IZHAJA vsak četrtek REDnišTVO in UPRAVA: ^rst. Ulica Valdirivo 36, Seli 60824- Pošt. pred. (ca- čekr- P°stale) Trst 431‘ Poštni p°% :°vni račun Trst, 13978341 ln 14. t.m. V sovjetski prestolnici je j1 že v letošnjem februarju, v juniju rilskega leta pa je Gorbačov vrnil obisk, 1 §a je pred dvema letoma opravil zahod-0nemški kancler Kohl v Sovjetski zvezi. Sovjetski predsednik je naredil izredno gesto, ko je gostu iz Bonna predlagal, naj 1 drugi krog pogovorov potekal v rojst-veri kraju sovjetskega predsednika, to je Zavičaju v Stavropoljskem okrožju na , ruske federacije, v kraju, ki je od-jrijen kakih 1.650 kilometrov od Moskve. ohl je kil prvi tuji državnik, ki se mu je ,udila priložnost, da si je ogledal rojstni raJ Mihaila Gorbačova. Vzporedno s pogovori med Gorbačo- Ali bo Sovjetska zveza preživela do 19..? voru m Kohlom so potekala pogajanja med uanjima ministroma Ševardnadzejem in enscherjem. Omeniti je treba dalje podore, ki sta jih vodila finančna minica obeh držav, Pavlov in Weigel. V sre-uiscr Potni cu pozornosti je bila predvsem finančna s, l°c, ki naj bi jo Nemčija nudila pere-, r°jki. v tej zvezi se je govorilo o veli- ki rilskem, ugodnem posojilu in so se nava- lale številke od 15 do 20 milijard mark. , . V sovjetskih političnih krogih poudarja?.’ da je uspeh perestrojke naravnost 'ujenjske važnosti za zedinjenje Nemči-kajti brez perestrojke ne bi bilo zedi- dalje na 4. strani ■ *ivl ie. Pred kakimi desetimi ali več leti je sovjetski pisatelj-disident Amalrik napisal knjigo z naslovom »Ali bo Sovjetska zveza preživela do 1984?« Naš naslov kratkemu razmišljanju je seveda pustil letnici malo več svobode. Nismo preroki, niti futurolo-gi, pač pa le opazovalci dogodkov in stvari ali morda zgodovinskega toka. K vsemu temu nas vabi prav gotovo naj novejši razvoj dogodkov v Sovjetski zvezi in vzhodni Evropi nasploh. Nedavno se je v Moskvi zgodilo marsikaj zanimivega in, v sedemdesetletni zgodovini ZSSR, nenavadnega. Kongres ljudskih poslancev ruske federativne republike je izvolil za predsednika Rusije Borisa Jelcina, znanega najvidnejšega predstavnika ruskih radikalnih demokratov, ki si želi pravih in bistvenih reform v ZSSR. Ni bil uradni kandidat partije, vendar je uspel po nelahkem boju priti do zmage. Prav tiste dni se je Gorbačov (ki je imel drugega kandidata) vrnil z uspešnega ameriškega vrha in je moral popiti tudi to grenko kapljo ... Kaj si želi Jelcin kot voditelj velike in razsežne Rusije, Rusije, katere razsežnost ni samo geografska (kot lepo trdi Leonida Gančikov, znani sodobni ruski kulturni filozof), ampak je obenem tudi neka brezmejnost duha? Ruska sovjetska socialistična federativna republika — kot se uradno imenuje — je gotovo naj večja in najpomembnejša republika med petnajstimi državami, ki sestavljajo Sovjetsko zvezo. Razteza se od Leningrada in Moskve preko Uralov in Sibirije vse tja do Vladivostoka ob Tihem oceanu. Brez Rusije si sploh ni mogoče predstavljati Sovjetske zveze. Objektivnost pa taka... Keki tržaški tednik je objavil zanimivo inketo (bolje bi bilo rečeno neumno anke- ^ v° simpatičnosti najvidnejših tržaških p°2- Prav gotovo pa je izredno zanimiv Osstopek te ankete, ki ni na nivoju niti Jl^nošolskih igric. Uredniki so pripra-I44 ^kar t.ia v en dan razmetan) seznam H naj vidnejših tržaških osebnosti, rav-jj tako 144 volilnih listkov in jih odposla-v. °hienjenim osebam s prošnjo po vrnit-j1 Kaslovniki so morali dati oceno od ji ? 10 ostalim konkurentom in nato vo-1 listek anonimno odposlati na ured-Zelo lepa igrica, kajne?! ]j0 Ko, in tako v tem tednu lahko beremo IVk"10 lestvico simpatičnosti teh ljudi. siJ i me Je seveda zanimalo, kako so rili rišt j mu J v- DLVLua “ Matični Slovenci, zato sem kar začel prvo slovensko ime. Prvo, drugo, v le> deseto, petnajsto mesto, a o Slo-tjD ne duha ne sluha. Mar smo tako an-atični? Kako lepo: na 39. mestu končno StJdim Slovenca; to je Lojze Spacal, s oceno 5,58, torej skoraj zadostno. je ^jim spet praznina, drugi Slovenec pa Wa BG- mestu Srečko Može (ocena 5,19), jj.h na 81. mestu Vito Svetina (4,92). Na ' riiestu je Boris Race s srednjo oceno 4,38, na 120. Darko Bratina (4,23), na 122. Jože Pirjevec (4,22), na zadnjem 144. mestu pa Samo Pahor s srednjo oceno 2,47. Tako torej, med 144 kandidati je kar ...7 Slovencev ali približno 5 odstotkov vseh anketiranih. Drugič: med slovenskimi imeni so izredno pomembne odsotnosti. Kje so npr. Bojan Brezigar, Alojz Rebula, Boris Pahor, Aljoša Volčič, Emidij Susič, in še bi lahko našteval. Toliko na račun uredništva. Analizirajmo ocene slovenskih predstavnikov. Samo dva imata malo več od petice, vsi ostali pa so popolnoma nezadostni, torej ... antipatični. Objektivno: ali so naši predstavniki v tem »tekmovanju« toliko bolj antipatični npr. od Nobelovega nagrajenca Carla Rubbie, ki zaseda 11. mesto, in od Letizie Svevo Fonda Savio, ki zaseda 22. mesto? Iz te ankete izhajajo predvsem kulturna revščina, neobjektivnost in predsodki anketiranih do Slovencev. Je že tako, v tem našem malem me-lonarskem prostoru je kar precej ozkogled-nih ... Se dodatek: če bo tednik še objavljal take ali podobne traparije, bo kaj kmalu padel na raven osnovnošolskega časopisa. (Dar) Novi predsednik Jelcin je že v svojem nastopnem posegu zahteval večjo avtonomijo — če ne že pravo samostojnost — za Rusijo in namignil tudi na pravico do odcepitve od ZSSR. In prav v nastopnem govoru je zahteval za Rusijo pravo suverenost, to je tisto, kar, recimo, zahtevajo tudi baltske republike. Ali si res želi u-mika iz Sovjetske zveze? Kako gleda na to sovjetski predsednik Gorbačov? Slednji je sicer na vprašanje časnikarjev skušal minimizirati sedanje stanje znotraj Rusije, ker pač ne vidi še možnega izhoda ali prave strategije v odnosu do naj večje sovjetske republike. Dodati je treba še to, da je ruski kongres ljudskih poslancev tudi z veliko večino izglasoval načelno prvenstvo ruskih zakonov nad sovjetskimi v ruski republiki. Avtonomistični veter torej ni zajel le baltskih valov ali kavkaških gora, ampak samo prostrano in »sveto« Rusijo. Amalrikova napoved o možnem (sicer že predčasnem) koncu