir Klavs
Preds. KO ZSM ZP:
Miloš Pavlica
seniinar, se je zbralo iz vse države 35 mehanikov iz naših in pogodbenih Panoga električnega ročnega orod- servisov, poleg tega pa še servisni meja si je letos zastavila obširen proiz- hanik iz Prage v Ceškoslovaški. vodni program v vrednosti 240 milijo- , Namen seminaija je bil, da se vsi nov dinarjev. Za uresničitev tega zelo mehaniki, ki se neposredno ukvarjajo napetega načrta pa so seveda potrebne s popravili ERO, seznanijo po teh-
Seminar o ERO
zunaj proizvodnje številne komercialno tehnične akcije, od katerih stopa v ospredje akcija za temeljita servisna popravila.
Sodelavci komercialnega področja industrije telekomunikacij — prodaja ERO in šolski center Iskra v Kranju sta zato priredila minuli teden tridnevni seminar za elektromehanike-popravljalce električnega ročnega orodja. V Radovljici, kjer je potekal
nični plati z dosedanjimi in zlasti novimi napravami tako profesionalnega, kot hobi programa, hkrati pa da se tovarniški sodelavci pogovore o obširni problematiki servisnih del z mehaniki s terena.
Seniinar je bil dobro pripravljen, zato je, kot je bilo pričakovati, tudi dobro uspel. Predavatelji so v sorazmerno kratkem času temeljito obdelali teoretično plat tehnologije ERO.
Spominski posnetek pred stolnico Iskre.
iricitirk-kk fr******************** A 'k'k'k fr^HHHr****** £ * *
| Nasvidenje 3. julija v Šentjerneju!
Pri komercialnih pogovorih je bila seveda najbolj živa problematika dobav servisnih delov. Mehaniki so pripomnili, da je preskrba z deli sedaj že veliko boljša, vendar še vedno ni pov sem zadovoljiva. Sodelavci ERO sc povedali, da je kritika upravičena pri delih, ki jih uvažajo. Marjan Kralj
Iskrin sindikat na novih poteh
(Nadaljevanje s 1. strani)
sklepov, ter poudaril, da je to neuresničevanje postalo v naši sestavljeni organizaciji že skoraj vsakodnevna praksa. »Poiskat: morajo krivce, še pomembneje pa je to, da poiščemo vzroke naše nedelavnosti in neučinkovitosti. Poiskati moramo korenine nespoštovanja sprejetih sklepov," je poudaril Jože Hujs.
V	razpravi sta sodelovala tudi sekretar sveta ZK ZP Iskra Stane Preskar in predsednik ZB Iskra Franc Križnar. Podobno kot njuni predgovorniki, sta tudi onadva govorila o številnih problemih, hkrati pa omenila, da nam je kljub težavam uspelo doseči lepe uspehe. Spregovorila je tudi namestnica sekretarja republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Vida Prinčič. Poudarila je, da naj bi bila ustanovitvena seja koordinacijskega odbora prelomnica v delovanju sindikata na ravni ZP Iskra ter navedla številna področja, na katerih bi moral sindikat okrepiti svojo dejavnost. V razpravi je sodeloval tudi predsednik omenjenega republiškega odbora Rajko Orešnik. Največ pozornosti je namenil sprejemanju srednjeročnih načrtov ter opozoril, da je na ravni republike Iskra eden od nosilcev razvoja slovenskega gospodarstva. Vsekakor je to lepo priznanje našemu kolektivu, hkrati pa tudi velika obveznost. Glede na izrečene kritične besede o delu in problemih Iskrinega sindikata je dejal, da smo v Iskri kdaj pa kdaj preskromni in da smo že dosegli več lepih rezultatov in uspehov. Med te je uvrstil zlasti akcije ob dnevu ženske ter dejavnost v zvezi z usmerjenim izobraževanjem.
V	razpravi so sodelovali tudi številni sindikalni delavci ter med drugim dejali, da v Iskri ne bi smeli le ugotavljati slabosti, pač pa jih premostiti, slišati pa je bilo tudi mnenje, da morda sedanje delo sindikata in njegovi načrti nekaterim niso pogodu in bi verjetno rajše videli, če bi sindikat tako kot nekdaj skrbel samo za ozimnico in morda še kaj drugega malega povrhu. Beseda je nanesla tudi na samoupravno organiziranost združenega podjetja, zlasti industrije elementov za elektroniko, neobveščenost delavcev, ki vsekakor hromi naše delavsko samoupravljanje, vprašanje solidarnostnih akcij in podobno.
Ustanovitvena seja koordinacijskega odbora se je nadaljevala z razreš-nico dosedanjemu predsedstvu sindikalne konference ter nadzornemu odboru in komisijam, zatem pa so udeleženci sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in njegovih organov v SOZD Iskra. Soglasno so izvolili tudi izvršni odbor koordinacijskega odbora ter nadzorni odbor in komisije.
V	nadaljevanju so delegati obravnavali in sprejeli predlog o programski usmeritvi in delovanju novega sindikalnega telesa in njegovih organov ter obravnavali in sprejeli finančni načrt delovanja sindikata na ravni ZP Iskra. V okviru zadnje točke dnevnega reda je direktor področja za ekonomiko Edi Delopst poročal o srednjeročnem programu razvoja Iskre in njenih organizacij za obdobje 1976—1980, čigar izvajanja objavljamo v celoti posebej.
Zlati znak RS ZSS za sindikat Elektromotorjev
Lado Drobež
Kje smo v razpravah o osnutku zakona o združenem delu?
V kakšni fazi so razprave o načrtu zakona o združenem delu v organizacijah ZPI?	*
Zakon o združenem delu bo zelo važen zakon. Pripravljamo ga že dve leti, javno pa o njem razpravljamo že več kot leto dni. Sedaj je v razpravi osnutek zakona, to razpravo pa naj bi v Jugoslaviji zaključili čez pol leta, torej v.novembru.
Katera so bistvena vprašanja, okrog katerih so stekle v organizacijah Iskre najpo^ostejše, najbolj zavzete raz-
In zakaj je o tem zakonu toliko Ta
prave.'
razprav? Ta zakon hoče bolj natančno in praktično določiti nekatere osnovne ideje ustave. Ta zakon omogoča in zahteva hitrejši razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov, ta zakon daje mnogo več političnih in ekonomskih oblasti delavcem TOZD in vsem delavcem v združenem delu. Ta zakon pa hoče tudi zmanjšati moč in oblast raznih birokratsko-etatistič-nih struktur (tistih ljudi, ki bi radi vladali s pomočjo državnih, republiških, ali občinskih predpisov) in raznih tehnokratskih struktur (tistih ljudi, ki bi radi odločali o pomembnih ekonomskih in drugih zadevah v ozkih krogih podjetij, bank, itd.)
Ta zakon hoče torej spremeniti, tako način, odločanja, kot tudi način sodelovanja TOZD z drugimi TOZD ter navzven. Pozabiti bo treba na podjetniško miselnost, ki nas je usmerjala v preteklih letih in sprejeti novo filozofijo, ki je zasnovana na združenem delu z družbenimi sredstvi. Da bomo te in ostale zamisli učinkoviteje uveljavili, nam zakon ponuja več možnosti za organiziranje deiav* cev v združenem delu.
Danes največ razmišljamo o tem, kakšna naj bo TOZD, kakšna naj bo delovna organizacija, kakšni odnosi naj bodo med TOZD v delovni organizaciji, kaj naj delajo skupne službe v delovni organizaciji in v ZP Iskra, kako povečati odgovornost teh skupnih služb za svoje delo. Precej razpravljamo tudi o tem, kaj so to do-
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pred kratkim podelil desetim sindikalnim organizacijam najvišje priznanje — zlati znak za dolgoletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov svojega članstva.
To najvišje sindikalno priznanje je med temi desetimi prejela tudi osnovna organizacija sindikata TOZD Elektromotorji v Železnikih, ki si ga je v svojem dosedanjem delovanju prav gotovo zaslužila, saj je na vseh področjih delovanja v preteklem obdobju dosegala lepe uspehe.
Priznanje tej naši sindikalni organizaciji je vsekakor zasluženo, obvezuje pa tudi k nadaljnji aktivnosti. —C—
Med osmo sejo sekretariata sveta ZK Elektrokovinske industrije.
SOZD Elektro-kovinske industrije nastaja zaradi življenjskih potreb
Generalni direktor ZP Iskra Jože flujs je poudaril, da sestavljena organizacija Iskre in Gorenja ne nastaja zaradi neke vsiljene akcije, pač pa zaradi življenjskih potreb. Presekati moramo vse pregrade, ki zavirajo uresničevanje naših ciljev. Po mnogih dolgotrajnih in napornih razpravah smo v združevalnem procesu že dosegli vidne uspehe.
Ta čas so pri nas v polnem teku javne razprave o načrtu zakona o združenem delu. Razprava poteka na vseh področjih in ravneh, nobena organizacija, proizvodna, družbenopolitična ali druga, ne more biti izven tako pomembnih prizadevanj, katerih vsebina je zavestno oblikovati zakonske formulacije p urejanju medsebojnih odnosov v družbeni reprodukciji v pogojih Samoupravne družbene lastnine. Da bi slišali kratko oceno našega trenutka teh razprav v organizacijah v okviru ZP Iskra, smo potrkali z nekaj vprašanji na vrata delovne sobe Staneta Preskarja, sekretarja ZK v ZP Iskra.
Pred dnevi je bila v celjskem EMO osma seja sekretariata sveta ZK Iskra-—Gorenje. Udeležili so se je člani sekretariata ter gostje, med njimi tudi generalna direktorja Iskre in Gorenja Jože Hujs in Ivan Atelšek.
Po poročilu o izvajanju akcijskega programa zveze komunistov, ki ga je podal sekretar sveta Stane Preskar, je prvi spregovoril generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek. Opozoril je na lepe uspehe, ki smo jih v zadnjem obdobju dosegli v procesu združevanja obeh organizacij ter pri tem navedel štiri najpomembnejša vprašanja, ki stojijo trenutno pred nami. To so programska usmeritev, skupen nastop na tujem in domačem tržišču, skupne raziskave in naložbe, ter status EMO v Iskri, oz. v EKI.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o vprašanju interne banke, srednjeročnega načrtovanja, vprašanjih prestruk-
dganskimi odnosi. Ponekod se že pišejo analize v tem smislu. Te analize bo pač treba narediti vspovsod. Saj vemo, da bomo morali v 18 mesecih (do novembra 1977) dejanske odnose uskladiti z zakonom.
hodkovni odnosi in kako jih urediti v ZP Iskra in sicer med proizvodnimi TOZD ter komercialnimi TOZD in med TOZD ter skupnimi službami.
Ali so razprave v ZP Iskra morda prispevale, oz. dale kot rezultat tudi kakšen tehtngši prispevek k jasnejšim formulacijam kot jih najdemo v osnutku zakona o združenem delu?
Zakon o združenem delu je pisan kot zakon, se pravi v pravniškem jeziku. Vendar je tako razčlenjen, da je razumljiv tudi poprečnemu bralcu. Seveda pa posamezni členi le zahtevajo svojo razlago. Važen je predvsem duh zakona (kot se temu menda reče). O tej usmeritvi, ki jo zakon prinaša, pa govorimo že dolgo in na široko. V letošnji razpravi še nismo zbrali vseh pripomb in še nismo imeli sklepnega sestanka, na katerem bi oblikovni take pripombe, ki naj bi izboljšale, ali spremenile posamezne člene zakona.	mak
Prav zato so zdaj tako živahne razprave tudi v Iskri. Zdaj razpravljamo o tem, kakšne možnosti nam ponuja zakon. O zakonu poteka torej splošna razprava in to na sestankih družbenopolitičnih organizacij, na zborih delavcev in na sestankih raznih strokovnih in poslovodnih skupin. Vendar lahko opazimo, da na zborih delavcev TOZD posvečajo večjo pozornost tistim členom, ki govore o TOZD. Podobno tudi na drugih sestankih. To pomeni, da danes že razmišljamo o tem, kakšna je razlika med tistim, kar pravi osnutek zakona in dejanskim stanjem,
NOVO VODSTVO SINDIKATA ZP ISKRA
1.	ČEBELA JOŽE - predsednik KO OOS ZP Iskra iz TOZD Montažno servisna organizacija Ljubljana, delovna organizacija Elektro-mehanika
2.	KRANJC ŽARKO - podpredsednik KO OOS, iz TOZD Feriti, Ljubljana, delovna organizacija IEZE 3. STOPAR BOJAN — sekretar aktiva mladih v KO OOS, iz TOZD Delavska restavracija, delovna organizacija Elektromehanika
4. IZVRŠNI ODBOR:	Panza Franjo — EMO — Skupne službe
Klančar Janez — Elektromehanika — Skupne službe
Cotič Darko — Široka potrošnja — Sprejemniki
Dekleva Vladimir — Avtomatika — Orodjarna
Malgaj Olga — IEZE — Polprevodniki
Zajec Adolf — Avtoelektrika — Žarnice
Oblak Jože — IC — Skupne službe
Bitenc Viktor — Skupne dejavnosti — CAOP.
Predsedniki in namestniki stalnih komisij pri KO OOS:
1. komisija za nadaljni razvoj samoupravljanja in integracijske procese
—	Slejko Humbert, predsednik, DO Avtoelektrika
—	Kosovel Metka, nam. preds., DO IEZE
2.	komisija za šport in rekreacijo
—	Gregorčič Emil, predsednik, DO EMO
—	Drinovec Niko, nam. preds., DO Elektromehanika
3.	komisija za kulturno dejavnost
—	Krpan Stašo, predsednik, DO Elektromehanika
—	Pavlovič Nada, nam. preds., DS SS ZPI
4.	nadzorni odbor
—	Pavli Konrad, predsednik, DO Elektromehanika
—	Jovičevič Boško, član, DO Široka potrošnja
—	Plapar Drago, član, DO IEZE
—	Boltar Vida, član, DO Avtoelektrika
—	Nadler- Milan, član, DO IC.
lunranja ter med drugim tudi o posameznih temeljnih organizacijah, ki se skušajo izolirati od celote.
Direktor Atelšek je prisotne seznanil tudi s sklepom Zvezne zbornice, ki je privolila v graditev tovarne katodnih cevi v Srbiji. Poudaril je, da bosta zaradi tega enostranskega sklepa, kije bil sprejet brez posvetovanja z drugimi, Gorenje in Iskra protestirala pri vseh naj višjih organih.
Na sestanku je spregovoril tudi generalni direktor Iskre Jože Hujs. Opozoril je predvsem na to, da moramo čimprej uskladiti proizvodne programe ter poudaril, da smo po mnogih napornih razpravah dosegli vidne uspehe. »Težko je kar čez noč spremeniti tisto, kar smo ustvarjali v desetletjih", je poudaril direktor Hujs ter dejal, da je iz dneva v dan moč opaziti vse večjo potrebo po združitvi Iskre in Gorenja, pri čemer ne gre za neko vsiljeno akcijo, pač pa za dejansko življenjsko potrebo.
Kot že rečeno je sekretar sveta ZK Stane Preskar udeležencem, članom sekretariata in gostom najprej posredoval poročilo poslovodnega odbora o izvajanju akcijskega programa dela ZK.
V zadnjih treh mesecih je poslovodni odbor na treh rednih sejah razpravljal in sklepal predvsem o delovanju in rezultatih dela delovnih skupin za razvojni program, sodelovanje v zunanji trgovini in na domačem tržišču, o organiziranosti in delovanju strokovnih služb SOZD EKI, o zaključnem računu za lani in gospodarskem načrtu ža letos, sprejel izhodišča za sred-njeročni razvojni program, pregledal načrtovane investicijske naložbe v tem letu ter razpravljal o osnutku zakona o združenem delu ter o nujnosti, da našo samoupravno organiziranost čimprej uskladimo s tem osnutkom zako-
združenih podjetjih. V nadaljnjem d* ^ lu bo skušala pripraviti predvsem koij ^ kretne predloge za uskladitev in vesti; cijsldh naložb v mrežo predstavništevj stQ prodajaln in servisov, uskladitev in p6-enotenje nabavno-prodajnih pogoje<' ^ zlasti v medsebojnih nabavno-prodsj ' in nih odnosih ter uskladitev in poencj ^ tenje principov kreditiranja prodaj*" ^ Poslovodni odbor in posebej za M tU( imenovana delovna skupina sta še P? sebej obravnavala tudi skupno investi $e
*kc
skc
do
to\
djsko naložbo Iskre in Gorenja v izvodnjo kompresorskih enot za h*f dilnike. Nova tovarna bi vsekakor redno ugodno vplivala na povečam izvozne sposobnosti izdelovalcev b«** du tehnike, ki ne bi bili več vezani D* no uvoz kompresorskih enot. Iskra in Gff to\ renje sta investicijsko naložbo že prij* do
mi
Pr<
ko
vzl
$e
file
Po-
Voj
na.
vila slovenski gospodarski zborni*1 hkrati pa so se začela tudi potreb® usklajevanja z drugimi zainterestf nimi ali možnimi investitoiji.
Kot že rečeno, je poslovodni odb® razpravljal tudi o osnutku zakona združenem delu ter imenoval konti8 jo, ki naj preuči sedanji samouprav^ sporazum in pripravi predlog za moti bitne spremembe oziroma dopolniti* nai V zvezi s tem je moč pričakovati tv* saj določene spremembe v samouprav® ko in poslovodni strukturi, od tega pa j pr< odvisna tudi sama formalna reelekcij de| organov SOZD EKI, pa tudi sama c’ jih ganiziranost strokovnih služb. * Poslovodni odbor je na omenjen”’ pr( treh sejah izrekel tudi mnenje, dar mogoče v sedanji fazi razvitosti zd£ ževalnih odnosov pripraviti sredif ročni načrt razvoja le tako, da obe ^ ganizaciji izdelata lastna srednjeroč® načrta, vendar pa morata pri tem uf* števati skupna izhodišča, ki jih je p° lovodni odbor že sprejel.
Poslovodni odbor tudi smatra, ^ je potrebno ponovno aktivirati delo®| nje odborov delavskega sveta SO*: EKI za programiranje in razvoj, za fSj| spodarsko načrtovanje in za tržništi®
Id naj se tvorno vključijo tudi v sati® operativno delo poslovodnega odb®* in njegovih komisij in delovnih F*
P Razprava na 8. seji sekretaf*^ I dotaknila zlr.

sveta ZK EKI se je	.
Že izdelano analizo razvojno-proiz- nujnosti uresničevanja akcijskega P } inih programov Iskre in Gorenja, s m-ama ZK. nadalje je beseda teki*
katero so bili opredeljeni posamezni podprogrami glede na razvojne načrte do leta 1980, je delovna skupina še poglobila in razdelila.
Dela še ni končala, smiselno pa poteka v dveh smereh, in sicer:
-	v kvantificiranju zbranih in opredeljenih vsebinskih programov razvoja in proizvodnje ter v izdelavi nomenklature, ki bo ustreznim službam omogočila to kvantifikacijo za srednjeročno obdobje;
—	v definiranju prekrivnih programov, za katere je izdelan vsebinski in vrednostni pregled proizvodnje lani in letos, števila zaposlenih in udeležba, ki jo ta prekrivni program predstavlja v posamezni temeljni organizaciji. Ta področja so: televizijski sprejemniki, antene in antenski ojačevalci, gospodinjski aparati, mah motorji, kabU in spojna vezja, varjenje ter klimatska in toplotna tehnika. -
Delovna skupina za sodelovanje med Iskro in Gorenjem v zunanji trgovini je izdelala predlog možnosti za čim uspešnejše sodelovanje. V svojem nadaljnjem deluje opredelila področja ter se osredotočila v ureditev pravno-finančnih odnosov na posameznih tržiščih. Sodelovanje vseh zunanje-tr-govinskih organizacij Iskre in Gorenja poteka vsekakor izredno ugodno.
Delovna skupina za sodelovanje v domači prodaji in nabavi je doslej presedala stanje in načine dela v obeh
Pr06 $0
srednjeročnem proizvodnem mu Iskre in Gorenja, pri čemer je ^ izraženo mnenje, da ta program n6., smel biti seštevek želja, pač pa rea® pokazatelj naše sposobnosti, spreS. vorih so tudi o nujnosti analizirati, tržišča tet proizvodnega prestrukti p ranja, obširno je bilo tudi govor®, velikem pomenu javne razprav® | osnutku zakona o združenem ; mnogi razpravljale! so se dotak^ | tudi vloge in delovanja delavskega^ ta Iskra-Gorenje, evidentiranja p*, sednika delavskega sveta, kot morebitnih sprememb samoupra' sporazuma o združitvi obeh orgai cij.
- Ob koncu zasedanja je sekte sprejel poročilo komunistov v { , vodnem odboru o delu tega odboti, zadnjih treh mesecih ter zadolžil muniste v poslovodnem odboru ip ^ slovodnih strukturah, da pripravi}0, 28. junija predlog srednjeročnega PL . grama razvoja TOZD Iskre in Gorej> posebej z vidika razreševanja pr0:, v rivania nrocramov. oz. .

i

mov prekrivanja programov, oz. jevanja programov, ter predlog trebriih organizacijskih povezav- 0 predlogih bo sekretariat razpra začetku julija. Takrat bo podal oceno enoletnega delovanja ter s® . p govoril o sklicu seje sveta ZK Isk®*# Gorenje ter o vsebini dnevnega || Sekretariat bo podal tudi oceno 12 ^ janja akcijskega programa ZK.
Srebrni jubilej Tovarne kondenzatorjev v Semiču
Delovni kolektiv naše Tovarne kondenzatorjev v Semiču bo 19. junija praznoval 25-letnico svojega obstoja in uspešnega razvoja. V ta namen bodo imeli v tovarni proslavo, na kateri bosta delavcem spregovorila podpredsednik Skupščine SRS Vladimir Logar in generalni direktor ZO Iskra Jože Hujs, najzaslužnejšim članom kolektiva bodo ob tej priložnosti podelili tudi državna odlikovanja, hkrati pa bodo podelili^ tudi zlate Iskrine značke jubilantom dela in priznanja vrsti sodelavcev. Čeprav smo o delu in doseženih uspehih semiške tovarne kondenzatorjev v našem listu doslej veliko pisali, izrabljamo priložnost in ob njenem srebrnem jubileju na kratko zi.uva prikažemo pot njenega strmega vzpona.

. Začelo se je s 1. aprilom 1951, ko I® takratni delovni kolektiv štel komaj dvanajst članov, deset delavk in dva j delavca. Obrat tedanjega Instituta za ®*ektrozveze v Semiču je vodil Anton lovko, partizanski vezist. Delavke so tedaj navijale kondenzatorske svitke oa ročnih navija Inih strojih.
Začetek je bil skromen, vendar obetaven spričo velike upornosti in Znanosti, ki je edina uspela prema-Sti začetne težave na poti nadaljnjega ^zvoja te proizvodnje.
V naslednjih dveh letih se je število j članov delovnega kolektiva povečalo "a 51, rasel pa je tudi obseg proiz-cofl Vodnie 'n v I. 1955 in 1956 so že ‘stj, gradili nov proizvodni objekt, ker so ;teVl dotedanji provizorični delovni pro-ttori postali pretesni.
:gv, Kljub številnim težavam se je pot dal ?erT1i!>ke tovarne začela strmo dvigati »no- 'n razraščala se je v vedno bolj po-laifr rf'err|bno tovarno, katere izdelki so se Uveljavili na domačem trgu, našli pa a ^di uspešno pot na tuje-1 dj. Število članov delovnega kolektiva ®	56 je v 25 letih iz dvanajst povzpelo na
P* skoraj 1.100 v letošnjem letu, torej .J *oraj za desetkrat, še bolj zgovoren ir ^ doka? izredno naglega vzpona ih rasti Hi ?>Varne pa pomeni njen bruto pro-be‘ dukt. Le-ta je bil razumljivo ob ušta-I d d°vitvi obrata neznaten, lani pa je ... kvarna kondenzatorjev. v Semiču doseg|a proizvodnjo že v višini 180 niP d)ilijonov dinarjev, pri čemer je zz -b®’ Prek 2 milijona dolarjev svojih izdel-isit kov izvozila v dvajset držav zahoda in j ^hoda, seveda pa s tem prav gotovo ub ^ niso rekli zadnje besede.
‘ V teh bežnih obrisih razumljivo ni Mogoče zajeti vseh podrobnosti in :a1\ Podatkov o rasti in nezadržnem raz-''oju naše semiške tovarne. Tudi ni ltVi darnen tega zapisa razsipati s podatki,
* $e je v petindvajsetih letih tovarna kondenzatorjev v Semiču nemalokrat P *: Predstavila in izkazala s pomembnimi k 2 delovnimi dosežki in rezultati, ki smo 3	1'h sproti spremljali.
j Na svoji življenjski poti je prešla .	,
la} 6reneKatere organizacijske stopnje, do gradnji.
'M "
temeljne organizacije združenega dela v okviru Industrije elementov za elektroniko, oz. do samostojne Industrije kondenzatorjev v okviru ZP Iskra, kar bo semiška tovarna dejansko postala z letošnjim 1. julijem in v svojem okviru oblikovala ustrezno število temeljnih organizacij.
Če torej izpustimo podrobnosti iz rasti tovarne pa je prav, da pobliže pogledamo, kako je v Semiču vzporedno z razvojem tovarne in njene proizvodnje rasel tudi osebni in družbeni standard.
Dobršen je delež tovarne pri reševanju perečih stanovanjskih vprašanj delavcev, saj jim je tovarna doslej
Že I. 1958 je nastala menza, ki se je do danes razvila v pomemben obrat družbene prahrane, ki ob minimalnih ocenah pripravlja tople obroke za delavce obeh izmen, opoldne pa tudi kosila in s tem rešuje pomembno vprašanje zaposlenih.
