Ljndske šole pa ueoHčina. Okrajni glavar v Ljutome'ru je izdal na krajne šolske svete tega okfaja naslednji ukaz: rKrajnemu šolskemu svetu se znova zaukazuje, da v seji, ki se ima sklicati, sklene in v 4 tednih okrajnemu solskemu svetu sporoči, s katerim š"lskim letom in koliko ur ua teden bi se nemščina kot predmet na dotični ljudski šoli podučevala. Pred dotično — nad hoc" pravi — sklicano sejo naj se šolsko vodstvo pokliče, da svoje mnenje v unih dvek vprašanjih izrazi in da se to mnenje s sklepom vred okrajnemu šolskemu svetu predloži. Solskim vodstvom pa naročuje, da nabirajo tvarino za svoje predloge, ter jim pri tej priložnosti podaje kot vodilo od deželnega šolskega sveta že potrjeni sklep okrajnega šolskega sveta v Gornji Itadgoni; po njem se podučevanje nemščine započenja v tretjem šolskem letu s čitanjem in pisanjem in da so temu poduku odmerjene v tretjem šolskem letu 3 in od štrtega naprej 4 uro na teden, potem da se v drugem razredu na dvorazreduih, ti/etjega iazreda v prvetn oddelku na 1rjrazrednih in v tretjem razredu štirira/.rednih šol, vadi računatvo slovenski in nemški, v drugem oddeiku tretjega razreda pa in v štrtem razredu raeunstvo in zemljepisje le edino v nemščini." Zal nam je jako. da gospod okrajni glavar, ki se kaže sicer jako vJjudnega in dobrohotnega človeka, v svoji pisavi z nami samo kot ptujec govori. On bi vendar moral vedeti, ali ko ne bi vedel, rnore se iz popisnih aktov, katere pri rokah ima, podučiti, da v tetn okraju le Slovenci pribivajo, toraj terja uljudnost, pravica in služba sama, da se s Slovenci v tistem jeziku dopisuje, katerega oni zastopijo! Ali se reče Slovencem pravičen biti, ako jim kdo njihovo najdražje blago, to je njih materin jezik krati! Ali so Slovenci rea sami sužuji, da bi morali kot neka neumna žival edino na komando v ptujem jeziku ubogati? Take gospoake med nami niso naše, to so samo ptuji oblastniki! Kar se pa zgoraj omenjenega ukaza tiče, to se nam zdi nekako čudno, da se krajni šolaki sveti apet vprašajo v tiatej zadevi, 0 katerej so že lanskoga leta svoje v reanem pretreaovanju dozorftlo mnenje izrazili. . Oni ao že lani povedali. da bi se slovenskim otrokom velika krivica godila. če bi se jim za podnk materupga jezika, v katerem ao edino zmožni, da po najkrajši poti, kakor vaak drugi narod, za ljudstvo v obče potrcbiio znanje iu omiko si pridobijo, s pnducevarjjpm ptujega jezika čas kratil. Jezik sara po sebi še ne daje človeku nobencga stvarnega znanja to si št> Je moramo s pomočjo jVzika pridobiti. Ako hoče clovek zrelo mialiti, pri delu spreten biti in potem si lahko kruh služiti, potrebno je, da si v ljudski šoli, če se že dalje ne šolanio, in pozm-je po dobrih berilih potrelmo znanje prisvoji Za to pa natn ni treba ptujega jezika, po katurera se nam v Jjudski šoli saino čas jeuilje. atnpak za to nam zadostuje naš matcrtii slovenski jezik. Skušnje uas ueijo, da nam tudi Nemci naše postopače in dangube, naj še tak dobro ucmški vedo, ako se niso nič druzega naučili, radi nazaj pošiljajo, tudi nasih deklet, če so se ravuo že aemške kulture navzola iu ,,f'rajle" postala. (x,e so enlirat lepoto pa tudi čednost zgubila, re trpijo veo med seboj; po tein takem nam tudi ueraški jezik sain po aebi nič ne pomaga. Ta ukaz pa tudi ni v postavi ntemeljen. Valcd § 6 postave od 14. majnika 1869 odloči med inejami obstojeoih postav, potijm ko je zaališal tiste, ki dotično šolo vzdržavajo, deželni šolaki svet Poslednji pa ae o tfrn, kar ae tiče podučevanja drugega deželuega jczika v ljudskih aolah ljutomerskega okraja ni uič odločil, kako pride tedaj goapod c. kr. okiajni glavar do tega, da v syoji oblasti zaukazuje krajnim šolskim avetom, naj zdaj aami 0 teni sporočajo, koliko ur na tjeden liočejo, da ae nemščina poduonje, ker še ni odločeno, ali se ima na eni ali drugi šoli nemšuina prav za prav uciti ali ne 'r1 Proti temu ukazu bi uiorali krajni aolski aveti pvitožbe na deželni aolaki svet in ko bi tu uič ne opravili, na vrhovno upravno sodišče vložiti. Da se pa terja od šolakili vodstev, da moi-ajo 0 tem svoje mnenje priinerno predložiti, to je nekaj popolnoina novpga. in mi zastopimo, kaj ae s tem nameiva doseči. Šolski vodje so tako sami po sebi udje krajnili aolakih svetov, tu je toraj mesto, kjer imajo svoje mnenje izraževati in nasvete polagati, druge poti postava ne pozna. Pri vsern tem smo pa prepričani, da bodo šolski vodje in pa krajni žolaki aveti toliko samostojni iii pravičai, da bodo samo to naavetovali; kar bo za prid in dobro slovenske mladiao. — Konečno pa še morenio eno željo ia prošujo pristaviti, naj iuiajo krajui šolaki sveii in pa župaustva toliko spoštovauja do saniega sebe, da dopisujejo oblastvom aamo v ti.stetn jezikn, katerega zaatopijo in piaati vedo, kajti grdo je kaj povedati ali pa pisati, čemur se mora drugi sniejati. To so zdrave misli in dobro, če se raviia vsak šolaki svet po njili, ako dobi enak ukaz, kakor je ta, ki kroži po Ljutomerskein okraju. Da sedii v krajnili šolskih svetih slov. možje, zuamo in za to upamo, da bode tudi njih odgovor moški na taka vprašanja.