Sovjetske zveze dobiva danes vedno bolj realistične, stvarne poteze. Vprašanje je, kako bo ves ta proces potekal. Upati je, da mirno in postopno, če bo že do njega res prišlo. Težnje po večji samostojnosti pa se kažejo tudi v drugi veliki republiki, v Ukrajini, kar ni čudno, saj je Kijev končno že zgodovinsko prednjačil pred Moskvo. Prav sedaj je tudi ta republika oklicala suverenost. Vse to je verjetno, vsaj podzavestno, predvideval že Stalin, saj je že ob ustanovitvi Organizacije Združenih narodov zahteval in dosegel, da poleg Sovjetske zveze v njej kot polnopravni člani sedijo še predstavniki Ukrajine in Belorusije (kot če bi recimo poleg Jugoslavije sedeli v New Yorku še Slovenija in Hrvatska!). Danes je čas evropskega združevanja. Tega se zaveda tudi vzhod z Gorbačovom na čelu. Prav zato si danes zamišlja nek nov združevalni organizem, ki naj bi izhajal iz načel helsinške konference o evropski varnosti. Seveda bo čas sam najbolje pokazal, kako in koliko se bodo lahko podobne ideje uresničile. Predvsem pa, če bo tudi Sovjetska zveza do takrat še sploh — obstajala! a. b. CESTNINE V SLOVENIJI Od 21. t.m. so cestnine na slovenskih avtocestah dražje za 20°/o. Vozniki osebnih avtomobilov morajo za vožnjo po avtocesti od Ljubljane do Razdrtega plačati 40 dinarjev, za tovornjake pa stane cestnina 240 dinarjev. Na avtocesti Hoče-Arja vam je po novem treba odšteti 24 dinarjev za osebne avtomobile, za tovornjake pa 150 dinarjev. Za vožnjo po avtocesti Ljubljana-Naklo morajo lastniki osebnih avtomobilov odšteti 20 dinarjev, vozniki tovornjakov pa 100 dinarjev. NAD TISOČ MRTVIH Siloviti potres, ki je 16. t.m. prizadel severna območja Filipinov, je po najnovejših podatkih zahteval nad tisoč smrtnih žrtev. Uradni viri navajajo 1.043 ugotovljenih smrtnih primerov. Obisk pri skupini civilno zaščito iz Ljubljane ŠE VEDNO NA MRTVI TOČKI Dne 23. t.m. so se v Trstu srečale de legacije Slovenske skupnosti, Italij ansk socialistične stranke in Krščanske deni0-kracije ter razpravljale o sestavi devinsK V Ljubljani je v petek, 20. t.m., potekalo srečanje med mladimi tržaškimi prostovoljci za civilno zaščito, ki so člani skupine Nord Est, in med predstavniki civilne zaščite v slovenski prestolnici. Goste je sprejel dr. Janez Sodržnik, sekretar mestnega sekretariata za ljudsko obrambo. Slednji je prisotnim pojasnil, da se je tudi pojmovanje civilne zaščite v zadnjem času, ko je v Sloveniji prišlo do bistvenih premikov, v marsičem spremenilo. Eden glavnih namenov je ta, da bi končno ločili civilno zaščito od ljudske obrambe, ki je vojaški pojem, je poudaril sekretar. Treba je uvesti novo, kvalitetnejšo organizacijo za pomoč prebivalstvu v primeru nesreč, naravnih katastrof, požarov ipd , ki bo res temeljila na prostovoljni osnovi. V Sloveniji je število oseb, ki delujejo na področju civilne zaščite, izredno visoko (približno tretjina vsega prebivalstva). Pomembno pa ni število, je poudaril dr. Sodržnik, ampak pripravljenost prostovoljcev. Goste iz Trsta je pozdravil tudi Milivoj Dolščak, načelnik za civilno zaščito v mestu Ljubljana. Prostovoljci skupine Nord Est so si ogledali še ljubljanski center za obveščanje, kjer operaterji obdelujejo razne podatke, sprejemajo sporočila in imajo nalogo, da v primeru nesreče sprožijo alarm po vsem okrožju mesta Ljubljana. Pot je nato vodila na Ig v predmestju Ljubljane, kjer so si gostje ogle- dali izredno bogato opremljen center za obrambno usposabljanje. Tam se urijo člani raznih skupin za civilno zaščito. V centru je več dobro založenih skladišč za pomoč v primeru katastrof (v njih je namreč več tisoč odej, ležišč, šotorov ipd ...). Člani skupin za civilno zaščito imajo na voljo tudi umetne ruševine, kjer se lahko urijo v iskanju ponesrečenih s psi ali s posebno elektronsko napravo — geofonom. prostore, kjer gasijo požare, velike učilnice in laboratorije, opremljene z vsem potrebnim ter celo jedrsko zaklonišče. Člani skupine Nord Est pa so svojim gostiteljem pojasnili, kako deluje civilna zaščita v Italiji in se obenem mimogrede pritožili, da še vedno ni mogoče prosto prevažanje raznih materialov iz Italije v Jugoslavijo in obratno. Odgovorni za stike z javnostjo skupine iz Trsta Roberto Spe-char je poudaril, da je tudi to srečanje pomembno za vzpostavitev vedno tesnejših vezi med skupinami za civilno zaščito na območju Alpe-Jadran. Na petkovem srečanju so bili torej postavljeni temelji za konkretno sodelovanje med skupinama za civilno zaščito iz Trsta in Ljubljane. (hj) ČESTITAMO! Prijatelji in znanci iskreno čestitajo dr. Petru Močniku iz Trsta za uspešno opravljeni odvetniški izpit. Čestitkam se pridružuje Novi list. Alpinisti iz dežel Alpe Jadran se odpravljajo na Everest V soboto, 21. t.m., je Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredilo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili izjemen podvig, mednarodno alpinistično ekspedicijo na Everest, najvišjo goro na svetu, poimenovano Alpe Adria - Sagarmatha Ex-pedition. Kot so povedali, se bo v dneh od 15. avgusta do konca oktobra na Himalaji mudilo 15 alpinistov iz dežel Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Lombardije. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je na ta način hotelo proslaviti 10-letnico u-stanovitve delovne skupnosti Alpe Jadran in istočasno tudi povezati ta gorski podvig z neko širšo družbeno-gospodarsko stvarnostjo, kar je omogočila deželna uprava Furlanije Julijske krajine, ki je to ekspedicijo tudi finančno podprla. Lojze Abram je kot predsednik SPDT predstavil ta mednarodni planinski podvig. Poudaril je, da gre za zgodovinski dogodek v vseh smislih, saj bo to prvič, da se na Everest, ki je visok 8848 m, odpravljajo plezalci iz naše dežele, obenem pa je to tudi podvig, med katerim bodo poskusili uresničiti še drugi vzpon, in sicer na sosednji osemtisočak, na goro Lhotse, ki naj bi jo dosegli z Everesta. Na predstavitvi je kot zastopnik deželne uprave spregovoril odbornik Carbone. Poudaril je pomen te mednarodno zasnovane ekspedicije in pozval tudi druge usta- nove, da bi jo finančno podprle, saj napovedani stroški znašajo 200 milijonov lir. Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi predsednik pokrajinske uprave v Trstu Crozzoli, deželni svetovalec Ssk Brezigar in komunistični deželni svetovalec Budiin. Da gre za alpinistično akcijo, ki vzbuja veliko zanimanje, priča dejstvo, da so na predstavitvi bili prisotni tudi predstavniki številnih športnih organizacij in dopisniki raznih časopisov ter televizijskih mrež. Skupino alpinistov bo vodil znani slovenski plezalec Tomaž Jamnik, saj ima bogate izkušnje v himalajskem pogorju. Slovensko planinsko društvo v Trstu, ki je dalo pobudo za ta podvig, pa bodo zastopali Dušan Jelinčič (ta je doslej kot prvi deželni alpinist preplezal osemtisočak), Lenart Vidali in Davor Zupančič. Iz Trsta sta še Mauro Petronio in Marco Sterni. Iz Ravascletta sta Sergio DTnfanti in Attilio De Rovere, Lorenzo Mazzoleni je član društva »Pajkov iz Lecca«, iz Slovenije pa poleg vodje ekspedicije prihajajo še Žare Guzej, Janez Jeglič, Silvo Karo, Pavle Kozjak in še Andrej in Marija Štremfelj. Kot smo že omenili, bo skupina odpotovala v Nepal 15. avgusta letos. Če bo šlo vse po sreči, računajo, da bodo dosegli »streho sveta« v dneh od 15. do 20. oktobra. Vrh gore Lhotse 8516 m pa naj bi dosegli v naslednjih petih dneh. nabrežinskega občinskega sveta ter o ost volitvi novega župana. Slovenska skupa1 je objavila tiskovno poročilo, v katere razlaga svoje stališče. Delegacija Slove0 ske skupnosti je na srečanju utemelji zahtevo, naj se za župana potrdi Boj3, Brezigar. To bi odražalo voljo, ki je P? šla do izraza na zadnjih volitvah, saj J volilni zbor bogato nagradil dosedanje o lo občinske uprave. Delegaciji Krščans0 demokracije in Italijanske socialisti0 stranke sta takšen predlog odločno od* nili ter vztrajali pri zahtevi, naj se za z pana izvoli predstavnik Krščanske dem0' kracije Locchi. Slovenska skupnost je P sredovala vrsto novih odgovornih pred gov, ki naj zagotovijo dostojanstvo slove0 ske prisotnosti. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skuP nosti izraža začudenje nad skupnim SP ročilom Krščanske demokracije in sod listov. Delegacija Slovenske skupnosti J z velikim čutom za odgovornost ob P° darku lastnega volilnega uspeha preds vila posredovalno rešitev, ki ni predvm vala takojšnje ponovne izvolitve svoj°o župana. Ob tem predlogu velike politi00, razsežnosti pa preseneča odklonilno sta šče ostalih dveh strank. JEVNIKAR PRI MINISTRU KRANJCU Deželni tajnik Slovenske skupnosti I^0 Jevnikar je te dni obiskal v Ljubljani s venskega ministra za finance dr. Mar Kranjca. V prijaznem in obširnem raZ*L voru mu je opisal značaj in delovanje s venske stranke ter razmere v zamejst v Predstavil mu je tudi nekatere finai^ ne in gospodarske operaterje, tako da se J razgovor razširil na obravnavo gospod, skega stanja Slovencev v Italiji in razvij nja plodnih stikov med matico in zah1 stvom. USPEŠEN OBISK KANCLERJA KOHLA V SOVJETSKI ZVEZI nadaljevanje s 3. strani njenja. Poznavalci razmer ugotavljajo so pogovori potekali v pravem trenh tlcd’ .old saj je Mihail Gorbačov okrepil svoj Pa žaj na kongresu sovjetske komunisti0 partije ter ohranil tako vodstvo države KO* Ja vodstvo komunistične stranke in je v ločeni meri spravi s političnega odra k servativce. Kohl je tudi prvi državnik z Zaho ki je prispel v Moskvo po londonskem „ sedanju Atlantske zveze in po zasedam, naj višjih predstavnikov sedmih indust . sko najbolj razvitih držav. Zasedanje je lo v Houstonu v Združenih državah. Na dvostranski ravni so zavzemali P membno mesto pogovori o nadaljnji a j di dveh milijonov Nemcev, kolikor jih z j. živi znotraj sovjetskih meja. Njihovi P° niki so prispeli na današnje ozemlje b jetske zveze že pred več kot 200 leti-selili so se predvsem v dolini reke Čeprav so bili lojalni državljani, jih ie ^ lin za časa Hitlerjevega napada na b jetsko zvezo odselil predvsem v kazahs ske stepe, julija 1990 NOVI L I S 'I RAZCVET SLOVENSKEGA SKAVTOMA „ V teh dneh so v teku skavtski tabori, t Se°Tenska zamejska skavtska organizacija ^ I Je na ta najpomembnejši dogodek v nem delovanju temeljito pripravila in 3 Dl*!3 v PriPrave veliko napora. 2e pred ) g -v^ ^edni je bil tabor naj mlajših članov v ri^.e§a dela organizacije. Ti volčiči in verice, kot jim pravijo, so v dneh od 25. aija do 1. julija taborili v Begunjah pri ®rknici in taborjenja se je udeležilo ka-'u 40 otrok. V četrtek, 19. julija, pa se 2 končal tako imenovani potovalni tabor starejše člane tržaškega dela organiza-Je. Ti roverji in popotnice so po nekaj-. evni gorski turi postavili stalni del svo-j §a tabora pri Lovrencu na Pohorju. Ude-2encev je bilo okrog 30. Q y sredo, 18. julija, je bil ob tabornem ^JU, ki so ga prižgali v Žirovnici pri Ži-u nad Idrijo, slovesen začetek letošnje-® tabora izvidnikov in vodnic, se pravi c.ednje starostne dobe skavtske organizacij. V tej vasi so svoje šotore postavili trski skavti, ki so zaradi števila (skupno j °ri 105 članov) razdelili skupino na dva b °ra, A in B. Prvega vodi Mara Petaros, | 2JJgega pa Mitja Ozbič. Prvič v povojni goaovini pa so svoje šotore postavili tu-^ dani Združenja slovenskih katoliških •avtov in skavtinj iz Ljubljane, Postojne ^ Cerknice. Skupno kakih 50 fantov in , klet, ki spoznavajo lepoto narave v du-Baden Powellove vzgojne metode. O ^enu tega dogodka priča dejstvo, da i Kdor bo med letošnjimi počitnicami iz- 2jjristil kak dan za izlet na Nanos, bo opa- j>.’ ^a so obnovili starodavno cerkvico sv. ^ eronima, ki leži prav blizu roba ob dalj-h .stezi, ki se z Razdrtega povzpenja na to p jursko goro. Po dolgih desetletjih pro-so jo obnovili farani iz Podnano-u :111 Podrage pod vodstvom župnika An-Vq a Strancarja. Rešili so propada zanimi-tef 2godovinsko cerkev, ki je bila v pre-ja °sti tudi priljubljena romarska posto-hj še posebej slovesno pa je bilo na •tim Ponecleljek. Cerkvica sv. Hiero-pomembna narodnoob-ijj^ona zbirna točka, zlasti za časa fašiz- v ■ Ki slučaj, da se je, kot je zabeleženo slo Ku svečenikov sv. Pavla, glasilu Vertskih in hrvaških duhovnikov pod je moral načelnik Peter Lovšin zapustiti tabor, ker ga je Svetovni skavtski urad iz Ženeve, ki v zadnjih mesecih pozorno sledi razvoju skavtizma v Sloveniji in Jugoslaviji, poklical na svetovno skavtsko konferenco, ki se je začela v Parizu. V francoski prestolnici bo Lovšin poročal o sedanjem stanju skavtizma v Jugoslaviji. To je prvi korak, da bo Svetovna skavtska zveza tudi uradno priznala slovenske skavte kot samostojno organizacijo. Naj pri tem opozorimo, da se tabora v Žirovnici udeležuje tudi vod, ki ga sestavljajo skavti madžarske narodne manjšine v Vojvodini. Nekoliko više, ob isti poti skozi dolino, pa so se ušotorili goriški bratje. Približno 80-članski tabor vodi Miriam Černič. Pravi praznik slovenskega skavtizma pa je bil v nedeljo, 22. t.m., ko so udeleženci omenjenih štirih taborov najprej sodelovali pri skupni maši na tržaškem taboru B. Darovala sta jo tržaški duhovni voditelj Tone Bedenčič in duhovni vodja ljubljanskih skavtov Rafo Pinosa, ob asistenci jezuitskega novinca Robina Schwei-gerja, ta skrbi za duhovnost na goriškem taboru. Popoldne pa je bil za veliko množico prijateljev, starejših skavtov in skavtinj ter staršev, ki so prišli na obisk, zelo uspel taborni ogenj z bogatim sporedom. Tržaški udeleženci so se predstavili z glasbeno-pevsko komedijo o Martinu Krpanu, goriški bratje so prikazali splet skavtskih ve- Italijo, leta 1922 v trojni številki, 9-12, na strani 207, »1. maja 1921 z Razdrtega napotila na Nanos skupina kakih 100 italijansko govorečih oseb, med njimi več fašistov. Razbili in opustošili so staro cerkev sv. Hieronima, ležečo 1000 m nad morjem. Izpodkopali so tudi oltar. Preden so odšli, so opravili v cerkvi svojo telesno potrebo. Ljudstvo je bilo zaradi tega vandalizma in barbarstva silno ogorčeno«. Cerkev so popravili in ponovno posvetili, v njej pa so imeli občasno bogoslužje vse do leta 1961, nato pa je cerkev začela propadati in je kmalu postala ruševina. Sedaj je ponovno ponosna na gori in popotnik se z veseljem zazre na to lepo zgradbo, ki je gotovo v čast vsem, ki so jo obnovili. selih prizorčkov in plesov, ljubljanski skavti in skavtinje pa so poskrbeli za pevske točke, s katerimi so navdušili občinstvo. Pri tabornem ognju so nadalje poudarili, da so letošnji tabori v Žirovnici, ki so jih nalašč priredili v neposredni bližini, priprava na skupni tabor vseh slovenskih skavtov iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki naj bi ga po napovedih mogoče priredili že prihodnje leto. Splošni občutek je torej bil, da doživlja ta mladinska vzgojna organizacija pravi razcvet, saj ponuja otrokom pa tudi doraščajoči mladini veliko zanimivih izkušenj, ki obogatijo vsakogar. Za tržaške skavte in skavtinje pa se letošnja sezona taborov ne konča s temi. Od 1. do 10. avgusta se bodo namreč odpravili na taborjenje naj mlajši člani te najštevilnejše in po tržaškem teritoriju najbolj razširjene mladinske organizacije. Na tem taboru, ki bo na istem prostoru, kjer v Žirovnici taborita druga in četrta četa tržaških skavtov in skavtinj, se pravi na taboru B, takoj na začetku doline, bo kakih 50 otrok. Ta tabor pa bo vodila Katja Supe-rina. O--- POPRAVILI BODO CESTO SKOZI TRENTO Dolina Trente je gotovo ena naj lepših gorskih dolin naših Julijcev. Domačini in turisti ter predvsem ljubitelji gora, ki so se kdaj podali k izviru Soče, na planinsko turo ali preko Vršiča v Kranjsko goro, pa so zadnja leta stalno negodovali in protestirali zaradi vedno slabše ceste. Kot kaže, so v minulih tednih končno zbrali vse potrebne dokumente, da bodo v kratkem začeli popravljati to cesto. Upati je, da bo poživila turistično dejavnost v Dolini in da bo izboljšala življenjske pogoje Trentar-jev. UMRL JE ARHEOLOG ZORKO HAREJ V Šempetru je 24. t.m. umrl arheolog in zgodovinar Zorko Harej. Rodil se je leta 1949 v Dornberku, diplomiral pa je leta 1972 na oddelku za zgodovino in arheologijo filozofske fakultete v Ljubljani. V kratkem življenju je Zorko Harej napisal vrsto člankov, poročil in knjig. Zadnja je bila »Kultura kolišč na ljubljanskem barju«, ki je izšla leta 1986. Harej je bil do nedavnega ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Pogreb je bil v sredo, 25. t. m. v Dornberku. Družini in stricu prof. Zorku Hareju v Trstu izrekamo globoko občuteno sožalje. NEDELJSKA MAŠA V SLOVENŠČINI ZA ROJAKE NA MADŽARSKEM V Gornjem Seniku, skoraj popolnoma slovenski vasi v Porabju na Madžarskem, nedaleč od tromeje med Madžarsko, Avstrijo in Jugoslavijo, je bila 22. t.m., prvič po več kot dveh letih nedeljska maša v slovenskem jeziku. Maševal je mariborski pomožni škof Smej, udeležili pa so se je tudi verniki iz širše okolice. Prebivalci Gornjega Senika si že od smrti slovenskega župnika Janeza Kuharja želijo slovenskega duhovnika, a zaman. Duhovnikov primanjkuje tudi v Sloveniji, je dejal škof Smej. Če pa bi odprli mejni prehod v Martiniju, bi skrajšali pot prekmurskim slovenskim župnikom, ki bi laže prihajali v goste v Gornji Senik. Katoliška knjigarna - Gorica Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro P^arniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato Vložena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti. Dorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407 Obnovili so starodavno cerkvico sv. Hieronima na Nanosu I IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenska zgodovinska zavest in samozavest v ogledalu sedanjosti Danes lahko stvarno ugotavljamo, da imamo več ali manj zadovoljivo razvito narodno in kulturno zavest in samozavest. Počutimo se v tem smislu dovolj izkušene in preizkušene pa tudi človeško zrele, da se lahko mirno soočamo z vprašanji, nalogami in cilji sredi razgibane slovenske sedanjosti. Pri tem ne bi bilo dobro, če se ne bi še naprej ozirali v preteklost in v njej odkrivali tiste zdrave kali, ki so tudi dandanes pogoj za nadaljnjo, zmerno, a še potrebno utrjevanje naše lastne zgodovinske zavesti. Mogoče se zdi komu tovrstno razmišljanje že odvečno, vendar ne moremo soditi le po sebi. Kakor hitro namreč pogledamo nekoliko čez mejo, pa četudi le v smer ostalih jugoslovanskih narodov, zlasti tistih, ki svojo zgodovinsko preteklost doživljajo tako impulzivno kot Srbi, ali v avstrijsko