Zavedajoč se pomembnosti strokovnih kadrov za nadaljnji napredek tovarne v Semiču, vso skrb že dolga leta posvečajo štipendiranju bodočih sodelavcev s področja Bele Krajine-Doslej njihove štipendije prejema 88 učencev poklicnih šol, 102 dijaka srednjih in 48 študentov visokih šol, nič manjša pa ni bila vsa ta leta skrb za izobraževanje ob delu.
Posebno skrb posvečajo tudi prevozu delavk in delavcev na delo in z dela, saj je organiziran za vsa področja Bele Krajine, od koder se delavci vozijo na delo v Semič.
Na Primostku so pred leti zgradili lasten rekreacijski center, v katerem si delavci lahko ob skromnih izdatkih privoščijo prijeten oddih. Pravkar v tem centru dograjujejo pet brunaric s
Serija cos j kondenzatorjev.
zgradila 70 stanovanj, 178 delavcem pa pomagala s sredstvi pri individualni
bil® ^dbfoi,
e naprave omogočajo solidno kakovost.
|®
širokega asortimana izdelkov semiške tovarne.
Pogled na semiško tovarno kondenzatorjev iz zraka.
:
skupno 40 ležišči, v katerih bo letovanje delavcev še prijetnejše kot v šotorih, zgradili so bazen za otroke in
Visok obisk v Avtoelektriki
Pretekli torek 8. junija je prišla na obisk v našo državo, visoka študijska delegacija deželne vlade Furlanije in Julijske krajine, ki jo je vodil g. ENNIO ANTONINI, direktor oddelka za gospodarsko planiranje pri tej deželi. V tej delegaciji so bili še direktor in namestnik direktoija v odseku za gospodarske študije pri Fiatu, izvedenec za analize o proizvodnih stroških iz Rima, privatni industrijalec iz Trsta in drugi funkcionarji deželne vlade. Namen njihovega obiska v Jugoslaviji je bu ogled nekaterih organizacij združenega dela v. Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, ter se ob teh prilikah na organiziranih razgovorih informirati o gospodarskih problemih, možnostih pospeševanja sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, spoznavanje našega samoupravnega sistema, investicijske politike in drugih problemov, ki zadevajo obe strani.
Prvi dan svojega obiska v naši državi so visoki gostje izkoristili za ogled ISKRE — Avtoelektrike v Novi Gorici. Sprejel jih je glavni direktor Jože Eržen z sodelavci ter jim razkazal proizvodnjo. Gostje so si z izrednim zanimanjem ogledali vse proizvodne obrate, še posebno presenečeni pa so bili v novi tovarni malih zaganjalnikov, kjer je proizvodnja na visoko kvalitetnem nivoju.
Po ogledu je glavni direktor popeljal goste v dvorano delavskega samoupravljanja, kjer jih je seznanil z nastankom ISKRE in njeno organiziranostjo.
Za prisrčno dobrodošlico se je zahvalil vodja delegacije g. Antonini, ki je med drugim dejal:
„Namen našega obiska je predvsem ta, da bi pospešili medsebojno sodelovanje med obema državama. V teh dneh naše ga obiska bomo poizkušali spoznati vaše gospodarstvo, izvedeti želimo čimveč, saj bomo vse to, kar bomo izvedeli, temeljito proučili, ko se vrnemo domov “
vrsto naprav za igranje in razvedrilo.
Tovarna kondenzatorjev v Semiču je primer globoke zraščenosti s krajem in njegovim zaledjem, saj je doslej dokajšnja sredstva prispevala za razvoj Semiča in njegove okolice. Poleg predpisanih sredstev, ki se iz tovarne stekajo v skupne naložbe, prispevajo še dodatno po 200 din na zaposlenega za javna dela.
Praktično povsod, kjer se v zadnjih letih nekdanja nerazvitost Semiča im bližnje okolice, vse bolj umika novemu, naprednemu, je s svojimi sredstvi pomagala Iskrina tovarna kondenzatorjev, zato je njen delež neprecenljive vrednosti za napredek v tem delu Bele Krajine, zato je zlitost tovarne in okolja tolikšna.
Ob srebrnem jubileju semiška Iskra v vseh pogledih lahko s ponosom gleda na prehojeno pot, saj je v tem obdobju resnično dosegla nepričakovan vzpon in se ne samo doma, pač pa tudi v svetu utrdila s svojimi kvalitetnimi izdelki.
Uspešno je prebrodila v tem obdobju tudi marsikatere težave in le-teh najbrž tudi na njeni nadaljnji poti ne bo manjkalo, vendar — lahko se pohvali z žilavim, zagnanim delovnim kolektivom, ki ve kaj hoče in, ki se odločno spoprijema tudi s težavami, jih premaguje in nezadržno raste v nove delovne uspehe-
Takemu delovnemu kolektivu tudi letos, ko si je naložil nalogo doseči nad 200 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje, najbrž ne bo pretežko obračunati z recesijo, na zunanjih tržiščih, s podražitvijo materialov in vsem drugim, kar ga ovira na poti uresničevanja letošnjega gospodarskega načrta.
Ob srebrnem jubileju delovnemu kolektivu industrije kondezatorjev v Semiču iskreno čestitamo za doseženo in mu želimo tudi za naprej prav tako uspešno pot, rast in nadaljnji razvoj.
-J. C.-
Italijansko delegacijo so predvsem zanimala vprašanja s področja tehnologije, organizacije dela, licenc, umih postavk, zaposlovanje v ISKRI itd. Na ta vprašanja so jim odgovorili predstavniki ISKRE, gostje pa so bili zelo zadovoljni z odgovori, saj so že prvi
dan obiska v naši državi izvedeli veliko novega.
Njihov obisk, ki je trajal do 17. junija, je vsekakor nov korak pri poglabljanju medsebojnih odnosov med našo državo in Italijo.
Marko Rakušček
Zahvala za nesebično pomoč
V trenutku, ko nas je prizadela elementarna nesreča se Tolminci zavedamo in občutimo, da nismo ostali prepuščeni sami sebi. Dokajšnje število naših delavcev je ostalo praktično brez strehe nad glavo, tako da prebivajo pod šotori ali v zasilno urejenih bivališčih.
Delavci ZPI ste nam takoj solidarno priskočili na pomoč in nam kot prvo poslali 10 avtoprikolic. Z njimi smo oskrbeli najnujnejše primere tako, da ima danes varno zavetje v njih čez 40 naših delavcev, dojenčkov, ostarelih in invalidov.
.Za izkazano solidarnostno pomoč se tovariško zahvaljujemo prav vsem delavcem ZP ISKRA. Vemo pa, da je to skromna zahvala za vašo materialno in moralno podporo, toda v tem trenutku je to edino kar lahko storimo.
Tovariško pozdravljamo.	OO sindikata TOZD AET Tolmin
OO sindikata TOZD VT Bovec
Obiskali smo Industrijo izdelkov široke potrošnje, TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana
Za Iskrine temeljne organizacije združenega dela mirne duše lahko rečemo, da nimajo preveč izrazitih obmejnih značajev — 'celo nasprotno od tegp. Vse so nameščene po različnih koncih naše ožje domovine, wndar očitno nobena nima želja po kukanju čez mejo. Krajevno seveda, poslovno a tega vse še kako zelo želijo. Pa vendar imamo tudi izjemo, ki
je od državne meje oddaljena le za streljaj zračne puške. Tovarna radijskih sprejemnikov, ki smo jo tokrat obiskali, je temeljna 01
nega dela s pestro zgodovino, žgočimi problemi pri
cija združelji svojih izdel-
kov — kot pač vsa Industrija izdelkov široke potrošnje letos in še posebej po bolečem 1. aprilu, ko je bil sprejet zakon o zavarovanju izplačil med uporabniki družbenih sredstev. Pa še eno značilnost ima, ki pa res ni njihova posebnost — neprimerne delovne prostore, kijih sami označujejo za zasilne. O tem res ni potrebno posebej na dolgo in široko razpravljati. Z izjemo srečnih — in še bolj redkih — izjem v Združenem podjetju skoraj ni tozda, ki ne bi sanjal o lepih, novih delovnih prostorih....
Ludvik Huso dela na avtomatski stiskalnici
EHiFi
m
Mehanski trak - v okvirni montaži radijskih sprejemnikov.
^ i
Marta Prunk vlaga elemente na tiskano šasijo za radijske sprejemnike.
„SAVICA“, KI IZVIRA V SEŽANI to ni edini vzrok za sežanski glavobol, Že po naslovu samem ni težko vsaj po njihovem mnenju ne. dojeti, kaj v Sežani izdelujejo. Vendar . kvaliteta njihovih izdelkov še zda-naslov le ne pove vsega, saj imajo pro- ec m s a^a’ ^ so potrdili mnogi izvodnjo razdeljeno na tri osnovne programe — izdelovanje radijskih sprejemnikov, inženiring in gradnja ojačevalnik naprav (v prihodnosti jih bodo tudi projektirali) ter slednjič dejavnost na področju transformatorjev. V okviru .zadnjega programa izdelujejo tudi TV stabilizatorje, ki so zaenkrat namenjeni le čmo belim sprejemnikom, intenzivno' pa pripravljajo tudi novost, stabilizator za barvne TV aparate.
Katera od navedenih smeri je najuspešnejša, je precej težko ugotoviti.
Krive so negotove in nejasne tržne razmere, ki so trenutno vzrok za pre-rejšen zaostanek prodaje. Vendar pa
ISKRA ^’
Štev. 25-19. junij 1976 Eda Trebeč uglašuje sprejemnike.
Končno, rešen problem družbene prehrane - nova menza. domači in inozemski partnerji. V celotni Iskri so edini, ki jim je uspelo znižati stroške servisiranja. Vendar vedo, da tudi z njihove strani ni vse v najlepšem redu. Če je kvaUteta ustrezna, to nikakor ne velja za asortiman. Ta je precej skromen in se ne more
Po Work-Factor metodi je urejen montažni trak za TV stabilizator.
je zlasti aktualno sedaj, nad premajhni- membna, kajti prihodnost in nadalje1 mi skladišči.	razvoj sta tako nejasna, da je vsako
Začetni program tovarne je predvi- napovedovanje golo prerokovanje' deval, da bodo v Sežani izdelovali ra- Negotove razmere na tržišču pogoj dijske in televizijske sprejemnike, jujejo tudi kvalifikacijski sestav - žal vendar so začetni načrt spremenili in tudi pri nas.
prenesli program izdelovanja televi- Prednost pri štipendiranju in za-zijsitih sprejemnikov v bazično to- poslovanju dajejo domačinom. Temo ~	ni krivo bolestno patriotsko gledanje-
pač pa izkušnje, ki so pokazale, da se
Danica Likar pakira sprejemniKe ..Portorož. “
meriti z obsežno ponudbo uvoženih aparatov. Svojih razvojnih kapacitet nimajo, zato je razumljivo, da se položaj na tem področju bolj in bolj slabša. Drugi vzrok negotovega položaja pa se skriva v njihovem statusu. Montažerji so v celotnem proizvod-
vamo, v Pržan.
Prvi januar 1966 je prinesel nekda- r— r—:------------JV -— K--------.—- -	„
njemu obratu 3 samostojnost in od strokovnjak, ki je .prišel iz večje? takrat naprej nastopa kot samostojna mesta le stežka prilagodi Sežani p pravna oseba v okviru ZP Iskra Kranj, njenim življenjskim razmeram. Kul V tej obliki nastopa vse do leta 1974, turnega in zabavnega življenja skoraj i ko so se končno oblikovali v temeljno m, kar je v primerjavi z LjubljaM organizacijo združenega dela z našlo- vsekakor nesprejemljivo. V preteklo^ vom Tovarna radijskih sprejemnikov jim je to — pa še slab finančni ooloP
- povzročalo hude težave. Kadri s* odhajali, fluktuacija je zavzemal* grozljiv obseg.
Posledica tega je način zaposli vanja, ki smo ga opisali in zavestnej^ vlaganje sredstev v sklad skupne up^ rabe. To jim je prineslo lepe rezultat6' saj skoraj ni več delavca, ki po tej p0*1
Sežana, Iti šteje sedaj poprečno 520 zaposlenih.
SEDAJ ZADOVOLJNI, PRIHODNOST MEGLENA
Kvalifikacijski sestav, ki pokaže, da je vsak enajsti delavec dokončal sred-
njo šolo, da imajo enajst inženirjev in - , • s ,
ESSSs - ‘“S
Drago Sitar dela v oddelku za galva-niko.
nem procesu največji finančni reveži, saj levji delež dohodka poberejo dobavitelji materiala. In ravno z dobavitelji se prikaže tretji problem, ki jih tudi močno pesti — še vedno so precej vezani na uvoz, znano pa je, kako »prijetno" je postalo uvozno poslovanje.
OD ŠESTIH NA PETSTO ZAPOSLENIH
Pogled v pretekost Tovarne radijskih sprejemnikov kaže veliko zanimivosti. Začetek obstoja današnje TOZD sega v leto 1953. Takrat je Industrijsko podjetje za elektrozveze »TELEKOMUNIKACIJE" zaradi precejšnjega števila razpoložljive delovne sile osnovajo svoj obrat. No, s šestimi zaposlenimi, kolikor jih je tedanji obrat štel, tega problema veijetno niso rešili. S tem pa seveda ni rečeno, da tega postopno niso štorih. Že ob koncu istega leta seje število delavcev tega obrata dvignilo na 44.
Treba je poudariti, da je bil začetek res precej zahteven, saj sta v isti stavbi delovali kar dve tovarni. Prva je bila tovarna pletenin, za katero je bila stavba tudi grajena, druga pa predhodnica današnjih izdelovalcev »Savič" in drugih radijskih sprejemnikov. Od tod tudi današnja slaba volja zaposlenih, ki upravičeno negodujejo nad neprimernim delovnim prostorom — in, kar
Vlaganje transformatorjev je eno izmed opravil dveh tretjin zaposlenih žena.
Lea Gregorič vlaga transformatorje za stabilizator.
Seznam delavcev, ki so v Iskri zaposleni 30 in več let
Objavljamo seznam delavcev, ki so v Iskri zaposleni že 30 ali več let. Spiske 30-letnikov so nam posredovale kadrovske službe organizacij združenega dela. Glede na to, da za nekatere temeljne organizacije do sedaj nismo prejeli tozadevnih podatkov, obstaja možnost, da seznam 30-letnikov, ki ga objavljamo ni popoln. Zato prosimo vse tiste delavce, ki so v Iskri že zaposleni 30 ali Več let in v tem seznamu niso navedeni, da nemudoma posreduje sekretariatu ZP Iskra svoj priimek in ime, delovno organizacijo in TOZD, v kateri so zaposleni.
1.	Avbelj Jože, Elektromehanika — Skupne službe
2.	Ahačič Franc, Elektromehanika — Orodjarna
3.	Bertoncelj Mara, Elektromotorji
4.	Bukovnik Kristina, Elektromehanika — Števci
5.	Benedičič Valentin, Elektromehanika — TEA
6.	Cotič Franc, Napajalne naprave Novo mesto
7.	Dragonja Branko, Iskra Commerce — Domači trg
8.	Domitrovič Marija, Skupne službe ZP
9.	Farčnik Nada, Iskra Commerce — Domači trg
10.	Ferjan Vitomir, Skupne službe ZP
11.	Florjančič Rudi, Elektromehanika — Orodjarna
12.	Gartner Anica, Elektromotorji
13.	Globavs Frančiška, Elektromehanika — Stikala
14.	Grčar Alojz, Elektromehanika — Skupne službe
15.	Hudournik Marija, Elektromehanika — Stikala
16.	Jarc Slavka, Elektromehanika — Stikala
17.	Jenko Stane, Skupne slpžbe ZP
18.	Keše Viktor, Elektromehanika — ERO
19.	Kolman Mihaela, Elektromehanika — ERO
20.	Kovačič Kristina, Elektromehanika — Stikala
21.	Korenčan Pavel, Elektromehanika — Merilne naprave
22.	Komac Branko, Elektromehanika — Skupne službe
23.	Kranjc Ivan, Elektromehanika - Orodjarna
24.	Lipovac Karel, Elektromehanika — Orodjarna
25.	Mihelič Ada, Elektromehanika - Števci
26.	Nadižar Božo, Iskra Commerce — Domači trg
27.	Nograšek Marija, Elektromehanika — ATC
28.	Orel Franc, Elektromehanika — Skupne službe
29.	Pavlič Stane, Elektromehanika — Skupna proizvodnja
30.	Pečnik Maks, Elektromehanika — Skupne službe
31.	Petlinkar Filip, Elektromehanika — ERO
32.	Perne Miroslav, Elektromehanika — ERO
33.	Perdan Jože, Elektromphanika — ERO
34.	Pižent Franc, Elektrpmehanika — ATC
35.	Podgoršek Frančiška, Elektromehanika — Števci
36.	Poklukar Jože, Elektromehanika — Skupne službe
37.	Rogelj Zofka, Elektromehanika — Vzdrževanje
38.	Rogelj Pavla, Elektromehanika — ATC
39.	Rupert Angelca, Iskra Commerce — Zunanja trgovina
40.	Seljak Stane, Iskra Commerce — Domači trg
41.	Stare Marjan, Elektromehanika — Skupne službe
42.	Stariha Marija, Elektromehanika — ERO
43.	Sušnik Minka, Instrumenti Otoče
44.	Šuštršič Franc, Elektromehanika — ATC
45.	Šuštršič Franc, Elektromehanika - Vzdrževanje
46.	Šyab Franc, Elektromehanika — Orodjarna
47.	Šparovec Franc, Elektromehanika — Skupne službe
48.	Teran Marija, Elektromehanika — ERO
49.	Tekavc Mirko, Elektromehanika - Vzdrževanje
50.	Tomazin Alojz, Elektromehanika — Orodjarna
51.	Tratnik Rafael, Elektromehanika — Vzdrževanje
52.	Troha Francka, Elektromehanika - Skupne službe
53.	Trost Miroslav, Iskra Commerce - Skupne službe
54.	Uranič Franc, Elektromehanika - Orodjarna
55.	Vidmar Herman, Elektromehanika - Naprave Lj.
56.	Vidic Franc, Elektromehanika — Orodjarna
57.	Vidic Iva, Elektromehanika — Skupne službe
58.	Vončina Franc, Elektromehanika - Orodjarna
59.	Vukotič Ančka, Elektromehanika — Skupne službe
60.	VVendling Ludvik, Elektromehanika — Orodjarna 61: Zaplotnik Anton, Elektromehanika - TEA
62. Železnik Milan, Skupne službe ZP
Domače pnevmatske stiskalnice
Glede na specifičnost proizvodnje TOZD - Tovarna delovnih sredstev v ISKRI — Avtoelektriki, nastopa pri odločili, da bodo take stiskalnice izde-proizvodnih postopkih velika potreba lovali sami.
po uporabi pnevnatskih stiskalnic	Ob upoštevanju dosedanjih opa-
ntanjših -zmogljivosti, predvsem za žanj in izkušenj pri delu s stiskalni-Potrebe montaže. Doslej je bilo treba Cami, so konstrukcijo stiskalnice izde-Precej takih stiskalnic uvoziti, saj Mi v njihovem projektivnem biroju, doma ni bilo proizvajalca, ki bi zado- To zahtevno nalogo so popolnoma volji! zahtevam pri proizvodnji avto- prilagodili zahtevam potreb montaže električnih izdelkov, vendar so bile in j0 prilagodili možnostim izdelave v Uvožene stiskalnice precej drage pa TOZD - Tovarna delovnih sredstev, tudi njihove zmogljivosti niso dpcela Na ta način lahko izdela proizvodnja ustrezale niti po kakovosti, niti po te TOZD kompletno stiskalnico razen uporabnosti.
Prav to je bil vzrok, da so se v	(Nadaljevanje na 6. strani)
Obiskali smo Industrijo izdelkov široke potrošnje, TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana
(Nadaljevanje s 4. strani)
lovna mesta lahko dodajajo besedi — stanovanje je.
Ustanovili so lastno šolo — za radio in TV mehanike Le-to i v celoti financirajo sami in kaže, da je denar dobro naložen. S to šolo, kije izpostava litostrojske matične šole, so precej pripomogli tudi k razvoju občine, ki je še vedno ena manj razvitih.
AKTUALNO - TRGOVANJE
S poprečnim osebnim dohodkom, ki je lani znašal približno 2950 din, so se uvrstili na sam rep dohodkovne lestvice temeljnih organizacij združenega dela, ki so se združile v ZP Iskra. Letošnji program je predvideval, da jim bo uspelo poprečje dvigniti na 3100 din, pa izgleda, da s tem ne bo nič. Letošnje leto za prodajo njihovih izdelkov ni ugodno, skladišča se polnijo in nihče ne ve, kako se bodo izvlekli iz tega.
Zgodovina poslovanja pokaže, da
postopku in programu. Specializirali se bodo na izdelovanje kasetnih magnetofonov in Hi-fi sprejemnikov. Magnetofone bodo uvrstili v redno proizvodnjo že v prihodnjem letu. Od tega si obetajo precej uspeha, saj tržišče precej povprašuje po takih aparatih.
Njihove težave pa niso omejene zgolj na področje radijskih sprejemnikov temveč so prešle tudi na področje izdelovanja transformatorjev. Letno zmorejo izdelati milijon transformatorjev. Kapacitete so bile v preteklosti dobro zasedene, žal pa je v zadnjem času prišlo do usihanja naročil po celotni državi, tako da so tudi oni ostali skoraj praznih rok. Tu skoraj ni rešitve, ki bi se razlikovala od univerzalnega zdravila — časa.
Edina svetla točka, ki je ne kazijo neštete sence, je področje izdelovanja ojačevalnik naprav. Trgovanje dobro poteka, čeprav menijo, da za prodajo serijskih aparatur še ni dosti storjenega. Tu se preusmerjajo v nov program, v izdelovanje transistorskih
RAZŠIRJEN UVOD ALI TOVARNA RADIO APARATOV V TOVARNI PLETENIN
Prostori — razen nove hale — so delno vzdržni, vendar samo zasilno
so prvi ostanek dohodka zabeležili ^ akutomatov. V tem imajo dokaj do-
leta 1969. Od takrat vsako leto raste, dokler lani ni dosegel 9 milijonov.
Od tega so v sklad skupne porabe odvedli 1,3 milijona, vse ostalo pa v poslovni sklad.
Rezultatov prvega letošnjega tromesečja še nimajo, sestavljali bodo samo polletno bilanco, vendar kljub temu vedo, da plana niso dosegli. Kaj je pravzaprav resnični vzrok neuspe-
šISS«';
Danica Skrij navija tuljave na stroju AUTIAN.
je P ha?
Sami so ugotovili, da je za to več
--**• -sss	:';- -
bro zagotovljeno prihodnost, ki ji je podlaga zakon o minimalni tehnični opremljenosti šol. V tem programu so možnosti povezovanja s Pržanom. , Čimveč bodo tudi skušali storiti na
dobri. Brez daljšega*, odlašanja je treba zgraditi še dve novi hali, eno za Hi-fi aparate, drugo za ojačevalne naprave. Stavba, ki je bila grajena za tovarno pletenin, je stara 53 let, prostori pa se področju inovacijske dejavnosti, ki je od takrat sploh liso spreminjali, že sedaj pokazala nekaj lepih rezul- Za predvidene gradnje je potrebno tatov. Predvsem pa trdijo, da je treba najmanj 8 milijard. To je obenem
Vida Cerkvenik — končna kontrola sprejemnika „Portorož. “
možnosti, nobena ni edini in glavni krivec, temveč se med seboj prepletajo in druga drugo oživljajo. Dolžijo predvsem neugodne tržne razmere, spremenjen način plačevanja, neustrezno planiranje, slabo raziskano tržišče, Id je seveda podlaga slabo sestavljenemu planu, dostavljajo pa še sami sebe, saj se zavedajo, daje ključni izvir zaviranja napredka pravzaprav pri njih doma.
Lani so bili prisiljeni ukiniti polovico montažnega traku za radijske sprejemnike, obeta pa se tudi ukinitev drugega. Kaj storiti, da se kužna bolezen ne sprevrže v epidemijo?
Raziskave tržišča, ki potekajo na ravni Združenega podjetja, so jih razočarale, pričakovali so več konkretnih rezultatov. Odločili so se, da se bodo v bodoče tudi sami lotili te naloge, saj si slabega planiranja nikakor ne morejo več privoščiti.
Dognali so, da so do sedaj preveč poudarjali kvaliteto in tehniko -prodajali so pač drugi. Prepričani so, da bodo morali odslej paziti na tržišče, ki se očitno ne zadovolji zgolj s kvaliteto. Kljub temu, da so montažerji, je njihov proizvodni proces zapleten. Spremembe le-tega, pa naj bodo še tako majhne, zahtevajo precejšnje investicije, tega pa sami ne zmorejo. To jih tudi najbolj zavira pri odgovom na vprašanje - kako kratkoročno ozdraviti položaj?
V njihovi neposredni bližini bo zrasla cona, v kateri — grobo povedano ne bo carinskih dajatev in večja možnost mednarodnega poslovnega sodelovanja zaradi nižjih stroškovnih postavk. Iskra je ena tistih, ki želijo vstopiti v akcijo. Logično je, da bi jo predstavljala prav sežanska temeljna organizacija združenega dela, ki ima na tem področju pravzaprav „prvo-selske“ pravice. Seveda bi se precej lepše slišalo,, če bi lahko zapisali namesto „bi“ besedico „bo“. Dolgoročno so v tem prav gotovo lepi obeti, trenutno pa prav nobenih.
