List • - C * v rr v • lecaj XLVII i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto. 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za eetrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani 16 januvarija 1889 Obseg: Rušina je okoli sadneg drevj škodlj Razne reči. Ivan baron Kobencelj O požlahtnjevanji ameriških trt. Zemljepisni in narodopisni obrazi Kako vzrejati lepa teleta. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. Rušina je okoli sadnega drevja škodljiva. požlahtnjevanji ameriških trt Gotovo da so ameriške trte, na katerih ne mo Mnogokrat se sliši mnenje j da rušina okoli sadnega rejo trtne uši živeti. Ako cepimo te trte z domačimi drevja m neškodljiva, temveč da je koristna zato, naši trti grozdje, kakeršno sedaj ker se zemlja okoli n j i h prehitro ne posuši. Kar se po korenitih. Ceplj kajti uš škoduj pa ne dela nobenih tega tiče i gotovo, da zemlja z rušino pokrita več težav. Nedognano je še vprašanje, kako dolgo živi taka Pij trta vlage (mokrote) iz sebe izhlap 9 nego emlj brez ru- šine Trpežnost ceplj ker imamo do sedaj še premalo izkušenj Gotove izkušnje so učile, da je v 5 mesecih po ali pa od cepiča. Podloga trte zavisna je od ameriške podloge leti iz ene orali rušinate čevlj vode koder emlj zgoraj osuši, ondi ne more iz nje nikakor toliko vlage izhlapevati. Po travi izpuhteva je veliko več. Da je pa rušinata 2 korenine mlje izpuhtelo 800 kubičnih gemu v svojih svojstvih priklad ni z rušino pokrita in se da bode dolgo časa rodila ceplj cepič bodita drug dru drugače misliti trta emlja vlago bolj vlažna, izvira iz tega, ker oddajajo neugodni poskusi izvirajo le od tod. Dolžnost zavednega vinarja je, da poskuša v tem obziru Vsi ugodni in sakega katero srkajo pod emlje, zgornjim Na Francoskem delaj uže 20 let poskušnj s trt suhim legam zemlje. Le okoli dreves in zraven dreves raste trava brez škode takrat, kedar je pod zemljo mm ve- liko vlage. Če se mlada drevesca sade na prostore, z cepljenjem, in zato je zanimivo, kako tam mislijo o vsej reči. Francosko kmetijsko ministerstvo sklicalo je 42 najimenitnejših francoskih vinarjev skupaj, kateri rusino ščene. kmal 1 se vidi očitna škoda za drevje; večkrat preteče veliko let, predno začno na take kraje zasajena drevesa čvrsto rasti. To je pa tudi prav lahko razumeti, kajti koreninice mladega drevesa se iz prva bolj površno razprostirajo po zemlji, katera vlago po rečeno bilo, lahko izpuhteva; šele potem se so sešli v Lij Ministerstvo jih je vprašalo Ali so vam znani vinogradi s cepljenimi ameriškimi trtami, kateri se v resnici upirajo trtni uši, ter jih je priporočati v posnemo? In 38 teh vinarjev je odločno izreklo, da poznajo take vinograde in sicer take rušini, kakor kedar let stari. Za podloge ki so uže po 14 korenine globoče segajo, začno drevesa bolj vrst Vialla svetujejo ameriške trte nastopnih riparia, solonis, vork madei rupestris rasti. Kakor pa je rušina drugim rastlinam, katere drevj škodlj tako je tudi imajo goste korenine detelja na priliko, vsejana okoli mladega drevj kmalu taka drevesa. 1 Nemška pomori Po vsem tem je očitno, da pametno ravnajo tisti sadjerji, ki okrog vsacega drevesa precej na široko puščajo samo zemljo in jo vsako leto malo okopavajo. Glede teh trt pa baron Babo pravi, da kažejo izkušnj v Klosterneuburgu nekoliko drugače, namreč da nista vialla in york madeira prav za nič, najboljši pa sta riparia (od zvrsti gloire de Montpellier) in solonis. Naj- boljša je riparia „gloire de Montpellier a in baron Baba priporoča tudi uši. in to ker na njej skoraj ni najti trtne in uže enoletne cepitve kažejo kaj lepo. ••i Zanimivo je tudi vedeti mnenje gori omenjenih 42 zvedencev glede načina cepljenja. Ministerstvo jih je vprašalo: Katera cepitev je najboljša ? Pet veščakov ni IA nič odgovorilo na to vprašanje, drugih 37 je pa soglasno krava vsega tega ne mara, dajo ji drugih krepkih krmil, izreklo, da je najbolje cepiti po zimi v ki potem sa- dokler se ne oteli. Sedaj pritisnejo zopet z razno krmo, v trtnico in čez leto dni presajati vse z otrobi ali celo z moko na vodi, z zmleto grašico itd. Iz prva žre vse to gladno, kmalu pa začne odrivati in Velika večina teh zvedencev izrekla je pa tudi, raje išče slame po stelji. Tudi tele neče sesati in dobi diti ceplj cepljence, kateri so se prijeli v vinograd da raste domača trta, ceplj bujneje in da je rodovitnejša. na ameriško, veliko drisko. Sedaj je treba hitro pomagati, da krava ozdravi in daje boljšega mleka. Kdor hoče takšne nezgode srečno odvrniti, naj brejim kravam vedno dobro streže. Kadar se je krava otelila, dajaj nesoljenega i na Kako vzrejati lepa teleta. Pred malo leti kazala kmetovalcu edino le ži vinoreja nekaj dobička sedaj pa še ta ni kaj prida ker živina nima nobene cene. Po nizki ceni je pa govejem maslu kuhanega Črnega kruhovca in potem šele dobrega sena brez soli. Polagoma privajaj kravo prejšnji krmi. Zelo napačno ravnajo, kadar teleta odstavljajo. prehitro, t. j. predno more drugo Tele odstavijo namreč naša slaba domača goved, lepa plemenska goved ima krmo použivati in prebavljati. Odstavljati pa še vedno visoko ceno in jo bode tudi imela v marsičem Kakor tako bode moral slovenski gospodar tudi v torej tedaj gublja mesa, ki se mu dela z mlekom. Ako po polagoma tele, vaditi je počasi drugi krmi ne treba ker V lliaioitoui, ^av — w------------O--------o --1 živinarstvu napredovati, ako bode hotel izhajati, in nau- odstavljenji shujša, potem ostane rado slabotno, in vedno so križi ž njegovo vzrejo. Teleta dostikrat nadlegujejo driska, veter, krč v čiti se bode moral boljšo živino vzrejati nego doslej Dobre in lepe živine dobili bi najhitreje, ko bi vso se- danjo poprodali mesarjem in akupili na pr v Švici najlepše in zato tudi najdraže govedi tega ne bo trebuhu itd. To prihaja od tod, ker prenaglo pijo in demo storili bi bilo pametno in, kar je največ bi za to ne imeli. Vprašal bi kedo: Od kod pa katero tako hvalisate V denarj imajo v Švici tako lepo goved, Od kod neki? Naredili so si jo povsod enaka, a dobri živinorejci požlahtnili so si goved z umnim ravnanjem žro, in ker jim pokladajo preveč otrobov ali moke. Ako prehitro pijo, drži pijočim nekoliko gobec ali ja sploh moti na ta a oni način. Mladim teletom nikdar ne Nekdaj je bila goved pokladaj surovega krompirja repe, zelja, ampak dajaj in to so Švica rji jim sena, otave, otrobov, kuhanega ovsa ali ječmena itd J Posnemajmo Kadar je tele pol leta staro tedaj je prični drugače krmiti. Toliko pa pravimo: Ako hočeš lepo in dobro tele toraj te umne živinorejce, ravnajmo tako kakor oni, lu vzrec|jtj -lz katerega naj postane kedaj Kaj kmalu bode naša živina lepša in več vredna Ako hočemo našo živino popraviti, moramo teleta bolj ejati ker uže iz lepega teleta moreš po- Ker je vzreja lepih telet, da vedo potem ga ne odstavljaj prezgodaj vredno go-ne bodi in skop z dobrimi, krepkimi krmili steno, zalo govedo vzrediti, si zboljšamo našo goved, zelo važna, zato prijavljamo v nastopnih vrstah nekaj o tem predmetu Ako hočeš dobiti lepo tele poišči najprej ajlep- šega in najboljšega bika v okolici in temu ženi kravo svojo Žalibog je takih izvrstnih bikov še vedno pri nas tako malo. Ako ima tvoja krava kakšne napake ali dru- H hibe, glej da izbereš bika, ki nima enakih napak gače bode zarod še bolj shabljen in pokvarj Divje skrbi darjev Čebelarji, dajajte čebelam vode! rana in pijača sta vsem živečim stvarem potrebni, živali si priskrbujejo obojega same, domačim pa gospodar. Le pri čebelah ravna mnogo gospo- drugač Prelahkim, lačnim panjem daje medu Ako plemeniš kravo udrtega križa z enakim če ga ima, še precej radodarno, če ga nima, kupi ga bikom, potem vendar ne moreš nadejati se teleta a bode brez te hibe itd.. Ker so naši biki iz mnogih, v tem listu uže več- ani. zato se krave tudi; niti na misel bi čebelam za pijačo poskrbel, ne pride mu vendar so čebelice tudi nje potreb Čebelarji, le malo bolj pazno poglejte, kadar boste pri krat omenjenih vzrokov zelo oslabljeni, ne ubrejajo. Ljudje iščejo seveda drugod vzrokov pravljajo ta nedostatek s tem, da po nekaterih in po- krajih kar dva bika zaporedoma h kravi pripuščajo. To je pa uljnjaku kakega izvrstnega čebelarja kako posodo za vodo povsod našli. gotovo bodete žej » Kako nastane v panji po zimi ali zgodaj spomladi povedali smo v preteklih tečajih že večkrat; pa šele pravi uzrok, da zboli krava na spolovilih in postane tudi po leti se to lahko zgodi. Marsifcje nimamo ni po- " pokrite vodnjake. Kadar je jalova toka ni studenca pak Prav pogostoma vidimo po deželi, kako napačuo dež ali pada rosa, ni skrbi čebelicam Dovsod za- in brezpametno krmijo breje krave Brej kravo bi mo- dosti vode; ali lahko se zgodi > da o suši, o vetrovnih rali vedno enako dobro krmiti, pa je od kraj ampak nočeh po več dni ni nob rose, in tedaj lahko nastane proti koncu tlačijo tem bolj vanjo krmo in jo s tem pokvarijo. Poiščejo namreč vsega, kar imajo kje sprav- povsod polno velika žeja v panji. Zatorej najdeš čebelic, ki vode iščejo je kaj mokrega: pri žehtnikih, smrd- jenega: grašice, fižola, lepega sena itd. Ko vidijo j da ljivih mlakužah, celo pri gnojnici Da jim to ne dene dobro, umeti je lahko, čebela je nad vse sna živalca, ali sila kola lomi! Zatorej glejte, čebelarji, da i Bila sta dva hleva, v vsakem po sedem krav 9 ki >.5 • 1 poleg hrane, skrbite čebelam tudi za vodo! r o 7 ,, so lani vse povrgle, pa letos zopet ubrejile se. *f • 4 k. I J N . . t . . *' • ' » «• I * • •l' * • - -T. ' • ' 'T*. »»•' ' 1 » • . • T k >' k » » ' j" » K t v r * : _, 4 ««w m % Ti njimi se je poskušalo. Opomniti moramo, da so krave povrgle, čeravno je bil hlev dobro . * vsaka čepina. Bolje pa je in stane malo truda, da se razkužen. Poskušnje vršile so se pa tako, da so od 5. FW|-nP», m » • — » - "V " CT t . ■■ | P, - Naprave za vodo so lahko razne. Za silo zadostuje vselej po izdolbe lesena, podolgovate plitva posoda, še najbolje do meseca brejosti vsakih 14 dni po 2krat ali 3krat pa kakega pol metra plitva koritca, katera naj se na- rabili Pravayjeve brizgalnice ter karbolne kisline pod livajo z vodo ter pokrivajo z mahom ali s koščkom kožo ob vampovih straneh vbrizgali. V I • » kake volnate reči. čebele lahko, kadar jim je treba » srkaj vodo Tako pa vendar ne utonejo, kakor se jim miru sleharnem hlevu so pa edno kravo pustili pri ter » m jej niso nič karbolne kisline pod kožo po dragih krajih mnogokrat godi. švrkali. Kdor pa hoče svojim čebelam posebno postreči, Učinek bil je čuden: po šest krav v vsakem hlevu naj izvoli kak solnčen, tih kotiček blizu čebelnjaka ni povrglo, ostali dve kravi pa sta obedva v in 7. (kakih 4 metrov proč), opaži naj ga z leseno, do meseci povrgli. metra visoko steno proti jutru in večeru, da jih ne bodeta burja in sever nadlegovala, ter postavi v zatišje 2—3 koritca. Solnce ogreva vodo, in taka malo topla voda ugaja čebelam bolj nego vsaka druga. Da se pa voda ne usmradi, naj se prenovi vsak tretji dan ter tudi mah ali volnata reč dobro ožmeta. Da se čebele na spomlad privabijo, da se jim dvakrat, trikrat malo medu med vodo. Pozneje tega ni treba, ker bodo rade v tiho zavetje pit hodile, kolikorkrat jim bo treba. Kadar ni suše, in o poletnjem času mnogo rose pada, ni treba koritec nalivati, ker dobivajo potrebne vode povsod zadosti. Tako umen čebelar ničesar v nemar ne pušča ampak postreza svojim čebelam, s čimer le more; sme se pa tudi zanašati nekem drugem hlevu je 23 krav povrglo. Meseca julija so ondi 18 krav zdravili s karbolno kislino na povedani način. Ena krava je dva dni po prvem lečenji s karbolno kislino povrgla, drugih 17 pa ne. To zopet dokazuje, kako dobro sredstvo zoper kužno povrženje je kravam karbolna kislina. Potlučnc stvari. 5 Ivan baron Kobenceli 7 > da mu bodo obilno vračaie » če bodo sicer letina in druge okoliščine ugodne. Razne v reci. * Zakaj krave izvržejo. Več let uže opazujejo zgodovinska slika. Spisal Jakob Dimnik. (Konec.) II. Bil je prav lep dan. Solnce se je pomikalo vedno naprej na nebni svod ter trosilo tople pramene na zemeljska tla. Vse je hitelo na prosto radovat se krasnega dne. Le car Ivan bil je, kakor uže navadno koncem življenja svojega, danes še posebno otožen, sam ni vedel kako krave časi zaporedoma izvržejo. Časi se širi po čemu; tesno bilo mu je v prsih, kakor bi slutil, da se hlevu ta nesreča kakor kuga ki je nalezljiva. To je v njegovem dvoru kuje zarota zoper njegovo življenje sedaj znanstveno dokazano. Naleznina se nahaja v nožnici in v posteljčni tekočini ter je nekak poseben plesen ali glivica. Od petega do sedmega meseca upliva lahko breji kravi na plod tako, da pogine ter ga žival izvrže. Ni se mu ljubilo ni jesti ni piti. Tudi govoril je ta dan izvanredno malo. Zamišljen hodi po sobi gori in doli. Le zdaj pa zdaj pogleda skozi okno na grajski vrt. Tu zapazi Kobenclja šetajočega se po krasnem parku. Dolgo časa gleda za njim. Na misel pride mu prvi sestanek ž njim in nehote blagruje cesarja Maksimilijana cepljenjem so to do dobra dokazali. Rabili so v da ima ta^0 zveste in udane poslance, kakeršen je Koto svrho takšne krave, ki so bile namenjene mesarju, pa 1 uže poprej večkrat breje. Ko so jim kužni plesen vcepili ? precej v 10, bencelj. Koliko na slabšem je on, ki ima sicer nebroj v lice zvestih in odkritosrčnih, a za hrbtom zavistnih in povrgle so krave kovarnih opričnikov. Premišljujočega to iu tako poloti , pregnal 15 dneh, pa brez nobenega drugega se še bolj gorjupa žalost, in da bi imel priliko jo kakor je to pogostoma činil z moritvijo. uzroka, nego ker jim je bil kužni plesen vcepljen. Kar takšne okužene krave povržejo, treba takoj iz hleva pospraviti, hlev razkužiti, spolovila brejih krav daleč v domovini svoji. Bil je tako zamišlj pa s karbolno kislino, seveda dosti zredčeno, do trikrat opazil, kdaj je prišel polagoma korakajoč na drugi konec bliž- Kobencelj seveda ni videl carja; z duhom bival je an. da ni n& teden izprati. S tem se uže veliko doseže. Rabijo pa tudi karbolno kislino še tako, sprehajališča. Tu obstoji in se ozira na okrog da jo njem n kiosku44 bila so vrata na pol odprta. Kobencelj kravam škropijo dobro. poa kožo, kar je po izkušnjah jako pogleda noter in uzre carjevega kancelarja, točaja mnogo opričnikov. Bil je preplemenitega značaja, da bi —, l !r. \ '' - flu 1 b i i na skrivnem poslušal, kaj se pomenkujejo notri. Obrnil stavljen s poslopji, z vilami se je in hotel oditi. s pavilj Nehote začuje sumno šepetanje. Lepote in impozance nima ta arhitektura Kobencelj obstane in posluša. »Vzemite to stoklenico" v paviljon na vrtu in s kioski. Dospela sva pravi carjev kancelar točaju, „in zlijte jutri to tekočino ker tu je cesar bil tistega dne Stene so bile gole, in po tleh so bile sprostrte rgožine v čašo carjevo in njegovega sina! Uspeh je zagotovljen. Vkotu je sedel, prav za prav čepel cesar maročanski Abd Ker bodo poslanci tujih držav pri dvoru obedovali, bode Rahman vsakdo sumil, da je jeden izmej tujih gostov carja in sina njegovega otroval". zelo prileten starčev dolge bele brade banega čela, zamorskega nosa nih iskrih oči Okoli Dovolj je slišal Kobencelj. Obrne se proti svojemu velikaši. Vseh skup je bilo menda 40 nagu- , debelih žnabelj, in drob-njega so ležali, čepeli in sedeli stanovanju, premišljujoč dejstvo. t kako bi preprečil to grozo- lobradati možje. C zgolj stari mi je namignil na lahno sedem, a to dosta daleč od Drugi dan bile so gosti. Carju bil je odločen prvi sem se posadil na tla ega. Naklonivši be- naj — prostor, poleg njega pa njegovemu sinu. Zraven obeh sedeli so poslanci tujih držav in nadalje domači dvor- niki. Jedli so iz zlatih okrožnikov ter pili najdražja in tu nikakega izredne Ma^abut pa topil cesarju vladarji r L1 8 najboljša vina iz čaš, okovanih z biseri in demanti. Car imel je tisti dan pred sabo najlepšo čašo, iz koje ščinah mohamedanskih prijel ga za roko, in poljubil potem sam sebi prste katerimi se je bil dotaknil cesarjeve roke. Nisem opazil spoštovanja, vendar je kraljevala sploh na vseh skup- dostoj mirnost v zboru, kakor je pri najslavnejših gostijah pil. Točaj stopi Velikaši skoro njemu niso pogledali ter mu nalije penečega vina. Roka se mu trese in barve spreminjajo se mu po obrazu. Ivan prime za čašo, uže dasi je Evropejec izreden gost na dvoru sultana naju, maročanskega. Ali etiketa dvorna zahteva takošno ve- denj I navadna spodobnost. Tu jo nese k ustam - hoče piti — kar stopi nanagloma začudjenje, radovednost, kakor tudi podobi Kobencelj k njemu, prime ga za roko, rekoč. „0 ne drug afekti ne, PU ljubljeni car, na dnu te zlate, dragocene čaše čaka te pobelj smrt, kajti vino je otrovano!" vse to se mora premagati in ukrotiti. „Obraz tvoj bodi grob u veli voslovje mohamedansko. Kedar Kakor orel bliskne sva se vseala z marabutom z nikih. Kancelar in točaj obledita liki zid, malo da ne omedlita, kajti vedela sta, da jima gre za življenje. Kancelar in točaj", zaupije car s tresočim glasom očmi po svojih oprič- liti, da se je vsedel prav bliz in moram ga javno pohva-n mene, govoril je najprej čisto nič n ) cesar z velikaši. Za naju se niso zmenili Tudi nama niso postregli niti s kavo, kakor je to obi čajno >9 izpraznita to čašo na zdravje svojih malopridnih paj- Maroku. Tudi pri turkih, niti z čajem, kakor je to običaj v u dašev| Lopova padeta pred carja na koleni proseč ga milosti. Car ta dan nenavadno milostljiv, prizanese jima prošnjo Kobencljevo smrtno kazen, a pošlje ju v prognanstvo. rgilov nama niso prinesli, in to zato ker se ne sme niti » piti niti kaditi vpričo cesarja De jali so, da se to ne spodobi na Kedar se cesar zgovoril z velikaši, nastal je Misliti si moraš, blagi čitatelj, kako je bil car dolg molk. Nihče ne ni osrnelil pri mohamedancih, kakor da pretrga tihoto tudi nas, veli d Kobenclju hvaležen, ker je otel življenje njemu in sinu njegovemu. Vse mu je dovolil, kar je želel, seveda da se sme v navzočnosti cesarjevej kadar on koga nt le tedaj etiketa govoriti go led tudi vse prednosti glede trgovinske zveze z rimsko-nemškim cesarstvom. Poleg mnozih druzih dragocenosti), se k meni z besedo. Povprašal me podaril mu tudi ono biserno čašo iz koj je smrt cesar, obrnil kako sem potoval. Kar je cesar vprašal, tisto je marabut meni ponovil. Radi etikete sem odgovoril vselej kratko in nastal prežala na njegovo življ je dolg molk. Potem je vprašal cesar novega » sedaj poznejših letih pridejali so potomci Kobencljevi čašo v svoj grb in še dandanes pripoveduje ti ljudstvo, to sedaj ono, jaz sem odgo in zopet je nastal naselj v okolici gradu Predjamskega o tej čaši koja spominja, kako je naš slavni rojak in deželni glava Kranjski otel življenje ruskemu carju Ivanu III. Groz nemu in sinu njegovemu Fedor Ivanoviču. molk. Takošno je bilo zaslišanje. Kratkočasno ni bilo Pač pa mi je dopadla resnoba, ki je kraljevala v škup V v • • * sčini. sem z vprašanj sultauovih da za ču Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 98. Pri sultanu marocanskem. preprost in neveden. Še sanjalo se mu ni o državnih naredbah evropskih. O francoskej republiki od 1848. 1. je pač slišal nekaj, tudi je videl na tadanjih novcih vpodoblj žensko glavo, predstavljajoče republiko, toraj je menil, da je ta republika tudi res živela. Vprašal namreč: „Ali ste poznali bubliko (republiko)? me To je zmes raznih zgradb V dolga i 4 nemške milje. Toda samo Ali se je oženil sedanji vladar francoski s to znamenito Slišal je nekaj tudi ob Angleškej, in o ministru e Palmerston soprog damo? i Palmerstonu. Vprašal me je toraj, in široka kraljice Viktorije? Prav res mi osmi del prostora je na- prihajalo vroče ker nisem vedel prvi hip, kako naj bi odgovoril, da ne se preveč oplazil ob nevednost cesarjevo. Sreča tudi j murabutov Sidi Mustafa. Jud jim je uže pripravljal juži f da mi ni ušel smeh. Začel sem toraj govoriti to in ono, kaj pak na moje ime. Vojaki so kar pali po jedilih, skakal sem sem in tje ter privlekel v govor razne oko- Sidi Mustafa pa se je nekako upiral jesti v hiši never- • • listave, tako i * vednosti. da ni cesar slutil čisto nič svoje ne čevej njič Mulej ali Jud ga je prosil tako ponižno, da se je sled udal in začel jesti. Pa kaj velim jesti, , začel Abd er-Rahman je bil preprosti opravljen, kar požirati kot gladen volk. Čudno je, kako Marokat je toda jako snažno. Cesar me ni odslovil tako, kakor od jedo prsti gre v skledo po rižo postavim Vsak slavljajo evropski vladarji, ki sami namignejo, kedaj je menil, da ta zagrabek ponese koj v usta, pa ne. Kd treba oditi. Lehko ali se mi ni poljubilo. bil sedel pri njem dokler hotel tako je, dela hud pregrešek zoper uglajenost po h Da bil sam ob sebi vstal in maročanskih. Oni jed malo povaljajo med prsti ter tako šel, tega si pa tudi nisem upal, kajti sem vedel, da se zgujeto krogljico. In to k maročanski dvorni običaji v tem do celega razlikujejo usta poženo od daleč v m dalje od ust se krogljica nese in požene, te od evropskih. Veliko dvorljivost in uglajenost pokazuje spodobnejše jim je to. Nikdar nisem videl Maroka pri njih oni, ki ostane pri cesarju tako dolgo, dokler more. Če tudi ga cesar sam odslovi, vendar liodi od njega, odslavljenje da bil grešil usta, kakor se to prigaja s početk a naj ne neveščemu Evropejcu Sidi Mustafa je zelo pomiloval ima samo ta uljudni pomen, mene, ker nisem znal tako jesti da hoče cesar z drugim govoriti ali ploh nič. Kdor se ne dado premakniti od cesarja, pokazuje jasno mu je milo, da sme bivati blizu vladarja. » kako Po jedi sem sprevidel, da mnogo stane zasliša pri sulta da bogat dohodek okolici njegovej. Prvič stanejo mnogo darila cesarju, drugič hoče vsak, ki ima Vsa druga je v Evropi, kar se tega tiče. Evropske najviše glave službo na dvoru, ob takej pošljejo včasih ko.] čez pet minut zašli- mu odreči. Prišel je dvorni ki kaj vjeti, in ne smeš d za nami Judu in šance tje, od koder so bili prišli. Kako bi se osmešil, podal mi imena kateri so zahtevali darov, kako kedor bi ne hotel ali ne znal umeti rahlega odslovljenja tudi dotične svote. Zapisanih je bilo nekaj čez 40 oseb. naših gospodov! Ne tako v Maroku. Vladar sprejema Rad ali nerad sem segel globoko v žep. Vsa svota je hvaležno počastitve od vsakega, tudi najnižjega podanika znašala 4000 unc, to je ekaj čez 1000 frankov Pla čal ter ne gleda na to da se ga koj iznebil sem smešno osoljeni račun. Ali motil se, ki bi menil, To je Nisem se toraj mogel posloviti. Kaj naj pričnem? da je bilo plačevanje s tem pri kraju. O kaj še! Rešil me je marabut. Prišlo mu je na misel, da bi šel bila komaj polovica. Tudi vojaki so zahtevali svojega molit v mošejo. Omenil je to cesarju, ki mu je samo deleža. Začeli so ragljati kot žabe v mlaki. Vsakemu rekel: „Dobro se imej ; u Šla sva Na dvorišču sem čakal marabuta. Obsedlo me je vojaku, ki so me spremili z darili v palačo, moral sem dati nov dar, kar je zneslo mnogo. več radovednih vojakov, ali nadlegovali me niso nič. Opazil sem, da je vojaštvo zelo zanemarjeno. čisto Ko je bil marabut odmolil, povrnil se je k meni, da mi Povedal mi je, kaj se spodobi, da v IV važnega. pove nekaj 0 ^ je treba poslati primernih daril cesarju. Nisem bil niti poslanik niti oficijalna oseba, Politične stvari ali brez darov ne sme noben Evropejec k sultanu maročanskemu. Vedel sem to, in se tudi preskrbel s primernimi rečmi. Imel sem Dobrodelna vrednost praznovanja cesarjeve štiridesetletnice. in seboj lepo uro na nihalo, par augležkih revolverjev, nekaj kosov dragocene svilenine lijonske. Vse to sem bil namenil za prvo darilo. Za drugo darilo sem namenil francosk šalj, več malih bronastih statuv, krasno pi-savno opravo, dve lepi paličici in žepni nož z dvanaj- stimi ostrinami. Murabut mi je omenil, da naj koj sedaj kmalu poklonim darila, ker je taka navada, in je tudi cesarju Ko je kranjski deželni zbor prvi v vlanskem rednem svojem zasedanji sklenil po posebni deputaciji čestitati cesarju k štiridesetletnici Njegovega vladanja in ga prositi, da dovoli cesarjeviču in cesaričini, da se vde-ležita slovesnega otvorjenja deželnega muzeja. — Pa ko je bil ta sklep razglašen, počil je iz najljubše. Nagovoril sem vojake, da so šli z menoj po da bi se 4Qletnica uradnih krogov in poluradnih listih, da cesar ne želi, darila v judovsko četvrtje. Spremljal jih je častnik. Za njegovega vladanja slavila po de- to postrežbo sem jih pošteno nagradil. pol ure smo se povrnili z darili. Murabut je ostal pri njih. Drugega dne sem izvedel, kaj je rekel cesar. Uro je hvalil, volverja pa ne, ker sta po novem narejena. purtacijah in po slavnostih, ki prizadevajo stroškov V P 1 , temveč s pospeševanjem plodovitega dela obrtnije tr-govine in z napravami v pomoč in podporof ubogih, re- obče ni bil nič kaj zadovoljen z darili, ali upa, da prejme lepših ob odhodu mojem. Ko sem se vračal domov Judu, bolnikov, hirajočih in onemoglih. — Ta modri miglaj slišali in spolnovali so narodi avstrijski. Celo minulo leto bilo je priča ustanavljanja dobrodelnih naprav in občekoristnih del. Sedaj pripravljeno je skupno uradno vsuli so se za poročilo, s tem kar je v proslavo cesarjeve 40letnice menoj vojaki, ki so bili darila prinesli, pa najljubši učenec ustanovilo v avstrijskih deželah brez Ogerske. _ 33__ ______._____ I I lil 1 I i ft r . l || I I ■ 1 I II Ustanovilo, zgradilo, oziroma raz- in ako s tem prišteje še baron Hirsch-ova ustanova za širilo se je: šolske namene židovstva v Galiciji iu Bukovini, ki znaša 58 bolnišnic, ; 1 12 milijonov frankov ali 6,000.000 gld., kaže se konečna 22 sirotišnic, skupna svota 16,180.244 gld., gotovo lep sad modre 1 oskrbovalnica za slepe, volje ljubljenega vladarja našega. 94 zavetišč za uboge in hirajoče, 30 različnih pribežališč za uboge in otroke, - 56 zavetišč in vrtov za otroke, trgovinskih, obrtniških in poljedeljskih šol, 15 cerkva in kapel, Naši dopisi. templa, . 3 muzeji za umotvore in obrte Iz Ljubljane. — Volitve v kranjske okrajne Dalje se je zgotovilo ali osnovalo povodom 401et- šolske svete zvršil je za predstoječo šestletno dobo deželni nice: odbor v svoji seji minulo soboto. Že naprej je bilo go- 26 cest, mostov in potov, tovo' bodo volitve dobile vse drugače lice, kakor one 36 javnih trgov in vrtov, P° vo^tvah Pred šestimi leti, ko je bil prejšnji nasprotni 40 vodovodov in vodnjakov, večini v deželnem odboru vsakdo toliko ljubši kandidat kopališč, za ta Pose^ Kolikor večjega nasprotnika se je kazal 19 zgradb v različne namene (tržne in obrtne narodu našemu, lope, dvorane za zdravišča, razgledni stolpi itd.) Da se sedanje volitve niso vršile zgolj z geslom Razun tega so zagotovljene zgradbe 1 normalne „nikogar prejšnjih", kažeta imena iz dosedanje dobe kasarne, 2 poslopja z zdravimi in cenimi stanovanji izvoljenih: Čarman v Radoljici in Jul. Majer v Logatcu, za delavce, 17 ljudskih kuhinj, 3 ljudske knjižnice. Da se je deželni odbor pri volitvi primerno oziral na II. Zasluge in ustanove nastale so za: volilce „velikega posestva", kažejo imena novoizvoljencevr 38 bolnic J°8- Seunig, Janko Vrbančič, Janko Krsnik, Štefan 3 sirotišnice, Jakll'č in Prošt Dovgan. 37 hiš za oskrbovanje ubogih in onemoglih, Dva novoizvoljena sta izprašana profesorja namreč: 16 zavodov in vrtov za otroke, gg. dr. Marinko in pa Fr. Homan, izmed deželnih po- meščanskih, ljudskih in osrednjih šol, slaccev so vzeti: gg. Kavčič, Krsnik, Pakiž, Pfeifer in trgovinske, obrtne in kmetijske šole, Svetec; iz vrste trgovcev oziroma obrtnikov, vzeti so; cerkve in kapele, gg. Fr. Homan (po svojem sedanjem poklicu), Ed. Hofman delavnice, v Kočevji, Fr. Kotnik, in J. Murnik v Kamniku. Kme- 99 ustanov za dijake, tijstvo zastopajo razun zgoraj imenovanih peterih za- 15 ustanov za oskrbovalnice vojaške, gluhonemih, stopnikov velikega posestva, skoraj vsi ostali izvoljencir slepih, sirotiške, itd. itd. izrekoma pa gg. Kotnik, Kavčič, Pakiž, Pfeifer. Da iz III Denarne svote ki so se darovale po- prejšnje dobe niso sprejeti gg.: Lasnik, Plautz, Dolenc, vodom cesarjeve 40letnice uvrste se tako: Mally, Rud. baron Apfalterer, Roth, dr. Deu, Burger, 1. Za ustanovitev 143 dobrodelnih Hanf, Tomitz, dr. M. pl. Wurzbach, je pač po vsem zavodov obrnilo se je v gotovini . . 2,566.716 gld. naravno. v vrednostnih obligacijah pa ... . 107.100 „ Imena minulo soboto v deželnem odboru izvoljenih vrh tega pa še 119 enakih zavodov, pri členov v okrajne šolske svete so sledeča: katerih se svota ne da določiti v številkah. Zd Ljubljano so imenovani gg. Jožef Seunig, gra- 2. Za 560 zalog in ustanov obr- §čak na Bokalcah, in Franc Kotnik, tovarnar in posestnik nilo se je v gotovini....... 3,194.829 „ na yrdu. Za Krško Viljem Pfeifer, državni in deželni v obligacijah pa........ 859.240 „ poslanec v Krškem, in dr. Janez Mencinger, advokat v Pri 139 takih pa se svota ne da Krškem. Za Radovljico Franc Čarman, c. kr. vojaški določiti v številkah. kapelan v pokoji v Radovljici, in M. Homann, trgovec Za drugih 970 občekoristnih in . v Radovljici. Za Kranj Anton Globočnik, c. kr. notar v dobrodelnih činov obrnilo se je v goto- Kranji, in Ivan Urbančič, graščak na Turnu. Za Litija vini............. 3,087.724 „ Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, in Štefan Jaklič, v obligacijah pa........ 364.635 „ župnik v Št. Vidu. Za Postojino Hinko Kavčič, deželni v daljnjih 1275 slučajih se svota ne da poslanec v Razdrtem, in Janez Sajovic, župnik v določiti v številkah. Slavini. Za Logatec Julij Mayer, zdravnik v Planini, in Vse tri vrste kažejo torej skupno Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Logatcu. Za Kočevje svoto v gotovini ........ 8,849.269 „ Ed Hoffmann, trgovec v Kočevji, in Primož Pakiž, po- v obligacijah pa ..... . . . 1,330975 „ se8tnik in deželni poslanec v Primostcu pri Sodražici. torej skupaj . . 10,180.244 gld. Za Novo Mesto dr. Jož. Marinko, katehet na gimnaziji v Rudolfovem. in L. Golia, c. kr. okrajni sodnik v njega Lapajne) 11 za Trebnjem. Za Črnomelj Franc Dovgan, prošt v Metliki, Thuma. 12. za Radovljic in Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji. Za Kamnik sedaj za Ljublj Postojno: dosedanji Iv. : župnik Jak. Alijaš (mesto na Janko Kersnik, c. kr. notar in grajščak Ivan Murnik, trgovec in posestnik v Kamniku. Brdu, in imenovanega Levca) Dr Ausserer odložil je svoje državno in deželno poslanstvo mesta Mariborskega, ker jo mu lastni Čitalnica ljubljanska, središče narodnega življenja tovariši njegovi stavili zapreke Pi razpisani dopol v Ljubljani, priredi ta predpust tri ple to dne 19- nilni volitvi hočejo se z lastnim kandidatom volitve junuarja, sijajni februarja. društvo častne ples dne 2. februarja in ples dne 16. vdeležiti tudi tamošnji Slovenci in govori se, da nam ravajo za kandidata postaviti celjskega sodnijskega pristava dr. Gellingsheim-a. Pred vsem mislimo, da to zna biti pravi kandidat; ako pa se za takega proglasi, pa letnega poročila Čitalnice razvidimo, da ima to 325 v Ljubljani bivajočih člene in unanjih, toraj ssupaj 337 členov. čitalnica 44. Časnikov ima treba, da se vsi pristaši naše stranke gibajo in de- bode zmaga r • • Glasbena Matica" v Ljubljani priobčila je poročilo o svojem delovanje v letih 1886, 1887 in 1888. Iz poročila razvidimo, da je društvo v 1. 1886 po- dučevalo v godbi na goslih, violii, celo, kontrabas, gla sovir in v petji po godbi in 56 ur na teden in da se poduka v glasoviru je vdeleževalo 108, v petji pa 98 učeucev. To število je v izdatno raslo v letu 1887., še bolj pa leta 1888., ko se je vdeležilo : glasbene teorije, har- monije in skupnega petja 123 učencev, solopetja in zborovega petja 108 učencev, poduka na glasovirji 110, poduka na gosli 42 in na druge gosliške instrumente učencev v 2926 rastlo je urah. Število društvenih členov na- . 1888 na 372. Osepnice na Dolenjskem ? izrekoma v Krškem okraji, širijo se bolj in bolj tako, da morajo šole zapirati, da bi se širjenje kužne bolezni omejilo. Koze širile so se izrekoma na Bučki že takoj začetkom minule jeseni in od mnogo strani zahtevale so občine, izre koma Krška, naj se bolniki takoj, dokler jih je še manj osamilo in tako širjenje bolezni omeji, pa to se ni zgo 9 dilo ni nam znano akaj ne in zakaj se sploh pri >sepnicah ne postopa prav tako, kakor pri koleri. Sedaj e bolezen že zelo razširjena in je pokončala že mnogo otrok in celo dva duhovnika v najboljših letih, kot žrtve svojega poklica. Videti hočemo, ali zdravstvena oblastva j katere državo in deželo toliko stanejo f vsaj sedaj kaj pomagajo dejansko — ne samo pisarijo Okrajni šolski nadzorniki imenovani so po c kr. vladi: 1. Za mesto Ljublj dosedanjega BI. Hrovath-a) prof. Fr. Lev (mesto za 1 j: dosedanji Ant Jeršinovec Lovro Letnar 5. za Kranj: dosedanj mesto Hen. Pirkerja). za Kamnik: moravški nadučitelj /je: dosedanji Iv. Komoljanec. Kamniški Andrej Zumer (na Koč za K ršk Gaberšek mesto dosedanjega Jak. Vodeb-a), 7. za Litij učitelj Bezl mesto dosedanj barona Tauffererja) za ljubljansko Tomšič ga t ec (mesto Vil. okolico: dosedanjega učitelj na pripravnici Levstek-a) za 10. za No v om es t Zupančič (mesto dosedanjega Gerkmana.) o: Andr. Senekovič (mesto doseda- lajo za tega kandidata, ker morebiti, sedaj laglja, ko so nasprotnici razdvoj da Ples priredi prihodnji ponedeljek večer > dne 21. t. m. gospod deželni predsednik baron Winkler in njegova soproga. Novičar iz domačih in tujih dežei. Dunaja. Teden pred nadaljevanjem zbo- rovanja državnega zbora je še glede notranje politike naše neka tihota tukaj, za to, ker se vsa pozornost sedaj obrača na hudo borbo, katera se boruje zavolj vojnega ifjf zakona v ogerskem državnem zboru. Tukaj zbudila je pozornost deputacija onega ruskega polka, katera nosi ime našega cesarja in katera je prišla svojemu n last- niku" cesarju čestitat k njegovemu 401etnemu vladanju. Samo na sebi je to čin izredne pozornosti od strani ruskega dvora, še večjo pozornost pa je zbudil izredno sijajen sprejem, s katerem je bila tukaj sprejeta pri dvoru in potem stavljena v vojaških krogih deputacija ruskega polka. Vedeži trdili so celo, da je imel vodja deputacije zvršiti zelo važno politično misijo od strani ruskega dvora, pa to tolmačenje ima svoje gotove meje, namreč one, da polagoma gine mrženje na ruski strani in da se politiki naši zavedavajo, da zna morebiti kmalu na- stopiti trenutek, ko bode Avstriji prijateljstvo Ruske jako dragoceno. Ogerska Že zdavnaj ni imela vlada ogerska prestati tako hude krize, kakor sedaj pri razprav no- vega vojnega zakona vseh vojnih in denarnih skupnih vprašanjih imajo Ogri prednost, da njih glas tehta toliko., kot. glas avstrijski, da jim je pa dotič-nega bremena treba nositi samo okroglo 32%, ostalih 68 °/ o plačuj mi, in Madj so v denarnih zadevah Schwab soli zahlen!" tako ljubeznjivi da pravijo , novi vojni postavi pa se boruje velika politišk Teška br na krvnem davku imajo si borba, iti na- in v obče sme se eči, da so v to privolili volno vsi narodi v očigled oboroževanj sosednih nam držav Pa vrh tega zahteva ogerska vlada od samozavestnih, in ponosnih zastopnikov ogerskili, da na predlogu ne spremene nobene črkice, da se v to zavežejo za celih % Kralj holandski je nevarno obolel, tako r da 10 let z edinem pridržkom proste dovolitve števila je vlada že ukrenila vse, da se prehod vladarstva zvrši rekrutov za vsako leto in pa konečno z dodatkom, da brez nemirov, ministerstvo posvetovalo se je že v vpra- mora vsak častnik znati nemško. To zbuja naspro- šanji, ali ne kazalo postaviti vladarstvo. Zadnje tovanje ogerskih politikov, ki v vsem dosedanjem ču- brzojavno poročilo z včerajšnjega dne pa trdi, da se je tenji niso nobene stvari bolj črtili, kot „Schwobau. Naj več utiša, oziroma razburjenosti, napravil je govor naučnega ministra grofa C/aky-a, ki je že s svojo naredbo glede nemščine na ogerskih srednjih šolah izbudil veliko nasprotovanje. Ko so govorniki k vojnemu zakonu ugovarjali na- redbi, po kateri bi moral voak, tudi ogerski častnik, za* dovoljen izpit napraviti v nemščini, oglasi se naučili minister Czaky (svak grofa Taaffe-ja) zagovarjajeto določbo vojnega zakona in pa svojo naredbo ter sklepa z izrekom: madjar ki.tudi nemško zna f toliko boljši n madjar". Opozicija mu je silovito nagajala še predno je začel govoriti s klici, kakor: Sedaj se je še ta oglasil to je pravi grof Leo Thun! — »gotovo bo nemško govoril! u itd. J pa vse to ga ni zadržavalo go- voriti, samo toliko se razvidi iz poročil, da je bil minister med govorom svojim razburjen. Za zakon govoril je tudi Tisza in pa sin njegov, ki je tudi poslanec Videti je pa vendar, da se Tisza boji razdora lastne stranke in nekateri časniki trdijo, da se je odločil vendarle spremeniti besede § 14. zoper katerega se naj več ugovarja iz ustavnega stališča. Nemška. ponedeljek odtvoril je cesar in kralj Viljem pruski deželni zbor s prestolnim govorom » v katerim i/reka nado, da se mir še dalje ohrani > dalje govori: o državnem denarnem gospodarstvu, o po-vikšanji župnijskih plač, o večjih doneskih države za plačevanje ljudskih učiteljev, ter obeta prodložiti nov načrt zakona o dohodninskem davku, razširjenja železniškega omrežja, obeta razkaz o porabi pomočnih sredstev zoper vlanske spomladanske povodni, ter obeta predložiti zakon, po katerem se vpelje enaka uprava oglasil tudi v Poznanskim. Knez Bismark, ki je prišel v Berolin, je tudi v deželnem zboru pri razpravi unanjili zadev, pa ni še hotel govoriti o nemški trgovinski politiki v Afriki. Francoska. Za 27 litev v Pari dan januarja odločena je vo za katero Boulanger kandidir Repu blikanci zedinili so se vsi na svojega pristaša Jaaues Da bi Boulang lož zmagal, odložil je v zbornici kraljevo stanje nekoliko zboljšalo. XXXIX. izkaz doneskov za spominek pokojnega dr. Janeza viteza Bleiwe?sa Trsteniškega znesek Prenos iz XXXVIII. izkaza 1822 gld. 39 kr Gosp. Kolman Frau, trgovec v Ljub- ljani drugi donesek . . . 25 rt Dolenc Oroslav, svečar i. t. d. v Ljubljani ...... 3 » Goričnik Fran trgovec v Ljubljani 2 » Kajzelj Peregrin trgovec v Ljub- ljani ........ 1 rt Souvan Fran Ksaver veletržec v Ljubljani...... 25 n Souvan Ferdo veletržec v Ljub- ljani ........ 25 rt Povše Franjo vodja kmetijski šoli, grajščak i. t. d. . . 10 •n Pire Gustav tajnik kmetijske družbe in popotni učitelj . 5 n rr n n rt n n rr » rr rr rt rt n rt skup . 1918 gld. 39 kr Ljubljani dne 11. januarija 1889. Luka Robic blagajnik. ? Žitna cena v Ljubljani 19. decembra 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaške 7 gold. 32 kr. 75 kr. turšice 5 gold. 70 kr. soršice 5 gold v • rzi 5 gold. 30 kr ječmena 4 gold. 39 kr vsa 4 gold. 44 kr. kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranji 12. novembra. prav demonstrativno svoj mandat v severnih departe- mentih. Orleanisti glasujejo zanj in v resnici bode Oves 2 gold. 60 kr. ta volitev merilo obestranskih moči. 1 gold. 22 kr. Stotnik Storms bo prevzel po nekem bruseljskim 1 gold. 60 kr Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Ajd 4 gold 22 k Sen 2 gold kr poročilu vrho poveljništvo ekspedicije, katero Slama 100 kilogr, Špeh 1 kilogr bo 44 kr. oborožil kardinal Lavigerie