in italijansko smer, potem lahko večkrat u-gotovimo, da nas ti narodi še vedno vse preradi doživljajo kot narod brez zgodovine »ali kot zgodovinsko malo pomemben faktor«. Zakaj to uvodno razmišljanje pred običajnim poročilom o junijskem 116. Dunajskim krožkom? Gost je bil namreč tokrat univ. doc. prof. Miloš Rybar, predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti in mednarodno priznan jurist. Kot sodelavec pri zadnjem zvezku Slovenskega biografskega leksikona pripravlja ravno sedaj kratko bio-bibliografsko poročilo o edinem slovenskem ministru v habsburški monarhiji dr. Ivanu Zolger-ju. O njem in o zgodovinskem okviru, v katerem je živel in deloval ta zaslužni mož, po starših kmečkega izvora, doma iz Devina, majhne vasi blizu Slovenske Bistrice. Bil je odličnjak v gimnaziji in je maturiral leta 1888 v Gradcu. Nato je delno ravno tam, delno v Parizu, z naj višjimi ocenami v vseh predmetih študiral pravo in za svoj izredni učni uspeh, zaradi katerega je bil deležen posebne cesarjeve zaščite, tkz. »sub au-spiciis imperatoris praesidentis«, prejel tudi poseben cesarjev prstan, in sicer ob zaključku svojega pravnega študija v Gradcu leta 1894. Predavatelj je Zolgerjevo poklicno pot od koncept-nega praktikanta pri Deželnem namestništvu v Gradcu do mesta privatnega docenta na Dunaju, kjer je leta 1919 postal redni profesor na univerzi povezal s prikazom politične kariere in bojem za slovensko univerzo v Ljubljani. Tega se ga je skupaj z drugimi izobraženci, javnimi in kulturnimi delavci zavestno in dosledno udeleževal tudi dr. Ivan Zolger, ki si je kmalu pridobil ugled s pisanjem času primernih strokovnih knjig s pravnega področja. Ena najobsežnejših izide pod naslovom »Das Hofstaat im Hause O-stererich«, v kateri kaže razvojne možnosti v absolutistični monarhiji in išče rešitev za pereče probleme, ki so nastali med avstrijskim in madžarskim delom monarhije. Kako resno se je ukvarjal s to problematiko, dokazuje njegova začasna preselitev v Debrecin in učenje madžarščine. S smrtjo Franca Jožefa leta 1916 se skuša novi cesar Karl spet približati svojim narodom. V duhu tega prizadevanja je nastala slovita Majniška deklaracija leta 1917. Takrat so tudi določili dr. Ivana Zolger j a za ministra kot visokega in uglednega uradnika —■ Slovenca, ker politiki takrat niso bili zaželjeni. Tako je postal Zolgerjev diplomatski kabinet eno izmed središč slovenskega političnega gibanja. Namen njegovega imenovanja je bil, da bi v takratni napeti in kočljivi situaciji, v kateri se je nahajala Austroogrska, združevalno vplival na vedno bolj uporne slovanske narode. Žolgerjevo kratko ministrovanje je trajalo od 30. avg. 1917 do 6. maja 1918. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena posebna cesarska komisija, ki naj bi raziskala nasilja, ki so bila izvršena nad slovanskimi narodi pred I. svetovno vojno. Atentat v Sarajevu je imel tudi za civilno prebivalstvo hude posledice, saj je bil marsikdo neutemeljeno obdolžen simpatizerstva z Danilom Principom ali sr-bofilstva. Ob koncu I. svetovne vojne je bil dr. Ivan Zolger eden redkih slovenskih politikov, ki so znali govoriti angleško in se sukati na mednarodnem parketu. Kot je pravilno predvidel, da se bodo slovanski narodi osvobodili, tako je bil tudi v duhu že pripravljen, na zgodovinski trenutek, v katerem Slovenci v svojih vrstah poiščejo prvega predsednika neodvisne Slovenije. Med bojem za meje, kjer so slovensko samostojnost ogrožali zlasti Italijani, in negotovostjo, v kateri so precej doprinesli srbski politiki z povsem drugačnimi tendencami, kakor tudi čisto posebna, ne dovolj raziskana, vloga vplivnega slovenskega politika iz katoliških vrst dr. Anto- na Korošca, je ta ugoden zgodovinski trenute’ ostal zgodovinsko neizkoriščen. Dr. Zolger Je tem zaključil svojo politično kariero in si P° stanovitvi ljubljanske univerze 19. novem',ra 1919 prizadeval s svojo izredno strokovno uspo- sobi j enostjo in novimi knjigami s pravnega P° ročja, da bi utemeljil terminologije za kazeI1 sko in civilno meddržavno pravo, ki je bilo krat novost. Od 16. marca 1921 pa do svoje s®r ' 16. maja 1925 je tudi predaval na ljubljaa5 pravni fakulteti. Posebna zanimivost 116. Dunajskega krožk“ je bila navzočnost ing. in dipl. kemika Ivana ^ gerja in njegove žene. Ta je ob očetovi sin imel komaj petnajst let. Iz zakona dr. Zolge'^ z Elizabeto Friedmann, s katero se je poročil ta 1906, sta izšla še dva otroka: dr. Aleksa^ Zolger, ki živi v Grossgmeinu pri Salzburga hčerka Anica Zolger, poročena Urban. Ta staDU je na Dunaju. Prisotni ing. Ivan Zolger je že ^ dil v slovensko gimnazijo v Mariboru. Njeg°'a mati je preživela svojega moža za dvanajst Sedaj počivata oba skupaj v grobnici njene dru- žine na pokopališču v Hiitteldorfu pri Dim# Diskusija, s katero se je zaključila leto: pomladna sezona predavanj v Dunajskem ku, je pokazala vso raznolikost in konflikt11 pa tudi usodnost opisanega časa tako za sloVeI1 dalje na 7. strani ^ Nova knjiga Oriane Fallaci Oriana Fallaci, gotovo ena najbolj znanih italijanskih časnikark in pisateljic, je napisala novo knjigo. Proti vsem založniškim pravilom so to knjigo predstavili javnosti na začetku tega tedna. Glede na veliko zanimanje in številne recenzije, ki so jih objavili razni listi, kaže, da bo tudi ta roman, z izrazito arabskim-vhodnj a-škim naslovom »Insciallah« prinesel Fallacijevi novo slavo in uspeh. Založba Rizzoli jo je natisnila v 400 tisoč izvodih. Knjiga sama ima 800 strani in stane 30.000 lir. Govori pa o življenjski usodi nekega matematika, profesorja, ki se pred nekaj leti znajde v Bejrutu sredi vojnih dogodkov, gverile, atentatov, smrti, ljubezni in najrazličnejših zapletov. V romanu se prepletajo življenjske usode nad sto ljudi vseh narodnosti in ver, ki pokažejo svojo človeško podobo v času vojnega dogajanja, ko se vsakršno čustvo in vrednota lahko stopnjujeta od enega ekstrema do drugega. Kaj naj rečemo ob tem? Zanimivo je, da postajajo tako obsežni, izrazito pripovedni romani ponovno aktualni in da zanimajo bralce. Zanimivo je, da se takega psihološko-vojnega romana loteva ženska, ki