Za začetek pripravljajo intenzivne spremembe v samem proizvodnem
programe v široki potrošnji spremeniti, da je treba nebrzdano in očitno nerealno zasnovano ekspanzijo zaustaviti. Sami se bodo orientiran predvsem na področje izdelovanja profesionalnih aparatur. Ko napadajo delo marketinga, obenem dodajajo, da to ni kategorična kritika, temveč golo ugotavljanje dejstev!
Kritičen odnos imajo tudi do naše uvozne politike, ki dovoljuje uvažanje aparatov, ki bi jih lahko izdelali doma. Vendar pa je to spet področje, ki bi ga morala upoštevati služba za raziskavo tržišča, ko so sestavljali plane. Obenem se sprašujejo, zakaj ne organiziramo interne banke, saj je stroškov no popolnoma nesprejemljivo, da nastopamo ločeno.
Vsekakor pa bodo pričeli najprej pometati pred svojim pragom. Krašev-d, ki so zaposleni v tovarni radijskih sprejemnikov, so vajeni trdega življenja, odrekanja, doslej so se vedno rešili popolnoma samostojno. Pri tem gre seveda zahvala tudi celotni Iskri, Id je sedem let potrpežljivo čakala, da so začeli vračati dolgove.
IZVOZ
Naslov ni samo slučajno postavljen, saj predstavlja zelo resno postavko v vsakoletnem poslovnem planu. Zlasti izvoz pa predstavlja za sežansko TOZD resno vprašanje.
Lani so precej izvažali, zlasti radijskih sprejemnikov. Najpomembnejši inozemski partne r na tem področju je bila firma Ouelle. Precej pa so sodelovali tudi s Češko, in sicer na področju ojačevalnik naprav.
V letošnjem letu sodelujejo s švi-
V obratu za sitotisk sta zaposleni Majda Gašperšič in Anica Ozbič-carsko firmo UNITON, letna menjava predvideva vsoto 500.000 frankov. Pogrešajo sodelovanja s tretjim svetom, saj je to zanje še posebno perspektivno področje. Trenutno izvažajo tehnologijo in material v Libijo, pripravljajo pa tudi izvoz ojačevalnik naprav v Egipt.
Posledica splošne svetovne recesije je ustavitev sodelovanja s firmo Ouelle. Kvaliteta izdelkov za to vsekakor ni kriva, saj nikdar ni bila sporna. Vendar pa to končno niti ni bistveno, predvsem je pomembno, da je nastala luknja tam, kjer je bila prej obsežna postavka izvoza radijskih sprejemnikov.
investicija v nujne kvalitetne programske spremembe, brez katerih ni rešitve- Samo delno saniranje bi terjalo najmanj 4 milijarde. Od kod jih vzeti? !
Kompromisna rešitev tu ni več mogoča, saj je dolgoletna praksa takšnega reševanja pustila na cedilu tudi najbolj vnete zagovornike. Dejstvo, neizpodbitno dejstvo je, da je v istih prostorih delalo 100 ljudi, danes pa petkrat več.
V eni izmeni dela približno 400 ljudi, zato je razumljivo, da je bil problem družbene prehrane nerešen precej časa. Pereč je bil toliko bolj ravno zato, ker so v tovarni zaposleni ljudje, ki se vozijo na delo od vsepovsod, iz celotnega Krasa, in zato skoraj po pravilu ostajajo zjutraj brez hrane.
Lani so v ta namen precej investirali in končno izdelali novo menzo, ki lahko pripravi dovolj hrane. Nekoliko problematični so le še dislocirani obrati, kamor hrano vozijo. V končnem sanacijskem programu je predvidena tudi gradnja nove menze.
O tehnologiji je teže reči, če je moderna, zastarela, ali morda samo zasilno ustrezna. Za to, kar zdaj proizvajajo, so dobro opremljeni, dognali so tudi precej izboljšav, posebno pri radijskih sprejemnikih so zabeležili precej uspelih inovacij. Vendar pa tržne razmere ne dopuščajo počivanja na lovorikah. Vsaka modernizacija, ki naj bi pomenila rentabilno delo, zahteva dovolj velike serije. Teh tržišče ne prenese, pa tudi v srednjeročnem planu niso vsebovane.
Lastnemu razvojnemu oddelku se imajo zahvaliti za neprenehno dvigovanje kvalitete, saj neprestano spremlja proizvodnjo. Prav pri tem pa večkrat pride do paradoksov. Razvijalec je za postopek potreboval leto ali dve, in ko je končno izgotovljen, zaradi neskladja med planom in realizacijo ni več uporaben.
SINDIKAT, MLADINA ...
Delovanje družbenopolitičnih organizacij je v tej TOZD tako povezano, da delovanja ne moremo sortirati po predalčkih z naslovi od mladine od sindikata. Vse probleme rešujejo skupno, vseh akcij se lotevajo skupaj, skupno vsem pa je še najbolj, da delujejo pod nekakšnim okriljem sindikata, ki je najbolj številčna družbeno politična organizacija. Sindikat sam je zelo aktiven*
Vključuje se na vseh področjih — od mnenja za imenovanje vodilnih uslužbencev do razprav o osnutkih zakona ali sprememb.
Plodno delo teh organizacij je nedvomno pogojeno tudi z zagoto' Ijenimi sredstvi za delovanje. Letos sc zanje namenili 16 starih milijonov, seveda pa denar priškrnejo prav njim, če v trgovanju ne gre vse, kot bi moralo iti.
Stane Fleischman
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Letna konferenca sindikata
V sredo 9. junija je bila v naši poslovni stavbi letna konferenca sindikalne organizacije Iskre — Industrije široke potrošnje. Pregledali so svoje lansko delo in napravili načrte za letos. Dotaknili so se vseh področij od družbenopolitične aktivnosti do poslovanja posameznih TOZD in notranjih odnosov.
Najprej je predsednik podal letno poročilo, v katerem je povedal, da so lani in letos s koordiniranimi akcijami predsedstva branžnega sindikata in osnovnih organizacij TOZD resno posegali v izbiro kandidatov za samoupravne organe, pri sprejemanju vodilnih delavcev in se angažirali na področjih poslovanja, družbenega standarda, osebnih dohodkov, socialne problematike in rekreativne dejavnosti.
Večina družbenopolitičnega dela se je odvijala po TOZD, zafvse važnejše zadeve pa so se prej dogovorili na predsedstvu delovne organizacije, da so tako dosegli čimvečjo enotnost v vsej branži. Poskrbeli so zlasti za izobraževanje na področju saipouprav-
Mile Kandus,
ljanja,da bi tako delegate pripravili za zahtevno vodenje TOZD po novi ustavi.
Predsednik pa je pograjal premajhno resnost in ažurnost pri sprejemanju samoupravnih sporazumov ZP Iskre, za to ni bilo toliko krivo nezadovoljstvo s predloženimi osnutki, saj pripomb skoro ni bilo, ampak bolj neažumost in neresnost pri prizadevanjih za enotnost celotne ZP. Iste težave, so bile večkrat na ravni delovne organizacije. Predsednik je priporočil več resnosti in zavzetosti pri usklajevanju in sprejemanju.
V v seh TOZD so v letošnjem in lanskem letu tesno sodelovali s krajevnimi skupnostmi, v katerih so zaposleni in stanujejo delavci in pomagali s samoprispevkom in direktno finančno pomočjo pri izgradnji objektov skupnega pomena. Mnogo truda so vložili tudi za rešitev še vedno perečih stanovanjskih vprašanj. Zagotovili so sredstva za nakup etažnih stanovanj, individualnih gradenj in adaptacij starih hiš. Skrbeli pa so tudi za izboljša nje standarda na delovnem mestu, saj so v dveh TOZD preuredili
DOMAČE PNEVMATSKE STISKALNICE
(Nadaljevanje s 5. strani) manjših storitev, ki jih mora poiskati izven delovne organizacije.
Do sedaj so izdelali po 15 takih stiskalnic, njihov videz, še posebno pa kvaliteta so dokaj dobri, to so že pokazali preizkusi. Opremljene so z najsodobnejšo izvedbo varnostnega dvoročnega vklopa, republiški inšpektorat za varnost pri delu pa je že izdal zanje ustrezen atest.
Te, doma izdelane pnevnatske stiskalnice, bodo veliko cenejše od uvoženih ali pa kupljenih pri kateremkoli jugoslovanskem proizvajalcu. V TOZD — Tovarna delovnih sredstev pravijo, da jih bodo v prihodnje izdelovali tudi za trg, seveda, če jim bodo dopuščale proizvodne zmogljivosti. Upamo, da ne bo problema in da bo na tržišču nov izdelek z znakom ISKRA, to pa bo veliko priznanje mladim strokovnjakom v Avtoelektriki -TOZD Tovarna delovnih sredstev Nova Gorica.
Marko Rakušček
menze, povsod zagotovili topli obrok in se zlasti zavzemali za finansiranje in zagotovitev malic delavcem, ki so v dislociranih skladiščih.
V	športu se je najbolj izkazala mladina, saj je organizirala športna sreča-nja mladih vse DO in to po različnih tovarnah, tako da so mladi spoznali TOZD in okrepili zavest pripadnosti branži. Le tovanja in tekmovanja na Iskrinih igrah je v vseh tovarnah vodil sindikat, odziv je bil dober in z organizacijo so zadovoljni.
Po poročilu so razpravljali o osnutku Sa moupravnega sporazuma o ustanovitvi sindikalne konference v Široki potrošnji. Člani delegacij so dali precej pripomb, ki jih bodo sestavljale! predloga upoštevali in vnesli v dogovor.
V	razpravi o splošnih zadevah v delovni organizaciji se je zvrstila vrsta razpravljalcev, tako je direktor Lojze Žumer povdaril, da z enotnostjo poslovanja, kontaktov in zlasti koope-
racij še ne morejo biti zadovoljni. Prevečkrat se zgodi, da posamezni TOZD ravnajo preveč neenotno, mnogi se ozirajo na trenutne koristi, ki so često v škodo skupnega poslovnega uspeha.
Mile Kandus, predsednik sindikata skupnih službuje priporočil bolj vskla-jeno delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodilnih delavcev, zlasti temeljito izmenjavo informacij, da ne bi tako prihajalo do dvo in tro*tirnega dela. To gotovo ni samo subjektivna krivda prizadetih, velika težava je namreč velika raztresenost po vsej Sloveniji, različni krajevni ambijent in različna občinska zakonodaja.
Predsednik sindikalne organizacije ZP Jože Čebela pa je priporočil, naj Samoupravni sporazum o ustanovitvi sindikalne konference uskladijo s podobnim na ZP in zlasti naj si prizadevajo za ustanovitev Kluba mladih in Aktiva za pospeševanje aktivnosti žena. Oba bi bila na ravni delovne organizacije zelo koristna, saj je področje dela obeh zelo zanimivo področje* vsaj s sindikalne strani koristno in zaželjeno.	FY
Delovno predsedstvo letne skupščine sindikata IIŠP.
upravna organiziranost, pravice, dolžnosti in odnosi med delavci, med službami in TOZD v DO. Omenjena analiza predstavlja v TOZD — poleg obvezne strokovne razlage določil z akona — sestavni del razprave o zakonu oz. njegovem osnutku.
Po uvodnem predavanju sekretaija SZDU Marjana Rožiča širšemu političnemu aktivu DO se je prenesla razprava v TOZD, kjer po predavanjih
delavci predvsem razpravljajo o tistih delih zakona, ki jih glede na njihovo samoupravno organiziranost velja še posebej pozorno obravnavati. Zapisnike z razprav, predloge in pripombe prejema tajništvo samoupravnih organov. Koordinacijski odbor bo na njihovi osnovi pripravil do 25. junija zaključke in stališča ter jih poslal občinskemu sindikalnemu svetu v Kranju.	V. B. R.
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Razprava v polnem teku
V TOZD Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko poteka široka akcija obravnave osnutka zakona o združenem delu — Ob aktivni soudeležbi članov osnovnih organizacij sindikata in ZK naj čimveč delavcev pove svoje mnenje
Glede na obravnavo osnutka zakona o združenem delu sta se nosilca omenjene akcije v DO Industriji za telekomunikacije, elektroniko in e lektromehaniko — sindikalna konferenca in organizacija Zveze komunistov — odločili za široko akcijo.
9-članskemu koordinacijskemu odbo-m za pripravo programa in rokovnika
sta poverila izdelavo analize samoupravne organiziranosti glede na zakon. Pri tem sta obe omenjeni organizaciji zahtevati prisotnost kritične ocene v analizi, kjer naj bodo prikazana vsa odstopanja od osnutka zakona ter nakazane vse možne spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov ter s tem usklajena samo-
Sto žensk Elektromehanike na Ratitovec
Planinska sekcija ISKRA-Elektromehanika Kranj organizira v soboto, 26. junija 1976 tradicionalni planinski izlet za žene in dekleta, zaposlene v branžni organizaciji ISKRA Elektromehanflca Kranj s popularnim naslovom „100 žensk Elektromehanike na Ratitovec”.
Av tobusi bodo peljali izpred kranjskega kina Center ob 6,30, nekoliko pozneje skozi Škofjo Loko (postaja za ..ljubljansko področje”) na Soriško planino (1300 m). Od tu pa bo potrebno peš na Ratitovec (1666 m) in po daljše m počitku na Ribčevo planino, kjer bodo čakali avtobusi za vrnitev domov. Cena prevoza je 20 din in kavcija 20 din. Voda bo stari znanec Polde Mrak.
Prijave in vplačila sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 28-22 in poverjeniki sekcije do vključno srede, 23. junija. Vabljeni!
Izreden popust in možnost nakupa na kredit za člane kolektiva
Za vse, ki gradite nov dom ali želite preurediti staro elektro instalacijo,	CENIK
je pripravila Tovarna stikal v Kranju izjemno ugodno prodajo svojih izdelkov.
Prodaja bo organizirana preko sindikalnih vodstev posameznih delovnih organizacij.	*
Vse, ki želite kupiti katerega od izdelkov prosimo, da izpolnite obrazec ..Prodaja s popustom izdelkov Iskre stikala Kranj" in ga oddajte sindikalnemu vodstvu vaše delovne organizacije, oz. tov. Sonji Kocjan Iskra - TOZD Stikala Kranj, Savska c. 14, tel. 22-221 int. 32-73.
Avtomatske varovalke ED 25/7 6,10,16, 20 in 25 A Tokovno zaščitno stikalo FID 25 A 40 A 60 A
CENA V TRGOVINI
64,50
581.60 621,20
829.60
CENA ZA ČLANE ISKRE
54,70
AVTOMATSKE VAROVALKE
Instalacijski odklopniki (avtomatske varovalke) so majhna enopolna zaščitna stikala za zaščito pred kratkimi stiki in preobremenitvami. Uporabljajo se v hišnih instalacijah namesto navadnih varovalk, pred katerimi imajo nekaj bistvenih prednosti:
—	majhne dimenzije — širina samo 17,5 mm omogočajo izdelavo majhnih razvodnih omaric^ na ploskev 20 x 7,5 cm je možno vgraditi 10 avtomatskih varovalk,
—	zanesljivost delovanja — avtomatska varovalka lahko pri kratkem stiku izklopi tok do 1500 A, pri čemer ni potrebna zamenjava vložkov, enostavno se po izpadu ponovno vklopi. S tem pa je preprečena možnost nestrokovnega rokovanja, ki v praksi dostikrat povzroči smrtne primere in požare,
—	avtomatske varovalke se izdelujejo kot klasične za sledeča tokovna
območja: 6 A, 10 A, 20 A in 25 A, cene so za vse enake.
F I D - STIKALA
Tokovna zaščitna stikala FID so namenjena za zaščito ljudi in živali pred nevarno napetostjo dotika-Montirajo se v glavni razvodni omarici na letev zraven avtomatskih varovalk. Namen uporabe je zaščita ljudi pred napetostjo in imetja pred požarom. Pri pojavu napake pri instalacijah ali gospodinjskih oz. drugih napravah, stikalo izklopi celotno instalacijo in ni možno ponovno vklopiti vse dokler se napake ne odpravi. Stikalo je tako občutljivo, da reagira že pri tako malih tokovnih napakah, da te že ne morejo povzročiti večjih poškodb ali celo požarov.
FID stikalo predstavlja v razvoju instalacijske tehnike najvišjo stopnjo zaščite in je v nekaterih naprednih deželah postalo že vsakdanje in uzakonjeno.
493,50
527,15
703,90
NAROČILNICA
ISKRA - Industrija - TOZD
Priimek in ime............ ■
Naslov stalnega bivališča . .. .
Želite kupiti
2........................
3 .......................
Da tum ...................
PODPIS
PROBLEMI PRI AKTIVNOSTI MLADIH DO ELEKT ROMEHANIKA
sodelavcev, katere vzrok so glavoboli, naglušnost i. p. d. Starejši delavec, ki dela že 20 let v istem proštom, se je hmpa navadil, morda se bo spremembi celo upiral, rekoč:: „Če sem jaz 20 let vzdržal, bodo tudi dmgi.“ Z
______________________ v eseljem ugotavljam, da je v Iskri v
zacije. ■ Da bi ta odnos do dmžbenopo proizvodnji pogostejši demokratičen Stičnem dela odpravili, je potrebno način vodenja
več lastne aktivnosti, pobud, ustvar- ~ ob tem je potrebno omeniti, da jalnosti in samostojnosti. Vzroke sem prihaja do nasprotja med zahtevami poskušala najti v odnosih in proble- mladih,' da smo enakopravni člani imh, ki nastajajo v času proizvodnega delovnega kolektiva in tendenco sta-
Kje so zapreke
V naslednjem prispevku bi želela analizirati pasivnosti mladih pri aktivnejšem sodelovanju v družbenopolitičnem delu mladinske organi-
i pro
procesa, ob združenju dela mladih v delovni organizaciji:
— mladi delavci imamo praviloma zelo kratek delovni staž in to je tisti argument, ki je pogosto naveden pri vrednotenju dela. Mladi poudarjamo, da so pretirano upoštevani formalni kriterij pri vrednotenju, na račun dejanskega delovnega doprinosa udeleženca ^proizvodnem procesu. N. pr.: .... ^
rejših, ki nas ne smatrajo za polnopravne člane. Zaradi neizkušenosti se rtvamo nahajamo v nekem začasnem, podrejenem položaju, v katerem naj bi se šele pripravljali za bodoče delovne naloge. Ne želimo se sprijazniti s staro miselnostjo, da smo pač še mladi in imamo čas, da postanemo aktivni soustvarjalci naše dmžbene stvarnosti. Želimo si zaupanja v mlade kadre, osebna ocena bi morala biti rezultat kajti tudi od tega zavisi naš delovni marljivosti, prizadevanja posajneznika uspeh. Zaupanje pa bi si morali prido-za učinkovitejše opravljanje /dela, ne biti s samodisciplino, marljivostjo in pa pokazatelj dolžine delovnega staža, aktivnostjo, ne pa s pasivnim čaka-Za to se dogaja, da je mlad človek ob njem in kritiziranjem odraslih, nizkem osebnem dohodku prisiljen . ~ naslednji razlog za nizki osebni reševati probleme zadovoljevanja ma- standard mladega delavca je dopolnfl-terialnih potreb in zaradi tega pogosto no« izredno izobraževanje. Mnogi nima interesa, niti časa, za družbeno- mladi delavci delijo svoj fond časa m politično udejstvovanje	napore med delovno mesto in šolske
— prav pri mladih se prvenstveno klopi. Medtem ko je redno šolmije pojavlja problem mininalnega oseb- brezplačno, plačujejo za izredno Šonc«! dohodka (MOD). Po analizi nino. To so pogosto visoke, še poseb-MOD iz L 1975 glavnina prejema no, če jih primerjamo z nizkimi MOD v starosti od 16 do 20 leta. zaslužki tistih, ki se šolajo. Ce temu Vsem je to prva zaposlitev. Pretežna pridružim še dejstvo, da mnogi žive v večina teh delavcev nima popolne težkih pogojih kot podnajemniki, se osemletke. V ekstremnih primerih se hranijo po menzah m obratih dmžbe-dogaja, da izostajajo od dela, pohajajo
med delovnim časom, se nedisciplinirano vedejo na delovnem mestu. Kljub takim kršitvam delovnih dolžnosti teh mladih delavcev ne kaznujemo z najstrožjim ukrepom -
ne prehrane, je povsem normalen pasiven način kulturnega angažiranja in usmerjenosti mladine v prostem času na tiste dejavnosti, ki zahtevajo manj časa, sredstev in energije — in ko mlad delavec zaključi šolanje, ni v mnogo boljšem položaju. Pojavi se eden največjih problemov, rim, da je slednje opravičljivo le in vezanih na standard delavca - reše-samo z vidika, da ti mladi delavci dela, vanje stanovanjskega vprašanja. V pri-delovnih običajev, motivacije za zaslu- meni, da si delavec ustvari družino, žek ne dojemajo tako zrelo kot bna omejene pogoje za pridobitev starejši sodelavci; navsezadnje ne stanovanjske pravice za najemniško moremo mimo dejstva, da smo mi stanovanje. Samoupravni sporazum mladi še v procesu formiranja oseb- delovne organizacije .ne vsebuje dovolj nosti. Nujno je, da se prav s to katego- elementov, na osnovi katerih bi mladi rijo delavcev neposredno predpostav- delavci postali upravičeni za dodehtev Ijeni sistematično ukvarjajo od samega družbenega stanovanja. Mlad človek pričetka zaposlitve do popolne vklju- km^u uvidi, da pomeni zanj edmo čitve v delo in delovno okolje	rešitev stanovanjskega vpraša nja, da
— delovna storilnost, odnos delav- ustvari stanovanjski problem, kombi-ca do dela in vzdušje v podjetju so v mmn z možno ogrožujočimi socialni-veliki meri odvisni od delavčevega ^ okoliščinami. Ta improvizacija mu
neposredno nadrejenega, predvsem njegovega načina ravnanja s svojimi podrejenimi. V praksi se pojavljata v glavnem dva načina vodenja in sicer avtokratsko (samovoljno) ter demokratsko. Za prvo je značilno, da za vse odloča vodja sam. Odloča o daljnih in
namreč omogoči uvrstitev v listo kandidatov za intervencijsko reševanje. Seveda mu poleg te možnosti ostaja še upanje na dodelitev začasnega stanovanja iz samoupravne stanovanjske skupnosti.
- posebno kategorijo mladih
bližnjih nalogah, ne da bi se posveto- ^r<^Žen^s ljle^vcev jjdafenft^lttajev
pa demokratičen biti tako, da slednji Slovenije, oziroma drugih republik. Za nima -, občutka, da je voden in nadzo- mnoge pomeni začasno rešitev iz sta-rovan. Z vidika kratkega delovnega novanjske stiske dodelitev ležišča v staža; nizkega OD, pogosto tudi nizke Iskrinem samskem domu. Slednji ima kvalificiranosti, se mladi zavzemamo status hotela in kljub subvencionira-prav za demokratično vodenje, saj nju, to je denarnemu podpiranju vseh, pridejo tako do izraza naše »skrite^ ki zdmžujejo delo v naši delovni orga-sposobnosti in naprednosti idej, ki so nizaciji, diktira visoke cene in hkrati posledica še neobremenjenosti s pre- za stanovalce težko sprejemljive pogo-teklostjo. Naj navedem enostaven je (n. pr. omejitev sprejemanja zuna-primer: mlad delavec predlaga mojstru njih obiskov, bivanje s sostanovalci, ograditev delovnega stroja, ki v od- uporaba skupnih prostorov s sostano-delku povzroča mnogo hmpa; s tem vidci i. p. d). Samski dom, ki bi moral ukrepom bi se zmanjšala obolevnost biti le začasna, zasilna rešitev iz stano-
Šentjernej vabi!
Pripravljalni odbor za letošnjo proslavo dneva borca, dneva Iskre in 25-letnice Tovarne uporov in potenciometrov v Šentjerneju si prizadeva, da bi tisočem Iskrašev in njihovih svojcev, ki bodo prišli na proslavo 3. julija v Šentjerneju, pripravil kar se da prijetno srečanje.
O pripravah na ta naš tradicionalni dan smo sicer že pisali, vendar je prav, da danes kaj več povemo še o programu same proslave, medtem ko bomo prihodnjič napisali nekaj o tem, kaj si bodo udeleženci proslave spotoma lahko ogledali zanimivega v Šentjerneju in njegovi okolici.
Na Šentjernejskem hipodromu bo od 9.30 do 10.30 igrala Iskrina godba iz Šentjerneja, na prostoru, kjer bo proslava pa bo ob začetka proslave igrala godba Ljudske milice, pel pa Šentjernejski oktet.
Proslavo bo ob 10.30 z državno himno začela godba Ljudske milice, nato pa se bodo zvrstili govorniki. Udeležence proslave bo najprej pozdravil direktor TOZD Upori Ludvik Simonič, sledila pa bosta pozdravna govora predstavnika občinske skupščine Novo mesto in predsednika ZB Iskre Franca Križnarja. Naslednji govornik bo predstavnik ZP Iskra, slavnostni govornik- pa bo sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Predsednik KO OO sindikata Jože Čebela bo prečital pozdravno brzojavko predsedniku Titu, nato pa bo godba Ljudske milice osrednji program proslave zaključila z Internacionalo.
V kulturnem programu, ki bo sledil se bodo zvrstili: godba Ljudske milice, recitator Rudi Kosmač, Šentjernejski oktet in Akademski pevski zbor „Tone Tomšič", ki bodo v enournem sporedu za udeležence proslave izvedli zanimiv kulturni program.
