Anica gleda podobe...
Gleda po sobi Anica mala,
gleda tja v koiec, gleda na stene,
gleda podobe, svete podobc.
Tiho je vse, mirno,  svečano,                           '
Čuj! tudi svete podobe skrivnostno
ljubko in milo v Anico zro,                           3
vse so se danes vanjo zagledale
kakor bi rade ji nekaj povedale,
vse so prijazne, tak so iskrene :
»Zdrava nam, Anica mala!«  —
Zde se ji —  čudo — popolnoma žive:         I
»Kaj me, podobe ve ljubeznive,                     ]
gledate danes Ijubeče tako?«
Anica rahlo semtja koraka,
vanjo podoba obrača se vsaka.                      i
»Ta-le je A n a, moja patrona,                       *
kak se ozira za mano !
Ona  Marija   je, saj  jo poznam,
ona je moji mami patrona,
Neža pa sestri —  kak se smehlja mi!
jaz pa vse vkup rada imam!«
Roki se skleneta, kakor od sebe,
v mislih prelepih Anica mala
tiha obstane, dvigne oči.
V duši ji pesem nebeška zveni:
»V sobi v podobi je,   v raju pa res,
Anica, tebe mi angeli gledamo,
gleda sam Bog te s kraljevega trona,        1
gleda Marija ljubeče z nebes,                    j
gleda te tvoja visoka patrona,   .               J
blažena Ana . ..«                                      1
O. E. B.