pa ima sicer kot časnikarka za seboj bogate izkušnje vojnih dogajanj na vseh koncih sveta. Zanimivo je tudi, da se je Fallaci-jeva odločila za bližnjevzhodno stvarnost, kar še enkrat potrjuje, da je sedanji evropski bralec zelo radoveden za dogajanja na drugi strani Sredozemskega morja. Da je tako, potrjujeta tudi ponatis in prevod Bartolovega romana Alamut, ki tudi govori o problematiki idejnega fanatizma v Iranu. Jubilejna DRAGA *90 XXV. STUDIJSKI DNEVI »DRAGA 98* PARK FINZGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Petek, 31. avgusta 1990 17.00: Predstavitev letošnje Drage 17.30: Igor Škamperle (Trst): NARODNOST V POSTMODERNI MISLI Po predavanju diskusija in družabnost Sobota, 1. septembra 1990 9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacU po svetu 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj): SLOVENIJA S PERSPEKTIVE ŠIRŠEGA SVETA Sledi diskusija in družabnost Nedelja, 2. septembra 1990 10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana): SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Sledi diskusija 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Iv° Jevnikar (Trst), Karel Smolle lovec), Janez Zorec (Pariz) Okrogla miza: PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA Po diskusiji zaključek in družabno5* Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9' uri na prostem in jo bo daroval trža#1 škof mons. Lorenzo Bellomi. išnia kr o1' ,05* Sodobno kmetijstvo Kako se lahko ubranimo pred škodljivci oljk . V ponedeljek, 16. t.m., je bilo na sede-,u Kulturnega društva na Kolonkovcu pre-,avanje inž. agr. Darka Sedmaka, posve-®n° najhujšim škodljivcem oljke, oljčne-11 niolju in oljčni muhi. Predavanje je , lredila strokovna služba za razvoj olj-arstva, ki deluje v okviru Kmečke zveze. Inženir Sedmak je predavanje opremil , diapozitivi, tako da so bile njegove bese-® se bolj nazorne. Poudaril je pomen in-§ralne zaščite rastlin, se pravi dejstva, na zdravo raščo in rodnost oljk vpliva s Prvi vrsti skrb za smotrno urejen na-..a> ki naj ne bo pregost in ga z obrezova- ^jetn Priim zračimo in mu omejujejo rast, ga ,. -erno gnojimo po spomladanskem rezu jj^ni ne obrezujemo, ker bi v primeru opk I-emperatur bila večja nevarnost, da pjse zmrznejo) in dognojimo po cvetenju. °znejše dognojevanje pa ni priporočlji- SLOVENSKA zgodovinska zavest SAMOZAVEST V OGLEDALU SEDANJOSTI nadal k>ki jevanje s 6. strani lo evr, Žai Pa narod kot Avstroogrsko. Dejstvo, da je bil rat obisk posebno slab, je navzočim vsiljeva- 'Nsel, da se Slovenci še vedno premalo zave-ltn°’ da smo neizpodbiten zgodovinski činitelj, Sruo sooblikovali lastno, srednjeevropsko in °Psko-balkansko usodo in jo še sooblikujemo. smo se tega v preteklosti premalo zavedali . Stbo, kot se reče, parkrat zamudili vlak. V o-^dalu sedanjosti se nam torej kaže naša dose-slovenska zgodovinska zavest in samoza- 6st kot potreba po budnem gledanju na dina- ti{ n° rnednarodno in narodno uro družbenopoli-^nega dogajanja in pa po primerni samostojno- st °dločanja ob nepredvidenih vplivih na dane 'Penz; Ue prostora in časa. Milena Merlak vo, ker bi rastlina zaradi pospešene rasti bila bolj občutljiva na zimsko pozebo. Prav tako vpliva na rodnost in odpornost oljk tudi sortiment zasajenih dreves. Inž. agr. Sedmak je priporočal, naj bi v nasadu bilo do 60% domače istrske belice, ki je kot avtohtona vrsta najbolj prilagojena našim razmeram. Ostale sadike pa bi predstavljale predvsem razne toskanske sorte, npr. leccino, ker te oljke rastejo v podobnih klimatskih razmerah in so torej primerne za naše kraje. V nasadu pa svetuje tudi eno ali dve drevesi sorte cipres-sino, ki je baje prava vaba za oljčne molje. Ti zajedalci, je poudaril inž. Sedmak, povzročijo ob napadu, da oljka izgubi tudi do 30% sadežev. Ti škodljivci se pojavljajo ciklično vsaka tri leta in ima v letu napada tri generacije. Molji napadejo koščico, zato, ko oljke odpadejo, jih s škarjami prestrižemo in če je kost prazna, pomeni, da je škodo povzročil molj. Glede na potrebo in možnost, da proizvedemo čim bolj zdravo in kemično čisto olje, je izvedenec svetoval uporabo t. i. spolnih vab za samce. Feromon, tako se imenuje ta vaba, deluje hormonsko. Privabi samce, ki se prej izležejo kot samice in jih uniči. Tako samice ležejo neoplojena jajčeca in se molj torej sam uniči. Veliko bolj nevarna je oljčna muha, ki se v toplejših in bolj vlažnih krajih lahko pojavlja že v tem obdobju. Najprej je pomembno, da oljkar spozna to muho. Na diapozitivih je bilo zelo lepo videti njeno elegantno obliko ter temen madež na skrajnem robu krila. Med trupom in zad-ko ima ta muha na hrbtni strani belkast, skoraj slonokoščen trikotnik, zadek je v obliki anfore, oči oljčne muhe pa so zelenkaste barve. Škropljenje »po občutku« s kontaktnimi škropivi ne more biti sprejemljivo. Zato je predavatelj svetoval, naj bi v oljčni gaj namestili rumene plošče, ki smo jih premazali s posebnim, trajnim lepilom, npr. lepilom za miši. Rumena barva priteguje muhe in ko bi na njih opazili prej omenjeno škodljivko, bi deblo oljk ali zid ob nasadu in spodnje veje, vsekakor pa ne celega drevesa, poškropili z zastrupljeno vabo. To pomeni, da v preparat buminal, ki je čisto preprosta sladka tekočina, sama posebi nestrupena in neškodljiva, prilijemo kontaktni insekticid, npr. lebaicid, ki uniči muhe. Tudi glede oljčne muhe pa so v prodaji posebne hormonske vabe, ki delujejo podobno kot prej omenjena vaba za oljčne molje. Ker pa gre za sorazmerno drage pripravke, bi ta problem čisto preprosto lahko rešili tako, da več oljkarjev skupaj kupi konfekcijo, in si tako porazdeli stroške. Glede na dejstvo, da postajajo oljke vse bolj zanimiva kultura tudi na Tržaškem, velja posvetiti temu drevesu potrebno pozornost. Za vse nasvete je na voljo že omenjena strokovna služba. NOVICE Rimska vlada je na seji 24. t. m. odobrila več spreminjevalnih predlogov k zakonskemu osnutku, ki ureja radiotelevizijski sistem v Italiji. Vlada upa, da je s tem odpravljen spor, ki je nastal znotraj Kršč. demokracije, kjer je leva struja zagrozila, da bo v poslanski zbornici glasovala po vesti, češ da novi zakon »priviligira« zasebne televizije, zlasti tisto, ki je v rokah Berlusconija. Grozila je celo kriza vlade. V Rimu se je končalo zasedanje Centralnega komiteja KPI. Soglasno je bila sprejeta resolucija o pripravah na novi strankin kongres. Tajnik Occhetto je po zasedanju dejal, da je bilo uspešno, ker se je preprečil razkol v stranki. M. Šušteršič Nevarnosti med pt Nevihte s strelo so v zadnjem času pogoste, zato so tudi nesreče, ki Povzroči strela, vse številnejše. Vsi ti-Ijj’ ki se pogosto zadržujejo na prostem, C,orali o pojavu strele vedeti čim več, p o> se znali varovati pred njo. Število s6 reč bi namreč lahko zmanjšali, če bi nevarnosti zavedali in če bi upoštevali o tem, kaj je treba storiti, ko nas hie zajame na izletu, v gorah, pri vsakem delu na prostem ipd. pf Predvsem moramo vedeti, da človek na twSIern deluje kot strelovod, zato je med tijj 'hto nevarno stati. Strokovnjaki odsve-kth vožnjo s kolesom in traktor- 2« • Če se torej znajdemo na planem, ko citj10 strele švigati okrog nas, se moramo bolj skrčiti. Priporočljivo je, da po-se nemo in da se pri izbiri mesta, kamor pa ^tečemo, izognemo privzdignjenih mest p0 2ernljišču. Z rokami si pokrijemo glavo, se . Pa moramo stisniti tesno skupaj, da lz°gnemo pojavu »visoke napetosti ko- raka«. Ko namreč udari strela, steče elek-trina v zemljo. Njena moč pa se ne razgubi samo navpično v zemlji, ampak se širi tudi vodoravno. Napetost je na mestu, kjer je udarila strela, največja in se naokrog vse bolj manjša. Razlika v napetosti na razdalji enega samega metra pa je tako velika, da steče npr. pri živini, ki se pase, med prvimi in zadnjimi nogami in nato skozi srce tako močan tok, da ima lahko usodne posledice. Tudi krajša razdalja med nogami, na primer razdalja kratkega koraka (od tu ime: napetost koraka), je lahko zelo nevarna. Zaradi tega moramo imeti noge tesno skupaj. Zgodilo se je tudi, da je ljudi, ki so bili nekoliko oddaljeni drug od drugega, hkrati zadela delna paraliza, čeprav je atmosferska elektrina neposredno udarila le v enega. S tem, da damo roke na glavo, zaščitimo lobanjo in možgane, saj vsaj deloma preprečimo morebitni direktni udar elek-trine. Ljudje, ki jih neurje zajame na pro- stem, se po navadi zatečejo pod najbližje drevo, da se zavarujejo pred dežjem. Osamljeno drevo pa naravnost privlačuje atmosfersko elektrino, kar v večini primerov stane človeka življenje. Smrt povzroči t.i. stranski preskok iskre, ki zadene človeka, ko se odbije od drevesnega debla ali od kake nizke veje. Do podobnih pojavov, do stranske razelektritve, pride pogostokrat pri kovinskih ograjah, neozemljenih nosilnih drogovih ali kakih drugih visokih kovinskih objektih, kot so antene, vodovodne pipe, ograje ali žice za obešanje perila, če niso primerno ozemljene. Zato je potrebno, da se v primeru nevarnosti strele postavimo nekaj metrov stran od naštetih kovinskih predmetov in objektov. To je potrebno tudi zato, ker lahko kovinski predmeti povzročijo stranski preskok iskre ne le kot posledico direktnega udara atmosferske elek-trine, temveč tudi zaradi elektrostatične indukcije. Do stranskega preskoka iskre pride lahko tudi med ljudmi v skupini. Lahko se namreč zgodi, da del toka elektrine preskoči od ene osebe do druge, ki stoji v bližini. Zgodilo se je že, posebno med planinci, ki so hodili drug za drugim, da je hkra- Izšla je nova številka Rodne grade V Ljubljani je pred nedavnim izšla julijska številka Rodne grude, revije za Slovence po svetu, ki jo izdaja Izseljenska matica. Večina člankov je seveda posvečenih najnovejšim spremembam v Sloveniji predvsem v odnosu matice do svojih izseljencev. V tem smislu je napisan tudi intervju odgovornega urednika revije Jožeta Prešerna z novim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. Članek nosi naslov: »Slovenija je domovina vseh Slovencev«. Dr. Peterle se je v svojih odgovorih dotaknil številnih vprašanj, s katerimi se spopada nova vlada. Rekel je, da celo Slovenci doma še niso dojeli, do kakšnih velikih sprememb je prišlo v zadnjem času. Med ljudmi je čutiti olajšanje in to novo občutje se počasi seli tudi med Slovence po svetu. Osnovni program mlade slovenske vlade je narodna sprava, je poudaril predsednik Peterle. Izrazil je prepričanje, da bi težko izvedli pomembne projekte na gospodarskem, političnem, kulturnem in še na kakem drugem področju, če Slovenci ne bodo prej spravljeni med seboj. Treba je potegniti črto čez preteklost in priti do resnice o preteklosti. Na vprašanje o odnosu Slovenije do Jugoslavije je dr. Peterle odgovoril, da Jugoslavija dvakrat ni uspela kot skupnost narodov, ker je bila obakrat diktatura — enkrat srbska, drugič komunistična. Edina možnost za preživetje Jugoslavije je po njegovem ta, da se uredi konfederativno na demokratičnih temeljih, kot prostovoljna skupnost narodov. Če bi do tega ne prišlo, potem bi Slovenija uporabila pravico do samoodločbe in do odcepitve. Na svetu je 60 držav, je poudaril predsednik Peterle, ki so manjše od Slovenije in vendar živijo povsem normalno. Peterle je tudi razložil pomen novega ministrstva za Slovence po svetu. Ustanovljen je bil zato, da bi slovenske skupnosti v zamejstvu, zdomstvu ali izseljenstvu čim bolj zaživele z matico oziroma med seboj v novi kakovosti slovenstva kot celote. Poudaril je še, da so izrazi kot »sovražna emigracija«, »razredni sovražnik«, »izdajalec« in podobni, preživeli. Vlada bo v čim krajšem času v okviru svojih pristojnosti storila vse, da tudi po upravni strani ne bo več ovir glede prihajanja Slovencev domov. Slovenija mora postati odprta kot domovina vseh Slovencev. V tej julijski številki Rodne grude je vreden omembe tudi članek Slovenca iz Sydneya Jožeta Žoharja, ki izraža željo, da bi načrtovani Slovenski svetovni kongres (SSK) potekal v matični domovini. Zamisel, do katere je prišlo na tradicionalni prireditvi »Draga 89«, se avtorju zdi na splošno v redu. Namene in zamisli za ta kongres pa bi se dalo še dopolniti. Osebno pa Žoharja moti občutek, da se SSK postavlja kot neka avtoriteta za Slovence po svetu in občutek, kot da želi od zunaj vplivati na dogajanja v Sloveniji. Avtor trdi, da bo ta kongres simbolično in dejansko uspešen le, če bo potekal v Sloveniji. Oblasti iz matične domovine bi seveda morale v tem primeru zagotoviti nemoten vstop, bivanje in izstop vsakomur. Šele, če takšnega zagotovila oblasti ne bi bilo, bi lahko kongres organizirali kje izven Slovenije. Avtor članka obenem kritizira dejstvo, da so bile doslej informacije o kongresu posredovane v glavnem preko katoliškega tiska. Po njegovem mnenju pa bi bilo prav, če bi se pripravljalni odbor povezal s Slovenijo in v sodelovanju s pristojnimi organizacijami preko vseh slovenskih medijev poskušal doseči čim večje število Slovencev, kjerkoli po svetu živijo. V tej zadnji številki revije za izseljence je mogoče prebrati tudi nekaj zanimivih podatkov o pred kratkim odprtem slovenskem verskem muzeju v Cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem, v katerem so predstavljeni predmeti iz pozne antike in o začetkih pokristjanjevanja Slovencev. S tem se je pravzaprav začela muzejska dejavnost slovenske Cerkve, ki skrbi za okrog 2500 cerkvenih stavb, kjer je shranjeno ogromno bogastvo slovenske kulturne dediščine. (hj) NOVICE Velika množica se je v petek, 20. udeležila pogreba bivšega dolgoletnega zU pana v Zgoniku, gostilničarja Josipa b ština, ki je umrl dan prej v tržaški a0, nišnici, ko mu je bilo 63 let. Od poko]^ ka se je pred županstvom poslovil župa Miloš Budin, ob odprtem grobu pa Dus^ Lovriha in senator Stojan Spetič. Sode1 vala sta proseška godba in pevski zd Rdeča zvezda. Rajni Guštin je bil žup31 v Zgoniku od leta 1965 do leta 1985, zadnjem mandatu je bil do leta 1990 0 činski svetovalec. Politično je pripaa KPI. raZ' Bo- ok V Italiji še vedno široko odmeva sodba prizivnega porotnega sodišča v logni, ki je oprostilo vse obsojence ter tožence s prvostopenjskega procesa. Ja nost je zaprepaščena, ker se je vseh 5 P1, cesov zaradi pokolov končalo z opros11 nimi razsodbami. Delegacija EGS je pod vodstvom zu- nanjega ministra De Michelisa te dni o skala Jeruzalem in Tunis. V izraelski P*, stolnici je v bistvu poslušala predseduj Šamira, ki je ponovno poudaril, da Izraa ne more voditi dialoga z Organizacij0 osvoboditev Palestine, češ da je »terorist na« organizacija. SMRT V RIMU Zadet od srčne kapi je v Rimu voditelj somalske opozicije Ismail Jliria,j i Ossoble. Star je bil 59 let. Vest o nje?° 0 smrti so objavili njegovi prijatelji, ki . poudarili, da je bil pokojnik v zadnjih letih eden najbolj odločnih zagovornik ^ človekovih pravic v Somaliji, tako da ga mnogi smatrali za afriškega Saharo Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — j sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgo',° ^ urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grapn Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 ti izgubilo življenje več ljudi. Zato strokovnjaki priporočajo, naj se ljudje med nevihto ne postavijo skupaj: če hodijo drug za drugim, morajo hoditi na razdalji vsaj 50 metrov. Najboljša zaščita proti streli je, da se zatečemo v primerno zgradbo ali vozilo, ki ima karoserijo iz kovine. Razmeroma varni smo tudi v gostem gozdu s približno enako visokimi drevesi, varni pa smo tudi pod žicami daljnovodov, vendar ne v bližini nosilnih stebrov. Kaj pa naj storimo, če nas nenadna nevihta preseneti v vodi? Možnost, da bi plavalec privlačeval atmosfersko elektri-no, je zelo majhna. Če pa pride do razelektritve v vodi v neposredni bližini plavalca, steče del atmosferske elektrine skozi njegovo telo. Moč toka, ki zadene plavalca, je odvisna od razdalje in prevodnosti vode. Slana voda je boljši prevodnik. Treba je še povedati, da že manjši električni tok povzroči krčenje mišic, kar lahko privede plavalca v paniko, ki ji v največjih primerih sledi utopitev. Strokovnjaki so zabeležili tudi precejšnje število smrtnih nesreč v šotoriščih med nevihtami. Treba je torej skrbno izbrati prostor za taborjenje. Kot smo že povedali, se je treba izogibati mest, kjer so visoki objekti, ki privlačijo strelo. Tam, kjer so nevihte še posebno pogoste, je treba šotore zavarovati pred strelo. Zaščito nudi že en sam, še bolje pa dva kovinska drogova, eden na vsaki strani šotora. Povežemo ju z neizolirano žico, ki jo namestimo še okrog šotora. Najbolje je, če jo tudi zakopljemo, lahko pa jo le obložimo s skalami ali pa jo ozemljimo nekoliko dlje od šotora z ozemljitvenimi klini. Kogar zajame nevihta v šotoru, naj se postavi na sredo prostora in naj se ne dotika mokrega platna. Najbolje je sedeti s skrčenimi nogami, tesno stisnjenimi skupaj k trupu, da se tako izognemo napetosti koraka. Če v šotor vodijo kake žice, na primer električne ali antenske povezave, jih moramo v primeru nevihte takoj odstraniti. Neurja se še posebno razbesnijo v gorah, zato je pomembno, da ob silnem nalivu, pišu, treskanju in grmenju ne izgubimo razsodnosti. Nikakor se ne smemo oprijemati jeklenih vrvi in oprimkov. Čim-prej se je treba odmakniti od sten in grebenov ter počepniti v grušču. Pod nizkimi previsi in v majhnih sklanih kotlinah ni varno vedriti. Varnejše so večje votline, visoke najmanj 3 metre. Postaviti se je treba na sredo votline in počepniti. Planinci morajo poznati vsaj os111 metereologije. Nevarno je odhajati iz oVe d O" dr* line ali iz koče, če grmi (glej knjižico Bernota). Prve znake nevarnosti lahko ^ pazimo tudi na svojih laseh ali dlakak-močnem električnem polju se naježijo poleg tega občutimo pikanje po obra ’ kot kadar se z obrazom približamo tele zijskemu zaslonu. ^ Naj za konec še enkrat na kratko P novim najvažnejše: — izogibati se moramo izpostavlja mest; jf, — ne smemo iskati zavetja pod osam-v nimi drevesi ali visokimi stavbam1* privlačijo atmosfersko elektrino; ^ — izogibati se moramo roba gozda, stolpov, spomenikov in podobnih jektov, posebno, če so iz kovine; — treba je počepniti, stisniti noge skupaj in si z rokami objeti glavo; ^ — odložiti moramo vse kovinske dele preme; — stopiti je treba s kolesa; — razmeroma varni smo v gostem g°z„ pod električnimi žicami, a ne v bhz nosilnih stebrov; j, — najbolj varni smo v trdnih zgradb in vozilih iz kovine. tesP°