Od 12.30 do 23. ure pa bo za ples in veselo razpoloženje poskrbel plesni ansambel Ljudske milice.
vanjske stiske, postaja za mnoge samce, ki ne razpolagajo s posebno težkimi socialno-ekonomskimi okoliščinami, stalno bivališče. Poleg tega obstaja še del mladih, ki so prepuščeni izkpriščanju privatnih lastnikov. Kot podnajemniki pa so prav tako kot ostali samci brez možnosti za rešitev.
'Torej lahko povzamem, da je aktivnost mladega delavca na mnogih področjih omejena s splošnim položajem, v katerem se nahaja. Zapostavljenost je povzročila nizek družbeni standard, zaradi česar je potisnjen na stranski tir dmžbene aktivnosti. To povečuje splošno pasivnost mladega delavca in pomiijenost s stanjem, kakršno je. Vendar moram priznati, da vzrok položaja, v katerem se mladi nahajamo, ni samo v nerešenih problemih; za to smo krivi tudi mi mladi. S svojo pogosto neresnostjo, ravno-dušnostjo, brezciljnostjo itd. ne prispevamo k spremembi negativnega stališča odraslih do nas mladih. Izhajam iz predpostavke, da bomo uspeli v prizadevanju le, če mlad delavec ne bo tudi sam zainteresiran za uresničevanje in izvajanje sklepov. Izzvali bomo njegovo resnično aktivnost in hkrati tudi zadovoljstvo, kajti stopnja zadovoljstva raste s stopnjo družbenopolitične aktivnosti.
Z navedenimi problemi mladih smo želeli opozoriti ustrezne sužbe, organe in družbenopolitične organizacije v DO, kakor tudi izven nje, da jih skupaj z mladinsko organizacijo poskušajo reševati in s tem posredno pripomorejo k večji aktivnosti mladih.
Tako se bo vsebina dela KS DO Iskra -Elektromehanika prevesila s področja lastne učinkovitejše organiziranosti na dejavnosti, s katerimi bo posegala v širšo problematiko.
Nuša Lovšin
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Z zasedanja delavskega sveta
V četrtek 3. junija je bila v Pržanu seja DS Iskre — Industrije široke potrošnje. Na programu je bilo poročilo o sanaciji pržanskega TOZD, imenovanje komisij za vodilna delovna mesta, za državna odlikovanja in Iskrina odličja. Poleg tega so imenovali tudi komisijo za samoupravne akte in pod točko razno obdelali tekočo problematiko.
Poročilo o poteku sanacijskega programa je dal predsednik komisije za sanacijo TV sprejemnikov Davorin Jericia Povedal je, da sanacija poteka v skladu z načrti in realnimi možnost-, rni, ki pa še zdaleč niso idealne niti v skladu s programom. Letošnje prvo tromesečje je sicer tovarna zaključila s pozitivno bilanco, ki pa je minimalna in ni izpolnila pričakovanj. Kolektiv se prizadeva stanje normalizirati, ima pa težave zlasti z dobavo repromate-riala za color TV sprejemnike, od katerih so pričakovali največjega finančnega efekta. Zataknilo se je že pri IC in angleškem dobavitelju.
Zanimivo je, da obratna sredstva sploh niso problem, saj imajo pri dobavitelju celo avans, pa vseeno dobave ne tečejo po dogovoru.
V prvem kvartalu so proizvodni plan dosegli 74 %, čemur je botrovala prej omenjena okrnitev dobave reprodukcijskega materiala. Zaposlovanje so popolnoma ustavili razen za strokovnjake, ki jim jih še vedno primanjkuje. Tako so uspeli od lanskega oktobra zmanjšati število zaposlenih od 739 na letos povprečno zaposlenih 633 ljudi. Režija, ki jo je sanacijska komisija svetovala zmanjšati, so zreducirali od lanskih 483 režij cev na letošnjih 331 zaposlenih v režiji. To je treba vsekakor pohvaliti. Pravtako niso letos povečevali OD, kar je zmanjšalo stroške poslovanja.
Komisija pa je grajala izrabo razpoložljivega delovnega časa, saj je bil izkoriščen le 67 %, prav tako pa je bolovanj na stroške tovarne — to je „bolniške“ do 30 dni še preveč - 5 %,
Pogled m Hradčane.
Petdnevni izlet v ČSSR
, Počitniška skupnost Iskra bo v dneh od 22. do 26. julija 1976 priredila oetdnevni izlet v ČSSR.
Odhod avtobusa bo v četrtek 22. julija v zgodnjih jutranjih urah, s Trga” osvoboditve (nasproti Univerze). Točen čas bomo sporočili naknadno. Pottio-vodila čez Ljubelj, Celovec do Dunaja, kjer bo krajši postanek Nato bomo v Mikulovem prestopili češkoslovaško mejo.
Prva dva dneva bomo preživeli v okolici Brna in Blanskega, kjer si bomo ogledali okoliške gradove in druge zanimivosti.	*
Prvi dan1 bomo imeli srečanje s člani kolektiva tovarne Metra. Tretji in četrtUdan bo posvečen ogledu Prage. Videli bomo lovski grad Konopište 'z eno Izmed največjih lovskih trofej in najlepšo zbirko srednjeveškega ^lovskega orožja: V Pragi si bomo ogledali Hradčane, Zlate u|ičke, cerkveno zakladnico Loratto, kjer je shranjena znamenita zlata-monštranca. ‘imenovana Praško zlato. Videli bomo znameniti Karlov most. Stare Na-mesty z astronomsko uro ter znano StrahoOsko knjižnico.
Ob povratku skozi Češke Budejovice pa si bomo ogledali še najznamenitejši češki grad Hluboka-
Cena izleta je 1.550- din. pri čemer je vračunan prevoz, avtobusni prevozi na vse predvidene oglede, vstopnine pri ogledih, stroški organizacije in vqdstve izleta ter štirje kompletni hotelski penzioni v ČSSR. ~ .
. Prijave za izlet sprejema Počitniška skupnost Iskra. Trg revolucije 3'. Ob prijavi je treba vplačati celotno ceno izleta na blagajni PSI, ali na žiro račun: 50100-601-12066.	'
Podrobnejše informacije ha tel. št.: 324-765. Pohitilei irprijavami, ker je za izlet *e!*b zanimanje, prijave pa sprejemamo db zasedbe avtobusa.
Gustinčič Jože, Sežana in Vučič Boris, Pržan-
DS je sklenil, da se dosedanja ko-‘ misija za samoupravne akte preimenuje v statutarno komisijo. Statutarno komisijo je imenoval v sledečem sestavu: Janko Dobre, skupne službe; Lavtar Anton, Železniki? Rakovec Rudi, Pržan; Poljanec Srečko, Idrija;
,v ¥ j
Davorin Jericio (levo) poroča o sanaciji Pržana, desno predsednik DS Albin Pahor.
Člani DS v živahni debati pred sejo.
prav tako pa je visok odstotek bolovanj nad 30 dni — 9 %.
Z vsemi temi ukrepi so zaključili četrtlerje pozitivno, ostanka dohodka je bilo 25 starih milijonov, kar pa je le 14 % od predvidenega. Pohvaliti pa je treba povečan izvoz, saj so plan izvoza presegli za 22 %, kar pa žal ne vpliva na finančni efekt zaradi nizkih cen na zunanjem tržišču.
Komisija je priporočila še več povdarka kvaliteti in sanacijsko stabilizacijskemu obnašanju vseh zaposlenih. Spodbudila je in pohvalila prizadevanja za cenejši repromaterial, pri čemer so samo v prvih treh mesecih prihranili 70 starih milijonov. Stanje je v primerjavi z lanskim letom v istem času gotovo daleč boljše in daje upanje na normalno poslovanje.
Na predlog sindikalne organizacije je DS imenoval komisije: Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja: Butina Jure, Pržan^ Grmek Srečko, Sežana,. Rajšek Mirko, Reteče; Šmid Matevž, Železniki.
Komisija za razpis delovnih mest vodilnih delavcev:	Beravs Anton,
Pržan; Borštnar Božo, skupne službe; Gregorač Alojz, Idrija; Horvat Lado, Vrhnika; Langus Jožica, Škofja Loka; Šmid Matevž, Železniki in Trampuž, Jože Sežana.
Komisija za obravnavo predloga Zakona o združenem Delu: Predsedniki osnovnih organizacij sindikata v TOZD in Skupnih službah.
Komisija za državna odlikovanja in Iskrina odličja: Bogataj Janez, Škofja Loka; Kandus, Mile, skupne službe; Menard Ivan, Idrija; Porenta Rezka, Železniki; Velkavrh Rudi, Vrhnika;

Lojze Cafuta, Sežana-, Silvo Igl,Vrhnika in Vika Pogačar, Škofja Loka.
Na predlog sindikata je DS imenoval v samoupravni organ za upravljanje poslovnih stavb Jožeta Vidica.
ZAHVALA ob smrti
ALOJZA GRAŠIČA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v montaži telefonov in Reed kontakt-nika za izraženo sožalje, venec, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti
hčerka Marica Naglič in sin Ivan Grašič
Naši brigadirji na Dugem otoku so bili marljivi
Kegljaške
tekme
lqer naj bi vkopali novo in prepotrebno cisterno za vodo.
Da bi v kampu letošnjo sezono	■■	■
„Hlapon“ je z ljubljanske želez- lahko letovalo Črnivec naših delavcev OrOniflllBV niške postaje 22. maja zvečer odpeljal in njihovih svojcev so brigadirji izrav-	*	J
do Sukošana 17-člansko mladinsko navali in pripravili trideset prostorov brigado, ki je nato tri tedne urejala za letovalce z lastnimi šotori. Ob obali naš kamp na Dugem otoku, da bi bil pod kampom so nadalje pripravili čimbolje pripravljen za letošnje leto- manjše igrišče, kar bo letovalcem prav vanje.	gotovo v zadovoljstvo, saj bo tako
De set mladincev in sedem mladink med dopustom možnost več za je „pod komando14 Miloša Pavlice v aktivno rekreacijo, tem času na Dugem otoku opravilo Po vsem kampu in na obalni terasi
plgi '
Brigadirji in osebje kampa na Dugem otoku.
precej koristnih del, kljub temu pa jim je po marljivem delu od 6. do 13. ure (tudi ob sobotah) ostalo nekaj časa za kopanje in sončenje, za izlete v okolico kampa in v Sa li pa tudi za različne razgovore o aktualnih vprašanjih, pri čemer je komandant bri^de Miloš imel »glavno besedo."
Že takoj po prihodu brigade v kamp je čakalo dovolj dela - pripraviti je bilo namreč treba najprej šotore za brigadirje, pozneje pa so postavili in za bivanje prvih letovalcev pripravili tudi vse preostale. Prenesli in namestili so v šotorih celotno opremo tako, da je vse nared za začetek letovanjske sezone. Se veda je bilo treba popraviti tudi to in ono pri opremi in brigidir-ske roke so vse postorile.
V času bivanja na Dugem otoku so brigaditji temeljito očistili celotni kamp in tudi dodobra »okrašeno** obalo slanega jezera, poželi so vso travo, tudi nad kampom, prav tako pa ob potu in žuljih pripravljali prostor.
so brigadirji napeljali elektriko, prebelili pa so tudi prostore za osebje kampa in sanitarije. Vzpodbudno za vse, ki so se letos namenili letovati na Dugem otoku pa je razen tega tudi to, da so brigadirji prvi preizkurili, koliko veljajo kuharske veščine kuharic, katerim sta ves ta čas pomagali ena ali dve brigadirki.
Hrana je bila dobra, porcije pa zadostne, čeprav so brigadirji po delu in kopanju najbrž imeli boljši tek od bodočih letovalcev, ki vsaj z žulji ne bodo imeli opravka. Brigadirji so se dobro ujeli tudi z osebjem kampa in ob vsem, kar so tu storili, lahko bilanco njihovega tritedenskega bivanja sklenemo z ugotovitvijo - bili so marljivi in opravili vs^ kar so mogli, da je kamp nared za prve goste. Združili so koristno s prijetnim in v zavesti, da njihovi napori niso bili odveč so se vrnili, pripravljeni še kdaj s svojim mladostnim poletom pomagati do prijetnejše ga letovanja naših delavcev na Dugem otoku.	- J. C.-
IZLET PD ISKRA
Pojdite z nami na Triglavska jezera!
Planinsko društvo Iskra bo v soboto in. nedeljo, 26. in 27. junija organiziralo dvodnevni izlet na Sedmera Triglavska jezera. Do hotela Zlatorog ob Bohinjskem jezeru se bomo peljali z Viatorjevim avtobusom, ki bo z ljubljanske avtobusne postaje odpeljal ob 6. uri. V Medvodah se bo predvidoma ustavil ob 6,20 uri, v Kranju ob 6.37 uri, v Radovljici ob 7.02 in na Bledu ob 7,16. Če ste se odločili* za naš izlet-prepričani smo, da vam ne bo žal -bodite torej pravočasno na navedenih avtobusnih postajah.
bomo odpravili proto Sedmerim Triglavskim jezerom. Pot nas bo vodila po čudoviti pokrajini, kakšnih hujših vzponov ne bo, na levi pa nas bosta v daliavi spremljali pobočje Lepega Špičja, malo bolj desno pa masiv Male in Velike Tičarice, Kope, Zeljnarice ter Ka njavca. Po približno dveh urah bomo prispeli do koče na Sedmerih jezerih. Oskrbnico Zinko sem že obvestil, da bomo prišli, tako daje vsaka skrb gjede prenočišča odveč- Prav zaradi prenočevanja sem se odločil, da bo izlet teden dni pozneje, kot pa smo ga načrtovali v programu letošnjih izletov, ker bodo kočo uradno odprli šele 23. junija — torej bomo tam med
V soboto, 5. junija t. L, je bilo na kegljišču KK »Triglav** Kranj veliko kegljaško tekmovanje posameznikov in ekip kranjskih orodjarjev. Daje* bilo tekmovanje res veliko, priča že samo dejstvo, da se gaje udeležil vsak četrti orodjar. Za naslov najboljšega se je potegovalo kar 81 posameznikov in 4 šestčlanske ekipe. Ke gljaško tekmovanje je postalo že tradicionalno, saj je bilo tokrat že 15. po vrsti. Glavno organizacijsko izvedbo je tudi tokrat vodstvo DOS v Orodjarni zaupalo največjima strokovnjakoma na področju kegljaškega športa - ne samo v ISKRI, ampak kar širšega področja -tov. Ivanu Kranjcu—Vasku in njegovi desni roki Franciju Brezarju. Da se je tekmovanje sploh lahko odvijalo, je v sak udeleženec prispeval 10 ND, ostalo pa OOS Orodjarne. Sredstva so bila porabljena za plačilo kegljaških stez in nabavo skromne malice.
Tekmovanje je lepo uspelo in si ga je ogledalo veliko število ljubiteljev .tega športa. Rezultati posameznikov:
1. mesto in zlato medaljo si je tokrat priboril MIRO GRMIČ s 230 podrtimi keglji, 2. mesto in srebrna medalja je postala ponos FRANCA OMANA z 212 podrtimi keglji, 3. mesto in bron bo ostal v vitrinah J. Je raja (212), 4. mesto Prevodnik (211 j, 5. mesto Rajgelj (209), 6. Kavčič (200), 7. Lombar (206), 8. Sajevic (201), 9. Potočnik (200), 10. Ropret (199).
Ostali posamezniki so na 50 lučajev podrli pod 200 kegljev.
Prvo mesto med ekipami si je tokrat priborila ekipa »Strojni od-delek“ v postavi Oman F. 212, Jeraj 212, Rajgelj 209, Sajevic 201, Potočnik 200, Fajdiga 197 s 1231 podrtimi keglji. To pa je bilo tudi dovolj, da so odvzeli prvo mesto dosedanjemu dvakratnemu prvaku, sedaj drugi ekipi »Brusilnica** v postavi Grmič 230, Lombar 206, Brezar F. 195, Stmiča 192, Verčič 189, Martelj 188, ki je sedrg podrla ,4e“ 1200 kegljev.
Tretja je bila ekipa »Skupne služ-be“ v postavi Prevodnik, Fajfar, Žibert D., Oman M., Arzenšek, Ber nard (1001)
Četrta ekipa »Ročni oddelek**, Kavčič, Ropret, Markič, Sušnik, Jazbec, Vodnik (1084).
Prvouvrščena ekipa »Strojni oddelek** si je priborila lep prehodni pokal.
Upamo, da bo tekmovanje v prihodnje privabilo še več tekmovalcev in da bo borba za vrh še bolj zagrizena ter atraktivna kot tokrat.
Škoda za nas vse pa je, da nas je tokrat uradno zapustil z odhodom v zasluženi pokoj naš neumorni, delavni in športni prijatelj, veteran kegljaških tekmovanj Ivan Kranjc st. Tudi tokrat število podrtih 81 kegljev je bilo njemu - vedno razpoloženemu in zadovoljnemu človeku — v veselje. Želimo mu, da bi se kljub ločitvi od nas na delovnem mestu športnih srečanj udeleževal še naprej zdrav in vesel, kot je bU do sedaj...	Franc Šenk
Z izleta na Ratitovec
Od hotela Zlatorog se bomo odpra- prvimi obiskovalci v letošnji poletni vili pod Pršivcem proti Sa vici.	sezoni.
V tamkajšnjem gostišču se bomo Predlagam, da bi v nedeljo vstali okrepčali, potem pa navzgor proti	okoli sedmih. po zajtrku se bomo po
Komm. Od Zlatoroga do Savice je dolini jezer odpravili proti Preho-nekako tričetrt ure hoje, do koče na davcem. Za savska koča stoji na višini Komni pa še 2 uri in pol polževe hoje. nekaj več kot 2000 metrov. Do tam Polževe sem zapisal zato, ker bomo bomo imeli kakšno uro hoje, približno hodili počasi, saj se nam konec kon- toliko bomo ostali tam, nekaj manj cev ne bo nikamor mudilo. Na Komni hoje pa nas čaka za vrnitev do koče ali pa v koči na Kraju bomo verjetno na Sedmerih jezerih: torej se bomo kaj prigriznili.	vrnili nekako ob 11.-12. uri.
Popoldne, nekako ob 14. uri, se Za popoldne predlagam, da bi se
Oblačno sobotno jutro ni obetalo nič dobrega. Seveda, zopet je bil na vrsti izlet PD Iskra, ta pa se letos ne more ravno pohvaliti z izbiro lepega vremena za svoje izlete. Verjetno je bil ravno to vzrok, da je polovico prijavljenih kandidatov ostalo doma. Bolj pogumni pa smo se vdali v usodo in se odpeljali proti Železnikom. Po jutranji kavici v prijazni gostilni »Ra tito-vec“ v Češnjici smo vzeli pot pod noge in se podali proti zaselku Prtovč.
Raztrgane cunjaste megle so se
med povratkom v dolino najprej povzpeli čez Štapc na Malo Tičarico ter se preko Ovčarije spustili na pot, ki nas bo pripeljala do Črnega jezera. Tako bomo torej videli vseh sedem Triglavskih jezer, le prvo, ledeniško, bo ostalo pod slojem skrito našim očem. Preko Komarče bomo nato hitro v dolini, po nekaj minutah pa bomo že tudi pri Zlatorogu. Od tam vozijo avtobusi približno vsake pol ure ali pa še bolj pogosto. Morda še to: ne pozabite vzeti s seboj planinskih izkaznic in transverzalnih knjižic.
Čimprej, najpozneje pa do srede, 23. junija, se prijavite pri Planinskem društvu Iskra, Ljubljana, Trg revolucije, tel.: 324—765. La do Drobež
Z lanskih tekmovanj moških v odbojki
Pred XII. športnimi igrami Iskre v Šentjerneju
Udeleženci letošnjih XII. letnih športnih iger Iskre v Šentjerneju bodo 26. junija imeli ob 8.30 zbor pred tovarno uporov, ob 8.45 pa bodo v povorki odkorakali na rokometno igrišče ob osnovni šoli, kjer bo ob 9. slavnostna otvoritev iger. Tekmovanja v vseh devetih moških in šestih ženskih disciplinah pa se bodo začela ob 10. uri
Medtem ko bodo vse nogometne osnovni šoli, ekipe 11. ženske in moške tekme odigrali na igrišču v Šentjer- skupine pa bodo igrale na igrišču v neju, se bodo kegljači in kegljačice Kostanjevici. Tudi ekipe košarkaric in »udarili** na kegljišču v Čateških top- koša rkaijev I. tekmovalne skupine licah. Odbojkarice in odbojkarji se bodo tekmovale na igrišču ob šoli. bodo zvrstili na igriščih IMV in osnov- medtem ko se bodo ekipe II. tekmo-ne šole v Še ntjerneju. V osnovni šoli v valne skupine zvrstile na igrišču v Šentjerneju bodo vsa tekmovanja v Področju. Balinanje bo na igrišču namiznem tenisu in šahu, medtem ko Doma upokojencev v Šentjerneju, bodo strelke in strelci merili svoje zaključek iger pa bo v nedeljo moči na strelišču v tovarni uporov. 27. junija ob 15. uri na hipo-Prvi skupini ženskih in moških roko- dromu v Šentjerneju, metnih ekip bosta igrali na igrišču ob	— J. C. -
Izbirne tekme kegljačev IEZE
Na kegljišču v Tomačevem v Ljubljani so se v četrtek 10. t. m. popoldne zbrale kegljačice in kegljači Industrije elementov za elektroniko, da bi se med seboj pomerili in glede na dosežene rezultate sestavili žensko in moško reprezentanco IEZE za letošnje XII. letne športne igre Iskre 26. in 27. junija,v Šentjerneju.
Pet ur so bobneče krogle podirale
vlačile po krošnjah dreves in spremljale našo skupinico že dobro uro. Malo pod Prtovčem pa je posijalo sonce in nas zvabilo k malici kar v od dežja umiti travi na cestnem ovinku. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot proti našemu cilju. Med potjo nas je prehitel avtobus, polp planincev iz Brežic. Skozi Prtovč smo kar nadaljevali in šele sedaj zares stopili na gozdno pot, ki pejje na Ratitovec. Čakalo nas je še poldrugo uro zložne hoje do vrha. Med potjo smo občudovali zelene planinske trate polne razcvetelega encijana, v skalah pa se je bohotil razkošni avrikelj. Pred nami je bila še zadnja vzpetina in že smo zagledali sleme prijazne planinske koče, ki nas je gostoljubno vzela v svoje okrilje.
Prijazni oskrbnik in njegov pomočnik, v civilu Iskraš iz Železnikov, sta hitro poskrbela za naše dobro počutje. V času, ko smo v koči nabirali novih moči, pa se je zunaj spustila taka megla, da smo že izgubili vsakoupanje na kakršen koli razgled. Pa smo zopet imeli srečo. Po slabi uri se je toliko razkadilo, da smo z vrha videli vsaj bližnjo okolico. Še bi ostali na tej prijazni gori, a kaj, čas nas je neusmiljeno priganjal. Nekaj posnetkov še za spomin in posloviti smo se morali. Navzdol smo jo ubrali po bolj strmi poti in kot v posmeh je ravno tedaj posijalo sonce. Kratek počitek v Prtovču in zopet smo vzeli makadam pod noge. Med prijetnim klepetom nam je pot kar hitro minevala in že smo bili v Češnjici. Še kratek počitek in okrepčilo v že znani gostilni in že je bilo treba na avtobus. Utrujeni, a polni notranjega zadovoljstva smo se odpeljali proti Ljubljani s sklepoiti, da se še povrnemo v ta košček naše deže-^ce-	Marjan Vernik
keglje, semafori na štiristeznem kegljišču pa sproti beležili rezultate posa- | meznikov. Medtem, ko so se udele- | ženci borili za čim več podrtih kegljev zelo zagrizeno pa žal lahko ugotovimo, da je bila udeležba tekmovalcev precej skromna, medtem ko še zlasti to velja za ženske, ki jih je na izbirno tekmovanje prišlo le pet. Najboljša med tekmovalkami je bila Štefka Lopan iz TOZD Polprevodniki, ki je podrla 380 kegljev. Ostale štiri tekmovalke, vse iz Kondenzatorjev v Se mič0 pa so podrle: Kapele 355, Trpin 298, Podgornik 280 in Malina 278 kegljev-Med 23 udeleženimi kegljači je bil najboljši Anton Kramar iz TOZE Trbovlje, ki je »pometal** 426 kegljev-Sledili pa so mu: Končina (TOZD Baterije Zmaj) 407, Šarlah (Polprevodniki) 401, Primc 393, Bolte 379 (oba Baterije Zmaj), Petrič (TOZD Orodjarna) 369, Tanjšek 368, Gorišek (Oba Polprevodniki) 368, Kranjc (Feriti) 366, Plut (Kondenzatorji) 365, Drčar (Baterije Zmaj) 359, Šimec (Kondenzatorji) 354, Janževič (Upori) 353, Blatnik (polprevodniki) 350. Vidmar (Kondenzatorji) 345, Gradišar (Feriti) 342, Kuhar polprevodniki) 334, Svetelj 331. Hrnčič (Oba Feriti) 323, Cesar 322, Šprajcar 305, Vraničar (vsi Kondenzatorji) 303, Selak (Upori) 281 kegljev-Moško kegljaško reprezentanco IEZE bodo v Šentjerneju torej predstavljali štirje tekmovalci iz TOZD Polprevodniki, trije iz TOZD Baterije Zmaj ter eden iz TOZD Orodjarna, v rezervi pa bosta tekmovalca iz TOZD Feriti in iz Kondenzatorjev. — J. C. -
^ ISKRA — glasilo delovnega koiai? ^ tiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 —
Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-V vodov. ________________________ J