
Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA
[ Celje, petek 17. dec. 195
USTO VII. — St 50 — CENA 10 DIN
Ureja ered»iški odbor. — OdgOTorni urednik
Твше Uaslo. — UredniStTo: Celje, Titor trg t.
Pwt. pred. 123. Tel. 20-07, Cek. račun 620-T-23#
pri NB FLRJ T Celju. — Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celoletna
4>0 ¿i*. — Ixtiaja Tsak petek. Poštnina plačana
r g;«toTÍai.
Pred praznikom JLA
Naši ljudski vojski
iskren pozdrav!
Bne 22. decembra bomo praznovali
Dan naše Jugoslovanske ljudske vojske.
Ma ta dan je pred 13 leti v vasici Rudo
v Sandjaku tov. Tito osnoval iz nekaj
partizanskih skupin prvo redno vojaško
enoto našega osvobodilnega gibanja —
Prvo proletarsko brigado. S tem je bila
spočeta naša ljudska vojska, ki se je
v osvobodilnem boju razvijala in obli-
kovala v nezlomljivo silo naše zmago-
slavne revolucije.
Zaradi tega pomembnega dogodka je
ostal 22. december neizbrisno zapisan
ne le v bogati zgodovini naše osvobo-
dilne vojne, ampak predvsem v naših
srcih. Zato ta praznik ne živi samo v
srcih nas, ki smo na tak ali drugačen
način sodelovali v osvobodilnem boju,
ampak ga z vso toplino čuti naše mlado
pokolenje — in tak bo ostal v srcih
našega rodu.
Kje je uporno ljudstvo črpalo moči,
da je bilo sposobno ne samo odzvati se
pozivu komunistov, ampak da je v upo-
ru zmagalo in da je znalo to svojo
zmago vse do danes dostojno obvaro-
vati? Zakaj je poslala mati sina v hribe,
zakaj je oče pustil kup nedoraslih otrok
in odšel v gozd, zakaj so se odprla vra-
ta vsake poštene domačije, kadar so
potrkali partizani, zakaj so ljudje delili
svoj zadnji grižljaj z njimi, zakaj so se
na smrt utrujeni, lačni in na pol goli
partizani tako hrabro bojevali?
Na vsa ta vprašanja je en sam odgo-
vor. Za vse nas je osvobodilna vojna
kos našega življenja, kos življenja naše
domovine. Vsa zgodovina osvobodilne
vojne je napisana z našo krvjo, z na-
šim znojem in z našimi solzami. Vedeli
in čutili smo, da je to naš boj, boj osvo-
bojenja delovnih ljudi. In to nam je
dajalo tisto silno moč, moč, kx so jo no-
sili v svojih srcih naši ljudje in ki je
bila tako močna, da je presegala moč
sovražnikovega orožja.
Iz teh ljudi, ki so segli po orožju
in zanetili plamen oboroženega upora
je nastal prvi zarodek naše ljudske ar-
made. Iz njih je vzrasla naša močna
ljudska vojska, najsodobnejše organizi-
rana in opremljena. Se važnejše pa je
to, da je ohranila revolucionarni duh
prvoborcev, saj v naših današnjih vo-
jakih utriplje ravno tako zvesto volja
našega delovnega ljudstva, ki si ne
pusti več krojiti usode od drugih, kot
je utripala nekdaj v partizanskih sr-
cih. Zato bo naša ljudska armada zna-
la z enakim srcem in enako odločnostjo
že v naprej onemogočiti, da bi kdor-
koli stopil na našo s krvjo partizanov
prepojeno grudo.
O naši sodobno in tehnično oprem-
ljeni armadi, kovačnici novih kadrov,
ki vsako leto gredo skozi njo, so izrekle
vidne inozemske vojaške osebnosti ob
priliki lanskoletnih manevrov marsi-
katero pohvalno in laskavo besedo.
Prav naša ljudska armada je tudi tista,
ki je onemogočila, da se lani ni uresni-
čil sramotni sklep z dne 8. oktobra gle-
de Trsta ter da je končno prišlo do
mirne in razumne rešitve tržaškega
vprašanja. Zgodovinsko poslanstvo naše
armade je v terp,, da stoji čvrsto na
fronti miru in da ne bo nikoli orodje
kakršnih koli zasužnjevalnih namenov,
temveč bo le dosledno branila našo svo-
bodo in neodvisnost ter pravico naših
narodov do svobodnega socialističnega
razvoja. Naše ljudstvo je tesno pove-
zano z armado, njen delež in pomoč
našemu gospodarstvu pa nista majhna,
ravno tako je njen delež na kulturno-
prosvetnem področju in strokovnem
izobraževanju dokaj pomemben, njen
ugled in sloves v svetu pa iz leta v leto
vedno bolj rafte. Zato je naša dolžnost,
da še nadalje vztrajno krepimo našo
ljudsko armado, saj s tem prispevamo
pomemben delež k stvari miru na svetu.
Gb prazniku naše ljudske rojske se
nam pridružuje še ena misel. To je mi-
sel na vrhovnega komandanta — mar-
šala Tita. Tito je uspel delovne ljudi
naše dežele združiti v težkem boju za
obstoj in za lepšo bodočnost. S tem je
odprl v naši zgodovini novo dobo, dobo
socialistične skupnosti delovnih ljudi.
In eno izmed silno pomembnih Titovih
dejanj na tej poti je bilo tudi osnovanje
prve proletarske brigade.
Vsako leto ob proslavljanju praznika
naše ljudske vojske nas obdajajo isti
občutki. Ti občutki so lepi in opravi-
čeno smo ponosni, da imamo tak
praznik, ki smo si ga sami s svojo krvjo
in delom ustvarili.
Zato veljaj naši ljudski vojski, zve-
stemu čuvarju naše socialistične domo-
v ne in njenemu vrhovnemu koman-
dantu — maršalu Titu iskren pozdrav!
V CELJSKI GARNIZIJI BODO
Dan JLA dostojno proslavili
Kot vsako leto. tako bodo tudi letos
pripadniki celjske gamizije piipravili
obširno proslavo Dneva jugoslovanslce
ljudske armade za garnizijs'ke enote in
za prebivalstvo Celja. Program proslav
vsebuje ipestro (politiično aktivnost v
enotah gamizije, v delovnih kolektivih
in množičnih, organizacijah, dalje bogat
tekmovalni siMred telesno-vzgojnih
ekip, ter različne kulturne prireditve.
Tako bodo oficirji celjske garnizije pri-
pravili 18 predavanj v enotali in po
akademijah v kolektivih in društvih.
Telesno-vzgojna tekmovanja potekajo
že ves teden. V tekmovanju poleg ekip
JLA sodelujejo športne ekipe celjskih
športnih klubov in kolektivov. Tekmo-
vanj o se odvija v odbojki, kegljanju.
ncgometu, boksiu itd. Ekipe so razde-
ljene v dve skupini. Zmagovalci obeh
Pa 'bodo nastopili na finalnem tekmo-
vanju. Prvo plasirano: bodo prejeli pre-
hodne poikale, drugoplasirani razne na-
grade, vsi teikmovalci pa bodo za spo-
min na udejstvovanje ob tem prazniku
dabili diplome. Razen tega bodo člani
društva »Partizan« skupaj s pripadniki
JLA Izvedli lepo telovadno akademijo
v telovadnem domu v Gaber ju.
Vojaki bodo po enotah imeli preda-
vanja in literarne večere, na katerih
bodo lahko poslušali odlomke iz del
znanh književnikov — udeležencev
NOV, hkrati pa bodo oficirji pripove-
doval; vojakom svoje doživljaje med
sadnjo vojno. Tudi razglasna postaja
bo v dneh pred proslavo prenašala od-
lomJcs del vidnáh kulturnih delavcev,
istočasno pa bodo objavili imena naj-
boijáih vojakov. Vse te prireditve in
ure, posvečene Dnevu JL.A, se bodo
končale do samega praznika.
Na predvečer praznika bo v Mestnem
gledališču slavnostna akademija, na ka-
teri bodo sodelovali mladi pevci mla-
dinskega pevskega zbora KUD »Oton
Zupančič« in tamburaški zbor SKUD
»France Prešerer«.
Na dan JLA bodo v enotah celjske
gamizije veFke slanmosti. Slavnostne
smotre in podeljevanje nagrad najbolj-
šim vojakom in poveljniškemu kadru
se bodo udeležili najvidnejši politični,
oblastni in drugi javni delavci Celja.
Vsekakor je spored praznovanja Dne-
va JLA zelo širok in zdaleč presega
okvir vojaških enot, kar dokazuje, da
so pripaidniki naše armade in naši de-
lovni ljudje tesno povezani, da pred-
stavljajo eno v težkih in vedrih; tre-
nutkih, enotni pri obrambi miru in
neodvisnosti naše domovine ter tudi
eno ob prazničnih dneh.
Kap. I. ki. Sibakovski A.
Celjska skupnost komun v luči
Ljudske prosvete
Ce naj postane bodoča komuna po-
ii:tična, gospodarska in kultumo-pro-
svetna enota, in če si hočemo ustvariti
vsaj približno sliko, kakšna bo njena
kulturna in prosvetna dejavnost, je
zaradi njene obsežnosti bilo ipotrebno,
razdeliti jo v dve skupini: šolstvo z
raznimi prosvetnimi ustanovami in
ljudsko prosveto. Tudi tokrat upošte-
vrano samo osem komun, kajti za gor-
njesavinjsko (Mozirje) in šaleško (Šo-
štanj) v Celju nimamo podatkov. Po-
datki za okraj Celje so posneti iz
porcčii in statistike Mdnjega občnega
zbora Ljudske prosvete in obsegajo le
dejavnost za leto l^SS; letos se je mar-
sikaj že spremenilo.
Le-ta se poraja in izživlja v sindi-
kalnih kultumo-umetnišikih društvih,
izobraževalno-umetnišikih društvih in
Ij'udsko-prosvetnih aktivih, ki so včla-
njeni v okrajni Ljudski prosveti. Če-
prav so pevski zbori, instrumentalne
skupine, igralske družine, lutkovni odri,
ljudske knjižnice in razni krožki se-
stavni deli imenovanih društev, jih
vendar navajamo ločeno, da se vidi,
kako močna, pestra in živahna je njih
dejavnost v posameznih komunah, ki
bodo v bodoče še bolj skrbele za njihov
ravoj in napredek. K temu dodajamo
še telovadna društva »Partizana«, da
zaokrožimo celotno sliko; le športniki
in planinci bodo v tem poročilu .po-
grešali svoje enote
Celjska komuna: DPD Svoboda (3),
KUD (6). IZUD (1), LPA (aktivi - 1),
TD Partizan (2) z enim drvištvenim do-
mom in z eno telovadnico, 4 Ijudsike
knjižnice, 5 pevskih zborov, 3 mladin-
ski zbori. 1 godalni orkester. 1 godba
na pihala, 1 tamburaški zbor, 1 zbor
harmonikarjev, 1 likovna sekcija. Ljud-
ski oder, 3 dramske družine, 2 lutkov-
na odra (od teh eno lutkovno gleda-
lišče) in več raznih krožkov; skuipaj
nad 35 skupin.
Dra^vinjska komuna: DPD Svoboda
(2), IZUD (9), LPA (3), TD Partizan (3)
z enim društvenim domom (Loče), 12
ljudskih knjižnic, 9 pevskih zborov, 2
instrumentalni skupini, 11 igralskih
družin; 51 skupin.
Kozjanska komuna: IZUD (5), LPA
(2). TD Partisan (1), 7 ljudskih knjiž-
nic, 4 pevski zbori, 6 igraskih družin,
1	lutkovni oder; 26 skupin.
Laška komuna: DPD Svoboda (2),
TD Partizan (2) z 1 društvenim domom,
7 ljudskih knjižnic. 4 pevski zbori, 5
igralskih družin. 1 lutkovni oder; 27
skupin.
Rograško-šmarska komuna: DPD Svo-
boda (1), IZUD (10), TD Partizan (2)
z enim društvenim domom, 14 ljudskih
knjižnic, 10 pevskih zborov, 3 instru-
mentalne skupine; 40 skupin.
Savinjska komuna: DPD Svoboda (5),
KUD (2). IZUD (7) TD Partizan (9) s
6 domovi 16 ljudskih knjižnic. 9 pev-
skih zborov, 3 instrumentalne skupine,
14 igralskih družin; skupai 66 skupin.
Šentjurska komuna: IZUD (4), LPA
(1), TD Partizan (1), 4 ljudske knjižnice,
2	pevska zbora, 4 igralske družine;
skupaj 16 skupin.
Vojniška komuna: KUD (4), IZUD (2),
LPA (3). 6 ljudskih knjižnic, 5 pevskih
zborov. 5 igralskih družin; skupaj 25
sJcupin.
Visoka raven kulturne dejavnosti ni
le v ponos vsakega ljudstva, marveč
ga tudi umsko in telesno razvija in s
tem znatno vpliva na hitrejši gospo-
darski razvoj, ki hkrati ustvarja tudi
materialne 'xjgoje za ljudsko prosvetno
delo v komunah.	—nik
Začasni komite Zveze komunistov
za bodočo celjsko komuno
V minulem tednu je bU v Celju, ka-
kor pri vseh sedežih bodočih komun v
Celjskem okraju, sestanek članov mest-
nega komiteja ZKS Celje s člani ko-
mitejev, oziroma organizacij ZKS iz
Stor, Škofje vasi ter Smartnega v Rožni
dolini. Na sestanku, ki ga je vodila se-
kretarka MKZKS tn članica CK ZKS
tov. Olga Vrabičeva, so udeleženci kon-
ference po njenem poročilu o splošnem
političnem stanju pri nas razpravljali
še o delu osnovnih organizacij Zveze
komunistov ter o delu organizacij So-
cialistične zveze. Na koncu zasedanja
pa so izvolili začasni komite Zveze ko-
munistov za bodo celjslîo komuno.
Iz poročila tov. Vrabičeve je bilo raz-
vidno, da bo imela organizacija Zveze
komunistov na področju bodoče celjske
komune, ki bo obsegala poleg mesta
Celja še Store, Skofjo vas ter Šmartno
v Rožni dolinli, v 57 osnovnih organi-
zacijah 1547 članov. Od tega števila od-
pade 51 osnovnih organizacij s 1326
člani na mesto Celje, nadalje na Store,
kjer je v treh osnovnih organizacijah
176 komunistov ter na Skofjo vas, kjer
imajo v treh organizacijah po 45 čla-
nov Zveze komunistov.
Ko je tov. Olga Vrabičeva ocenjevala
delo osnovnih organizacij ZKS je v prvi
vrsti omenjala pomanjkljivosti v skrbi
za ideološko vzgojo članov. Pri tem je
dejala, da je študij slab .in nesistema-
tičen in da pri tem vse bolj prihajajo
v ospredje osebni problemi Za zbolj-
šanje ideološkega dela je mestni ¡komite
sicer organiziral seminar, ki ga obisku-
je okoli 260 polilličnih aktivistov. Po do-
sedanjem delu kaže, da bo seminar od-
lično uspel. Vsekakor ija se pojavlja
vprašanje, kako v to delo zajeti še
ostale člane, oziroma funkcionarje osn.
organizacij. Medtem, ko se bodo člani
ZKS iz Škofje vasi ter Smartnega brž-
kone vključili v seminar v Celju, pe
bodo morali v Storah pripraviti tak se-
minar sami.
Značilno v dosedanji praksi dela osn.
organizacij ZKS v Celju je nesoraz-
merje med izključenimi ter na novo
sprejetimi člani. Samo v Celju je bilo
v letošnjem letu izključenih 89 članov,
od tega kar 42 industrijskih delavcev,
12 ostalih delavcev, 30 nameščencev itd.
V istem času pa je bilo na novo spre-
jetih le 19 članov, od tega 8 industrij-
skih delavcev. To razmerje kaže, da so
organizacije ZKS v tovarnah veliko
bolj strogo ocenjevale delo članov in
zato izključevale iz svojih vrst vse ti-
ste, fci vanje ne spadajo. Izključevanje
iz organizacije ZKS je šlo torej v Celju
predvsem na račun industrijskega de-
lavca. Nasprotno, pa se je v terenskih
organizacijah uveljavila takšna fami-
liamost, da o tem vprašanju večidel
sploh ne razpravljajo.
Po oceni dela in vloge osnovnih orga-
nizacij Socialistične zveze so udeleženci
konference sprejeli sklep, da naj se-
stavljajo novi začasni komite ZKS za
bodočo celjsko komuno vsi člani do-
sedanjega mestnega komiteja ter še
trije člani iz Štor ter po eden iz Škofje
vasi in Smartnega v Rožni dolini
-ič
Komunisti se moraio boriti v organizacijali SZDL za socialistično
misel ter da to misel osvoji čim več ljudi
v torek je bil skupni sestanek vseh
treh osnovnih organizacij ZK v prvi
četrti v Celju. Sestanek je bil izredno
važen, iker so člani objektivno in kri'
tično presodili svoje delo in ipomanj-
kljivosti ter tuói ocenili delo v ostalih
organizacijah in društvih na svojem te-
renu, ki ni najbolijšc, za kar nosijo
levji delež krivde člani ZK sami.
Uvodoma je tov. Rudolf Macarol pri-
klical v spomin vsebino pisma iz II.
plenarnega zasedanja ZK), nakar so v
razpravi ugotovili, da so prav malo v
praksi storili, da bi stanje, ki ga pismo
ugotavlja, izbolišali. Na splošno je iz-
zvenelo, da so ugotoviiWe v pismu v
živo zadele več ali manj vse članstvo.
Zlasii važne so ugotovitve, da je di-
sciplina popustila, da se napram neo-
pravičenim izostankom in neplačevanju
članarine preblago postopa, kar je v
nasprotju s samim statutom.. Vsted fa-
milijarnosti se kritika posameznih čla-
nov v praksi ne izvaja, češ da ne bo
zamere ali pa iz bojazni, da se do-
tičnemu, ki kriliiko iznese, ne bi kaj
zgodilo. Ostro so obsodili premajhno
budnost in pojav, ki se je tudi že de-
loma udomačil med komunisti, da le-ii
premalo borbeno obsojajo slučaje go-
spodarskega kriminala, poneverb ter
ostalih nemoralnih dejanj v svojih vr-
stah. To šikoduje ugledu članov in or-
ganizaciji ZK, kar ije večkrat predmet
razprav in upravičenega negodovanja
med tjudmi. Sklap je bil, da bodo di-
sciplino zaostrili, kar je osnova za vse
nadaljnje delo. Odpravili bodo fajnili-
jarnost ter izločili iz svojih vrst vse
tiste, ki iz kakršnih koli razlogov t^a
ne spadajo, v organizacijo pa bodo
vključili poštene delovne ljudi, zlasti
iz vrst mladine in delavcev.
Posebno važno je bilo razipravlianje
o tem, kaj so komunisti storili v raznih
množičnih organizacijah in d,rušWih?
Odgovor: odločno premalo. Na vseh
sestankih se povečini govori o nalogah
in dolžnostih komunistov, vsi vedo po-
vedati kaj in kako bi bilo treba delati,
in to je največkrat vse. Od teh ugoto-
vitev pa do praktičnega dela je po
naivadi daljša pot, katere se podstopijo
le redki. Največkrat se izgovarjajo s
preobremenjenostjo in s številnimi
funkcijami, kar se po navadi ugotovi,
da to ne drži, hkrati pa so ugotovili
tudi primere, da je nekdo zares preo-
brememjcn z delom v raznih organi-
zacijah in seveda zaradi tega delo
peša. Osnovna naloga komunistov je,
da se borijo v vrstah SZDL za socia-
listično misel ter da to misel osvoji
čim več ljudi. Ugotovili so pa, da so
na to osnovno načelo pozabili komu-
nisti prve četrti. Sicer je res, da sc
na raznih sestankih vidijo vedno eni
in isiti ljudje, vendar pravega vsebin-
skega dela v množičnih organicijah,
zlasti v SZDL, še ni čutiti dovolj. Iz-
gleda, da se komunisti še do danes
niso iztrgali iz stare prakse 1er si
poiskaili novih oblik uspešnega dela
med množicami. Socialistična zveza in
ostale organizacije na terenu so sicer
dosegle nekaj uspehov, zlasti kam-
panjskega značaja v zvezi z Ostro-
žnim, vendar o pravem, vsebinskem
delu še ni bilo videti vidnejših uspe-
hov. Pametna je bila ugotovitev in
mnenje, da se na raznih sestankih ob-
ravnavajo isti problemi, ki večkrat niso
niM preveč kvalitetno podani, kar od-
bija članstvo. Zato so se vsi navdušili
za sklep, da naj bodo v bodoče se-
stanki l)oli redki, zato pa kvalitetnejši.
Sestanke in predavanja naj bi orga-
nizirala SZDL za vse organizacije na
tem iterenu, vodstva in člani organiza-
cij pa naj bi poskrbeli za čim večjo
udeležbo.
Turistična konferenca v Mozirju in Logarski dolini
Preteklo nedeljo je imela Skalna tu-
ristična konferenca v Mozinju važen
posvet, na katerem so prisot^ni delegati
turi"i'ičnih druš*ev iz obč. LO Zgornje
Savinjske doline pretresali razna vpra-
šanja turizma na tem predelu naše
ožje domovine. Debata je bila prav
živahna. Sprejeti sklepi in priporočila
so se nanašala na ureditev prometniti
zvez, ureditev gos'išč in krajev, ki naj
postanejo res mikavni za vsakega
gosta. Zlas4i bo treba gledati, da bo
za goste na razpolago čim več snažnih
in lepih sob in bo treba v sanitarnem
pogledu marsikaj • popraviti.
Tucisdična konferenca, ki ima svoj
sedež v Celju, namerava izdaM obšir-
nejši vor'ič za našo Zgornjo Savinjsko
dolino. Podatki se že zbirajo, bili pa
morajo popolnoma zanesljivi.
Na tem posvetu so razčisiili še mar-
sikatera nejasna vprašanja v pogledu
našega turizma, sprejete in realne skle-
pe pa bo treba z vnemo in požrivo-
valnositjo uTCsniči'i na terenu. To pa
bo tudi skrb vseh turističnih društev
od Mozirja do Solčave.
Posveta so se udeležili tudi pred-
stavniki poli'ičnih in gospodarskih fo-
rumov okraja Šoštanj, med njimi je
predsednik okraja, tov. Ulrih pokazal
veliko zanimanja za težnje turi/ma.
Istega dne ob 14. uri pa je bila po-
dotMia konferenca v Planinskem domu
v Logarski dolini za občine Luče in
Solčava. Številni obisk iz obeh krajev
je dokazal, da se prebivalci ve bolj
zavedajo pomena turizma za našo do-
lino. Razgovor je bil ze'o razgiban.
Prerešetali so š'evilne probleme v zve-
zi z naraščajočim tujskim prome'om v
tem kraju, zlasii pa še v Logarski
dolini.
Vsi navzoči so bili mnenja, da je
treba čim več koordinacije med pla-
ninskimi in turističnimi društvi in organi
Ljudske oblasti.
Ni dvoma, da bosta ti konferenci ro-
dili dobre sadove za dvig turizma v
Savinjski dolini, saj je živahno raz-
pravljanje dovolj jasno pokazalo, da
imajo Savinjčani dovolj smisla in pre-
danosti za to gospodarsko panogo.
F. V.
Ali ste že član Prešernove družbe?
stran 2
»Savinjski vestoik«, dne 17. decembra 1954
Stev. »
Pogled po svetu
»Odkar se je otresla mnenja staro-
davnikov, da je božanstvo podredilo
voljo naroda enemu izvoljencu in da je
ta volja podvržena božanstvu, ne more
zgodovina storiti niti koraka, ne da bi
zašla v protislovje, ako se ne odloči za
eno izmed obeh poti: ali za vrnitev k
nekdanji veri v to, da božanstvo nepo-
sredno posega v človeške zadeve, ali
pa za to, da jasno razloži pomen tiste
sile, ki povzroča zgodovinske dogodke
in ki jo imenujemo — oblast. Vrniti
se k prvemu ni mogoče: vera je uni-
čena. Zato je negibno treba razložiti
pojem oblasti«. Tako razmišlja mogočni
mislec Lev Tolstoj v Drugem delu zna-
menitega romana »Vojna in mir«. Jn
opredeljuje pojem oblasti: »Oblast je
skupnost volj množic, z izrečenim ali
molčečim soglasjem prenesena na vodi-
telje, ki so jih množice izvolile.« Ta de-
finicija oblasti terja v svoji zgodovinski
uporabi res mnogo pojasnil, v sodobnem
življenju pa se okoli »pojasnil« in
»razlag« tega pojma vrti vsa afera pro-
tislovij, ki jo zaznamujejo zdaj kot
hladno vojno zdaj kot oboroženi mir
zdaj spet kot oboroženo premirje in ne
nazadnje kot oboroženo sožitje. Znotraj
te sfere pa se v »podsferah« tarejo med
seboj volje množic, poosebljene po vid-
nejših posameznikih, ki bi radi posegli
v zgodovino, ko bi prišli do oblasti.
Stvar ni tako preprosta, kot se napiše.
Kaj bi, na prvLiko, bila volja množic,
če bi Eisenhower podlegel pritisku des-
nih ekstremistov okoli Knowmlanda in
Mc Carthyja in sprožil vojno na Dalj-
nem Vzhodu, češ, premoč v atomskem
orožju terja od kapitalističnega sveta,
da razbije razrednega sovražnika, dokler
si ne opomore in utrdi? Menda ne,
kajti volja množic je danes mir in kdor
zares dela za rmr, predstavlja voljo
množic.
V svetu trenutno ni mnogo znamenj,
ki bi jamčila svetu dolgotrajno mimo
sožitje. So pa vendarle. Ustanovljena je
mednarodna agencija za atomsko ener-
gijo, nedvomno zato, da se ta energija
uporablja za miroljubne namene. Prišlo
je tudi pri tej ustanovi do tega, da sta
se pokazala oba bloka, kako prežita na
svoj prestiž pH vsakem mednarodnem
aktu. Oba sovjetska amandmana sta
bila preglasovana. Kitajska in nekateri
sateliti niso bili pripuščeni k agenciji.
Kitajske nočejo sprejeti v OZN, toda
dvostranska pogodba ZDA s formožan-
skimi brodolomci ne dovoljuje Cang-
kajšku, da bi poskusil napasti kitajsko
celino. Pravijo, da je v tej uradni izjavi
že skrita določena misel na spremembo
nemogočega ameriškega kurza v Aziji,
ki se je po Stevensonu — zavedela, da
»uboštvo, lakota in bolezen niso ne-
spremenljiva usoda človeka.«
Tudi težave okoli ratifikacije pariških
sporazumov kažejo, da misel na ponov-
ni obračun z orožjem ni ravno popu-
larna. Proti je tudi general de Gaulle,
ki opominja Francoze na staro sode-
lovanje Francije z Rusi in na nevar-
nost nemške oborožitve. Obstoji resna
nevarnost, da bo Mendèsu odštela čas
prav ratifikacija v zvezi s Severno
Afriko.
Tudi pri Nemcih so pomisleki zoper
Adenaurjevo strastno politiko za po-
novno oborožitev Nemčije tehtni in po-
gosti. Medtem ko v Londonu konserva-
tivci menijo, da povratka nazaj ni, je
pri opoziciji nejevolja nad remilitari-
zacijo Nemčije in nad moralno podporo
Ameriki v zadevi obsojenih ameriških
tlohunov na Kitajskem očitna in upo-
števanja vredna. Čeprav Zahod vihti
proti Vzhodu svoj posvečeni triptih —
Atlantski pakt — Zahodnoevropska zve-
za — ameriška vojska v Eevropi — se
vendarle oba tabora obotavljata, da bi
stopila drug drugemu nasproti tudi »for-
malno« pripravljena na obračun, ki bi
pomenil katastrofo za človeštvo. Rati-
fikacija se odlaga, SZ pa se tudi še ni
odločila za vzhodnoevropsko zvezo z
enotnim poveljstvom, pač pa je poslala
ponovno noto, naslovljeno predvsem na
francoski parlament, ki ima še enkrat
odločitev v svojih rokah. Ali bo to pot
poslal tudi nadomestek EOS na pokopa-
lišče zgodovine? Da tudi Mendès-Fran-
ce premišljuje, kako bi ohranil mostove
med Vzhodom in Zapadom, se vidi iz
njegovega predloga, naj SZ kot zna-
menje dobre volje podpiše avstrijsko
državno pogodbo, nato pa 'naj s to
legitimacijo sede k zeleni mizi na po-
čelo po Ameriki. — Sirija, Sudan in
vprašanj. Najtežjih? V Evropi je to go-
tovo samo nemško vprašanje. Ce bodo
Nemci dobili orožje, bodo po nuji raz-
mer manevrirali med obema blokoma
še z večjim uspehom in z močnejšimi
kartami v rokah. Za »pacifiste« se to-
rej spet pričenja boj zoper nemški mi-
litarizem, s tem pa se nemško vpra-
šanje še bolj zapleta. Zapleta se tem
bolj, čim manj je volje na obeh stra-
neh, da bi kdorkoli nasprotniku dal
kako prednost v reševanju združitve
nemškega naroda.
In na robu velikih dogodkov: Sing
Man Ri grozi s kaznimi tistim Korej-
cem, ki razširjajo »kužno« misel o mir-
nem sožitju na svetu, ki da jo komu-
nisti širijo po Japonski, Britaniji in
celo po Ameriki. — Sirja, Sudan in
Iran se, zvesti muslinnanskii internacio-
nali, zavzemajo za Naserjeve nasprot-
nike — Muslimanske brate, da bi bil
egiptovski obračun čim milejši. Severna
Afrika postaja vedno hujši problem.
Mendèsove reforme niso všeč opoziciji,
ugled Neodestuurja pa raste in nič ne
bo čudnega, če bo Francija doživela
novo Indokina. Kitajci so na čast po-
godbi med ZDA in Cangkajškom iz-
strelili s fukienske obale celih 214 gra-
nat na otok Kvemoj in Pescadores, do-
slej najgostejši topniški ogenj, odkar se
po malem užiga boj na tem sektorju.
Končno: Italijani kažejo resno voljo,
da pride do znosnih gospodarskih, po-
litičnih in kulturnih stikov med nami
in njimi. Koristi obeh držav nareku-
jejo nam in njim, da odrinemo žalost-
no preteklost, če ne v pozabo, pa vsaj
posebno Pinayu in Bidaultu, vpliv in izpred oči.
T. O.
Kaj in baho so se pogouorili na zborih volivcev
v ŽALCU
V četrtek je bil zbor volivcev v mali
dvorani kina Partizan. Izčrpno poročilo
o delu Okrajnega Ijildsikega odbora je
podal itov. Mišo Babovnik, odbornik
okraja. Poleg poročila je tov. Bobovnik
pojasnil razliiko cene hmelja v Banatu in
v Sloveniji. Pri tem je poudaril, da pri
nas niso plačali hmelj proizvajalcem jx)
isti ceni kot v Banatu. Ta razljka je pa
pri nas izražena v marži in regresih,
ki predstavljajo okoli 200 milijonov din
regresnega fonda. k:, ga prejmejo kme-
tijske zadruge v Savinjski dolini kot
investicije za zgraditev novih hmelj-
skih suáilnic :n {wdobno. V Banatu je
prejel kmet 600 din za kilogram hmelja
na roko, nimajo pa nobenih regresnih
fondov in davčnih olajšav. Pri nas v
Sloveniji pa se ugotovljena osnova
davka na ha hmelja obdavčil ločeno od
ostalih kultur posestva, kar je tudi
pravično za hmeljarje. Obrazložitev so
hmeljarji sprejeli z zadovoljstvom. Pri-
pomnili so tudi, da je ta ukrep vse-
kakor vzip>odbuda za čim večjo in bolj
kvalitetno proizvodnjo hmelja v too-
dočiih letih.
Volivci so razpravljali tudi še o usta-
navljanju bodočih komun. V zvezi s
tem so siklenUi. da se priključijo sa-
vinjski komuni. Pooblastili so inicia-
tivni odbor okraja, da predloži njihov
sklep Ljudski skupščini LRS. Predla-
gaH so. da se izvolitev novih odborov
za začasni odbor bodoče komime in
odbor okraja izvede z indirektnimi vo-
litvami, tako da bi volivci na zborih
volivcev predlagali kot kandidate za
odbornike najboljše ljudi.
V GOTOVLJAH
Na zboru volivcev, ki je (b:l v nedeljo,
se je zlbralo precej ljudi. Z zanimanjem
so siedUi poročiliu okrajnega odbornika
tovariáa Maksa Hropota, ki je iporočal
o delu Okrajnega ljudskega odbora v
tekočem letu.
Po ¡poročilu se je oglasil k besedi to-
variš Martin Jošt, odbornik Okrajnega
zbora proizvajalcev in ¡poudaril, da je
odvisno dobro delovanje bodočih komun
le od tesnega sodelovanja volivcev pri
izvajanju gospodarskih, zdravstvenih,
socialnih in prosvetn h nalog komune.
Tovariš Pečarič pa je izrazil mnenje,
da bodo z ustanovitvijo večjih občin
dane ljudem večje pravice in prstoj-
nosti pri reševanju splošnih družbenih
problemov na vasi. Volivci so se stri-
njali z vključitvijo v bodočo komimo.
Predsednk KZ Gotovlje tov. Haupt-
man je predlagal, da zbor volivcev raz-
pravlja o vprašanju dograditve zadruž-
nega doma v Gotovi j ah. V tem domu
sta dve nedograjeni hmeljski sušilnici,
lope za kmetijske stroje, ki jih pospe-
ševalni odsek pri KZ nujno potrebuje.
Volivci' so sklenili, da mora kmetijska
zadruga prositi ponovno za kredit ter
v prihodnjem letu dokončati zadružni
objekt. Vrednost tega objekta že sedaj
znaša nad 10 milijonov dinarjev, ker je
v njem vloženega nmogo prostovoljnega
dela.
V PIRESICI
V Pirešici je bil v nedeljo ipopoldne
zbor volivcev, ki' se ga je udeležilo
precej volivcev. Poročilo je podal
okrajni odbornik tov. Franc Jezernik.
Po poročilu je tovariš Još t, odbornik
okrajnega zbora proizvajalcev, prikazal
prizadevanje naše države za dvig kme-
tijstva. predvsem pri dajanju regresov
za umetna gnojila, kmetijske stroje in
drugo. Volivci so v razpravi o komimah
sklenili, da se priključijo k bodoči sa-
vinjski komuni. Tovariš Franc M alga j
je predlagal v imenoi volivcev, da se
vas Sp. Crnova iz občine Velenje pri-
ključi k sa vin j siki komuni. To je ute-
meljil z gospodarsko in prometno po-
vezanostjo s sedanji) sosedno obč'no
Zalee. Prav tako so volivci iz vasi
Hramše in dela St. Jungerta predlagali,
da se priključijo savinjski komuni.
Predlagali so tudi, da bi' bilo po-
trebno ustanoviti osemletno osnovno
šolo v Pirešici, ker so za to na raz-
ipolago tudi šolski prostori. Tako pa
morajo sedaj otroci prehoditi dnevno
16 km v Žalec ter se slabemu uspehu
prj učenju ni čuditi. Sklenili so, da
bodo sporočili svojo željo okrajnemu
svetu za prosveto in 'kulturo, ki naj
o tej stvari razpravlja in ugodi želji
volivcev. Predlagali so tudi. naj bi v
Žalcu zgradili novo šolo z dijaškim
domom.
Volivci v Rimskih Toplicah so razpravljali
v polni dvorani Gostinskega podje'ja
se ¡e v nedeljo vršil zbor volivcev ob-
čine Rimske iciplice. Tov. Diacci je
podal poročilo o delu okrajnega LO
in obširno govoril tudi o predvidenem
formiranju komune Laško, o njenem te-
ritorialnem obsegu 'm gospodarski moči.
Volivci so po njegovem referatu iz-
nesti misli o gospodarski politiki bo-
doče komune. Ugotoviiii so, da bo bo-
doča komuna imela predvsem kme-
tiijsiki značaj, zato bo treba tej gospo-
darski panogi dati večjega poudarka.
Kmečki mladini bo ireba nudtii stro-
kovno izobrazbo preko razniti kme'ij-
skíti šol in tečajev, z metianizacijo
kmetijstva bo treba ustvari'ii boljše po-
goje dela pri kmečkih gospodarstviti
Tudi stanovanjskemu wpraSaniju bo
morala komuna posveÜ'i več pozor-
nosti, prav tako pa tudi razvoju tu-
rizma in gostinstva, sai so tu dani vsi
pogoji, da se gostins'^vo in turizem v
našem kraju še bolj razvije.
Po končani razpravi so volivci spre-
jeli sklep o vklfjučiivi v laško komu-no.
Predsednik obč. LO tov. Ognnc je
'poročal, da je bilo na območju te ob-
ičine v letošnjem le^u izvršeO'ih več
invesMoijskiti del v vrednos'i 9,750.000
d'inanjev. Dograjenih je bilo 8 firastovih
mostov v skupni dolžini 202 m. Dela na
obnovi »Nove poš'e« so v polnem teku
in se bodo preuredili gostinski prostori,
dvorana, kavarna in sanitarne naprave.
Iz občinskiti sredstev pa so dogradili
javno tetitnico, ki že služi svojemu na-
menu.
Volivci so na setanku izkazali pri-
znanje občinskemu odtx)ru in njegove-
mu predsedniku za uspešno delo, tiva-
ležni pa so tudi Okrajnemu LO za vso
izikazano pomoč in razumevanje, po-
sebej pa še ljudskima poslancemema
Borovšak Heleni in Vodovnik Ivanu za
vso moralno podporo pri izvrševanju-
poli'ičniti in gospodarskiti nalog.
Končno so volivci sprejeli sklep, da
se mosi čez Savinjo v Šmarje i ob
dograditvi 'preimenuje v »Bračičev
most« v spomin na žrtve Bračičeve
brigade, ki so na tem mesiu padle v
borbi z okupatorjem.
1. K.
Nekaj problemov
in stanje obrti v Celju
OBRTNA ZBORNICA MORA BITI GLAVNI INICIATOR ZA IZVEDBO
NAPREDNIH UKREPOV V OBRTI
Pri izvajanju naprednih ukrepov, ka-
terih smoter je ustvariti tudi v obrtni-
štvu socialistične družbene odnose, ne
smemo prezreti stoodstotno soudeležbo
Obrtme zbornice, ki lahko v s;trokovnem
in oirganizacijskem smislu veMko pri-
pomore k uspešni iicvTŠitvi postavljenih
nalos:. Udelež:ba Obrtne zbornice je
tem bolj potrebna, ker obrati sociali-
stičnega sektorja potrebujejo stalno
nasvete in pojasnila o gospodarskih
problemih, ki nastajajo. Delo Obrtne
zbornice, ki bo pomagala pri izvedbi
teh nalog, naj bi se vršilo v komis;'jah,
ki ibi o'bravnavale posamezne probleme
pri ustanavljanju novih socialističnih
obrtnih obratov. Pri ее.Шпа tej zadevi
je poudariti, da je potrebno voditi
dnevno skrb z urejenim in sistematič-
nim obravnavanjem vseh problemov in
jih reševati v smislu današnjega druž-
benega raa;vo¿a. To dejstvo ne smemo
podcenjevati.
KONČNI ZAKLJUČEK OBRAVNAVE O STANJU OBRTI V CELJU
Ob zaključku tega članka pripomi-
njamo, da je ostalo še rrmogo problemov,
ki jih nismo načeli. Navkljub še dokaj
obširnem obravnavanju ni bilo mogoče
zajeti še vrsto pomanjkljivosti in težav,
ki še danes obstojajo in jilh je treba
pričeti takoj reševati, kot n. pr. pro-
blem vključitve novega učnega nara-
ščaja v kritične stroke obrti. O tej
zadevi bo potrebno še podrobneje raz-
pravljati in je prav, da se o tem raz-
vija tudi javna razprava. Razmišljati je
treba o organdzacijsikem ustroju obrtne
zbornice, ki v današnjem družbenem
razvoju zavzema vedno bolj važen in
odločujoč položaj v obravnavanju in
reševanju obrtne problematike.
Obravnavali smo v glavnem današ-
nje stanje obrti v povezavi z bodočo
persi>ektivo razvoja. Dali smo konkret-
ne predloge kako naj bi izvršili dolo-
čene ukrepe, s katerimi bi dosegli
ustvaritev socialističnih odnosov tudi'
v privatni obrti. Obepem so bili dani
predlogi o izvedbi ukrepov v sociali-
stičnem sektorju obrti glede na okol-
nosti in potrebe v tem sektorju. Snovi
¿a cibravnavo je dovolj, in siicer v enaki
meri iz socialističnega sektorja obrti
kot privatnega. Glavno vođiilo pri ob-
ravnavanjiu vseh problemov naj bodo
izrečene besede podpredsednika Izvrš-
nega sveta, tov. Edvarda Kardelja, ki
je v osnovi poda] glavne probleme in
smer, v katero naj se razvija naše
obrtništvo. Tu je treba poudarka nje-
govim besedam, ko je govoril o pro-
blemih kako ustvariti socialistične od-
nose v obrti in kako dati vse p>ogoje
za podpiranje delovnega obrtnika, obe-
nem pa z ustvarjanjem novih ekonom-
skih enot socialističnega sektorja obrti
povečati vpliv socialističnih elemetov
v obrti.
Uredništvo je že sprejelo dopis, ki
negira nekatere postavke objavljenih
problemov. Objavili ga bomo v eni iz-
med naslednjih številk s potrebnimi
pojasnili. Prav tako bi bilo potrebno,
da se v čim večji meri udeležijo te
razprave tudi predstavniki socialistič-
nega sektorja obrti s svojimi predloigi
in mišljenji, podprtimi z izkušnjami
iz dnevne prakse. S skupno izmenjavo
mnenj bo mogoče tudi na področju
obrti uspešno reševati pomanjkljivosti
lin naloge. Celje, kot industrijsko raz-
vito mesto, potröbuje močno in razvito
obrt^ ki je sposobna zadostiti vsem
zahtevam ix>trošnikov po obrtnih loslu-
gah. Zato je prav, da o tem problemu
še nadalje razpravljamo. Vse pa naj
koristi enemu oüju: da razvijemo našo
obrt v skladu z zahtevami današnjega
časa in socialističnega družbenega raz-
voja.
Po iaki poli vajenci
ne smejo hoditi
Na obrtni zbornici v Celju so obrar-
navali grobe prekrške nekega sobosll-
karskega vajenca iz Šmarja pri Jelšah.
Mojster ga je doJžil nekaterih nepra-
vfjlnosti, za katere se je vajenec za-
govarjal takole:
•
»S trditvijo mojstra, da sem se s te-
čaja v Mariboru vrnil slabšega vedenja
kot sem v tečaj odšel, se ne morem
strinjati, ker se trudim, da bi bilo moje
vedenje čim boljše in da bi pridobil
čim več strokovnega znanja v delav-
nicL
Kar se ixa tiče zahajanja v slab»
družbo, priznavam, da sem bil pred-
vsem v zadnjem času večino prostega
časa v družbi tov....., kateri je iz-
vršil kriminalno dejanje s tem, da je
prodal očetovo kolo in za ta denar kxi-
pil avtomatsko pištolo. K temu sem
tudi jaz prispevali 1000 din — za nabavo
municije. Prav tako priznam, da sem
bil enkrat v delavnici vinjen, in sicer
od žganja, katerega je kupU tov. . .
odnosno sem vložil tudi jaz gotovi de-
lež denarja za nabavo istega. Ne drži
pa trditev mojstra, da sem demontiral
dinamoreflektor s pomočnikovega ko-
lesa, za kar sem pripravljen zagovarjali
se r^ merodajnem mestu.
Obljubljam, da odslej ne bom več za-,
hajal v slabo družbo in se bom trudil,
da bom vestno sledU strokovnemu po-
uku v dedavniöi in sem tudii priprav-
ljen za pouk na vajenski šoli.«
Slaba družba je škodljiva — Ce
nekdo zaide je prav, da ga pravočasno
opozorimo in mu prikažemo slabe po-
sledice take družbe.
V	tem primeru je vajenec obljubil»
da se bo poboljšal. Od staršev 'in od
mojstra ter v veliki meri od njega sa-
mega je odvisno ali bo to zmogeL Ргат
bi büo, da se tudi nekateri drugi va-
jenci nečesa naučijo na tem primeru.
K.
Zanimiva gospodarska
razstava v Ločah
Kmetijska zadruga v Ločah je pred
nedavnim priredila zelo zanimifvo go-
spod arsiko in živinorejsko razstavo, na
kateri so bili dokaj nazorno prikazani
njeni dosedanji uspehi. Razen osnovnih
kmetijsikih pridelkcav je b'ila še posebna
razstava 'kmetijskih strojev, tečajnice
gosipodiinjskega tečaja pa so ipokazale,
kaj so se naučile. Vse skupaj pa so
dapoiniij še lovci in čebelarji. Dva raz-
stavna prostora v osnovni šoli je v
dveh dneh obiskalo nad 1500 obisiko-
vsJcev iz domačega pa tudi iz okoliških
krajev in zadrug. Posebno zanimiva jé
'b'la tudi živinorejska razstava pri ka-
teri so razen loške sodelovale še KZ
iz 2ič. SpitadLča in Jerneja. Za rejce
najboljtše živine so pripravili 200.000
dinarjev nagrad.
V	miniaturni obliki so bili na raz-
stavi prikazan!' tudi moderen sadonos-
nik, 'dalje pravüno pakiranje sadja za
izvoz itd. Razstavljeni pridelki pa so
potkazali tudi prednost uporabe umet-
nih gnojtl. strojnega obdelovanja, iz-
bire semena, kar bo zadružnikom ve-
liko koristilo.
L. V.
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
CELJE
Stev. 7475/1-54
Na osnovi 136. člena, točka 12 Zakona o ljud-
skih odborih mest in mestnih občin (Ur. 1. LRS
štev. 19-1952) sklicujem
zbore volivcev
na območju Ljudskega odbora mestne občine
Celje, ki naj bodo v času od 2ê. do 39, 12. 1954
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo o delu OLO Celje in Ljudskej^a
odbora mestne občine Celje.
2.	Razpravljanje o formiranju komun na ob-
močju OLO Celje in Šoštanj.
3.	Razprava o Celjski komuni.
4.	Razno.
Na zboru volivcev naj ljudski odborniki po-
dajo svoja poročila v zvezi s predlaganim dnev-
nim redom.
O delu zborov volivcev je sestaviti zapisnik,
ki ga je dostaviti Tajništvu ljudskega erbora
mestne občine Celje v roku 3 dni po izvršenem
zboru volivcev.
Ljudski odbor mestne občine Celje,
dne 14. decembra 1954.
Predsednik:
Fedor Gradišnik, 1. r.
TOVORNI
AVTO
NAPRODAJ
Tovorni avto v dobrem stanju,
z rezervnim diferencialom pod
ugodnimi pogoji naprodaj.
Poizvedbe pri Kmetijski zadru-
gi Lesično, pošta PüStanj.
OB 1O-LETNICI AKCIJE V STAREM PISKRU
V	noči od 15. na 16. december letos
poteka deset let, odkar je skupina akti-
vistov in partizanov s celjskega pod-
ročja pod vodstvom tov. Rika Presin-
gerja-Zarka izvedla uspelo akcijo na
zloglasne zapore Starega piskra ter iz
njega osvobodila okoli 300 političnih
jetniikov.
Akcija, v kateri so poleg tov. Presin-
ger j a sodelovali še takratni sekretar
KPS za Celje-mesto Nande Klan-
čišar-Nande, nadalje Ivo Grobelnik-Ivo,
Jože Zelinka-Očka, Jože Gaber-Bms ter
Dominik Lebič-Boris, je bil drzen, po-
hod. ki mu ni enakega.
K uspešnosti akcije pa je zlasti pri-
pomogel še takratni рагпЉ v zaporih
Grad, ki ni odprl samo vhodna vra-
ta, marveč je celo sam odprl še ve-
čino celic, v katerih so bilii jetnikL Med
osvobojenimi Slovenci je bila večja
skupina političnih aktivistov, ki so jih
Nemci prav tisto jutro nameravali od-
peljati v Maribor na streljanje.
V	spomin na to akcijo, so se pred
kratkim v Celju zbraM v.si njeni so-
delavci ter v družbi z diplomantom Vi-
soke šole za fümsko umetnost Maksom
Sajkom znova obudili vse spomine, ki
jih mladi režiser namerava zapisali v
fimski scenarij.	-ič
UDELEŽENCI AKCIJE V STAREM PISKRU
Od leve proti desni: Vodja akcije Riko Presinger-Zarko, Klančišar
Nande-Nande, Jože Zelinka-OČka, Jože Gaber-Brus, Dominik Le-
bič-Boris in Ivo Grobelnik-Ivo
(Nadaljevanje in konec.)
štev, 50
»Savinjski vestnik«. dne 17. decembra 1964
Stran 3
Začasni odbor konjišice komuine bodo
izvoliii še ta mesec
Ta teden je bil v Slov. Konjicah
prvi širši sestanek odbornikov SZDL
in sekretariatov ZKJ $ področja bodoče
Iconjiiške komune (sedanjih otbö\n Ko-
njice, Lo¿e. Zreče in Vitanje). Okrog
80 političnih aktivistov se je ibralo,
kot gosta pa sta prisostvovala sekretar
OK ZKS, tov. Simooiič in zvezni Ijiid-
rfci iposlanec, tov, Helena Borovšatk. Na
tem prvem sestanku, čigar namen je
bil izvoliti začasni komite ZKS in od-
bor SZDL bodoče konjiáke komune, je
ljudsiki poslanec, tovar là Tavčar Adolf
podal dokaj obširno gospodarsko in
politično analizo dosedanjega dela.
V svojem poročilu se je tov. Tavčar
zlasti dotaknil dela SZDL ter njenega
sodelovanja z ostalimi organizaajamL
Kako velikega pomena je tako skupno
delo, dovolj jasno kaže primer v Zre-
¿ah, kjer so v tem ipogledu v zadnjih
letih dosegli zelo velike usipehe, ki se
odražajo v gosipodarskem in političnem
delu kraja. