Gospodarske stvari. O lirastju. Spisal Fr. Jancar. V ,,Slov. Gospodarju" število 34., 5. decembra 1867 sem svetoval želod saditi, ia sicer želod od ,,doba" kotaaj boljše pleme hrastovih plemea, ali pa od takega hrastja se naj želod zasejuje, koje je gladko, ravno in visoko ter ima velik debel želod, žir, kajti tak les je ae le kakor splob hrastje za aekaj slabejo karjavo od bukovega lesa ali veadar dobro, marveč za splošao prekoredao izvrstao rabo kakošae kol potrebe, kakor: ladje, blaaje, deske, dile, sohe, raate, raglje obroče, stavbe, odre, podboje, podseke, stržajaike, strehe, hleve, kopaaje, razao orodje, stiakavaike, kraice, gaataarje doge, kolje, pohištvo, mize, stole, postelje, klopi, pode čreslo itd. itd. K temu še daja izvrstaega listja za steljo vsako leto, ker hrastje bolj globoko koreaiae pogaaja, ia toraj ae porrebuje aeobbodao lastaega gnojeaja z listjera, akoprem ma tudi ae škoduje, niarveč še jako koristi. Potem žir, ki ludi kaj zalega sviajam, ia jirn je dobra hraaa; toda pravijo, da je aiast,"salo bolj trdo od tako podrejeae sviaje, kar vendar ae overa z žiroai sviaje krmiti. Tudi se suho veje labko odžaga ali oklešti ia daja drva za kurjavo tako, da še brast dobro raste aad 200 let, ia starost 300 do 500 let ia še čez doseže! Pri aas hrastje povsod raste, ia je sila velike vredaosti, kakor se že iz zgoraj rečeaega razvidi. Razua tega še je toliko priložaosti za sajeaje želoda ali mladega hrastja 5 do 10 let starega, da človek strmi nad kratkovidaostjo posestaikov, koji bi lahko z raajhaim trudom si zapuščeae kraje okrasotili, olepšali in vredaost kraja ia zemlje povzdigaoli v začudeaje lastao, posebao pa umaira potomkom zaklad zapustili z aeizrekljivim zlata vredaim premožeajem! — Rečem, numnim potomkom": Zakaj pametai gospodarji, koji hrastje zasaiujejo, ao jim sami živi vse hvale vredai izgled, k temu še bodo svoje otroke radi v Ljabljano v prihodao kmelijsko šolo pošiljali v poduk v razaib kmetijskih potre bab, spet v viso povzdigo ia ceneaje umaega kmetijskega gospodarstva, aapredka in blagostaaa. Zapravljeaikovjetako preveč. ¦— Kdor nič ne zaa, ia se le stare trme iu leaobe drži, v petih letih še tako izvrstao gospodarstvo pomaadra, razskropi ia na boben spravi. Takim je bolje 25 soleaih našteti, kot jim le trohice poštene reči izročiti. To si naj vsak reden ia poštea poseataik zapomai! Zato je dobro, ako bi kmetovalci ia posestaiki svojim siaom in bčeram saaii o vsaki priložaosti razsojevati ia spoznavati prepuščali, kako aek mislijo ia sodijo siaovi ia hčere o ti ali uai reči. Iz ajih razsodeb bo vsak pametea gospodar brž sprevidel ia spozaal, kamo jih aagajeaje cika ia vleče; ali so zakaj boljšega, koristaejšega aavduseai ali ne — ia toraj sposobai to ali uao eakrat sami umno voditi ia gospodariti. — Da siaovi saaio aa jaajke, bčere pa aa blače gledajo ia prežijo; zato je vsak bedak godea. O aeki sia ne ve še naajč motike ali sekire aasaditi, koajev počesati, niti gaoja hasnovito Ba kup gnoJBiščia spraviti, ga z zemljo pokriti in z gBojflico polivati; še maaj pa ve, koliko gre zraja sejati razaega na ajivo eaega orala, ia kako s setvijo kolobariti ali premeajavati, kako njive razne zemlje, travnike, viaograde, sadunosno drevje gaojiti, kakos sadonosnim drevjem, goricami, gozdom, domačo živiao in ji potrebao primerao klajo, krrao ravaati itd.; a vendar že visoko glavo aosi, ia aič bolj ae želi, kot že sam svoj biti. — Gotovo: Neki malopridaež bi željao rad s strupeaim srcem svojemu očetu ali materi že mrtvaško pesem za popotnico zapel, aaj bi pred aa ajih raesto dospel; — akoprem so še ajegovi možgaai popolaoma prazai aaj maajšib čedaosti ia vedeaja o samostalaem gospodareaju itd. O aeka bčerka se malo briga za žeasko hišao delo, postiljaaje, predeaje, saago, hišo pomesti, klopi omiti ali obrisati, živiai prija^ao postregati ia jo čedao saažao imeti, v obrokih zadostao ia priraerao aakrmiti, nastlatiitd.; o kabi še celo aeka ae ve koreaove župe zatepsti, kako bledo teafo aarediti ali dobro tečea kruh speči; še maaj pa ve iglo voditi o krpaaju raztrgaaih oblačil, ali kak robček zarobiti, si aogavice splesti, ia robje oprati itd. : a veadar že srčao želi skoraj pod kapo priti. — Ni to gola resaica? Odpravite te ia še več eaakih aevedaosti ia nemarnosti, ia zagotovim vas, da ee bo vam ia vašim otrokom bolje godilo. Stariši! Vi ste marljivo svoje otroke v šolo pošiljali, kjer so se razaib lepib reči aaučili; dajte jiia sedaj daljae priložfiosti še se aiarsikaj aovega aaučiti iz ,,Slov. Gospodarja", rNovic", iz kajig od drnžbe sv. Mobora razposlaaih itd. saj veste: kdor ae aapreduje, zaostaja s kislira obrazom. — Starši! vi ja sami veate ia vidite, kako se aekterira uaiaiia ia redBim gospodarjeai dobro godi; kar pride od večega vedeaja, zaaaja ia lepših čedaosti. Vse to se ne da v glavo vljiti, teBiuč le iz dobrih kajig ia gospodarskih časaikov aaučiti. Držite si toraj take! par forifltov vas ae bo aa bobea spravilo; ia tako se vi s poslusaajera boljših reči aaučite, ia vaši otroki bodo se raje doma zadrževali, s čitaajem dobrih kajig in časflikov vatn v veselje, sebi pa v aeizrekljivo korist. (Dalje prihodnjič.) Trtijon. šcipavnica. (Rhinehites Betulati, Rebenstecher) je naj vekši aeprijatelj mladih trt. Maogokrat se ga prikaže tako strahovita maožiaa, da ae velika nesreča samo po marljivem pobiraflju jegovih jajec odvraoti zamore. Iz tega že aledi, da je to delo tudi jedao izmed naj potrebBejših v viaogradu. Trtijoa je 3 črte (liaije) dolg l1/, črte širok, blešeč, zlato-zelen ia ima lepe rudeče noge. Ti mrčeai pokoačajo trte, ko naj hitrej začaejo gaati s tim, da se vvrtajo v mladike in je tako preglodajo, da se morajo posušiti. Kesaej preglodajo tudi stare rozge ia aa ta Bačia se večkrat zgodi, da se eele meje goric posušijo. Mrčes še pride le zvečer na svetlo, potegae veadar pri Baj maBJšem šamu aoge k sebi ia pade kakor mrtev na zemljo. Šamica Bagloda liste, prej ko začae jajca nesti, tako da se aa ličai straai začaejo zvijati, aastaae aa ta načia livaik (tribtar), v kterega jajca aaleže, da jira ne škodi aiti mraz niti dež. — Čez kratek čas se zvalijo goseaice, ktere v 2—3 tedaih popolaoflia dorastejo ia za tim vlezejo v zemljo ia se zavijejo. Naj lože iB aaj gotovejše se ta mrčes, kteri trti strahovit kvar dela, odpravi, ako se zvito listje marljivo pobira in sožge. To morajo veadar vsi aosedi marljivo storiti, ker drngače ni aiBogo vspeha, ker se mrčes hitro pomaoži ia v kratkem po celem hribu razširi. Vspeh pokoačanja tega trtiaega velikega aeprijatelja se še le pokaže prihodflje leto. Fr. Bl.