Junaško dekle
Pred desetiini leti (1922) se je potopila ladja lEgipet*, ki je vozila velik zaklad zlata, a imela na krovu še več: zlato, neustrašno dekiiško srce. NesreČa je hotela, da so prav tedaj, ko je Egipet treščila z neko drugo ladjo skupajf nekateri uslužbcnci sta-vkali. Ladja se je jako hilro potap-Ijala, zato v tem kratkem času niso mc^li niti vseh čolnov spustiti v morje niti vsem potnikom dati rešilnih pasov. Reševali so torej najprej ženske. Ker je krov visel postrani, so jih privezali na vrv, pa jih drugo za drugo polagali v Čoin. Radiotelegrafist si je snel resilni pas ia ga nataknil nefci ženi. Junak je utonil.
Tedaj zakliče častnik, ki je nadziral vkrcavanje v čoln: »še tri!« Kot zaduja, ki bi jo še vzeli v čoln, je čakala mlada tlekle Roda. Takoj za njo pa je bila žena srednjih let, ki je glasno vzdilinila: »Oh, moji oiročiči! Kaj boste poČeli brez mameU Nemudoma — vsaka sekunda je odločala življenje — se obrne Roda k njej, rekoč: sGospa. zamenjajva mesti!« in jo porine pred sebe. mornarji jo primejo in polože v čoln, vrv presekajo in odrinejo. Ena je bila rešena in odšla v življenje, druga je ostala in dala življenje za svojega bližnjega.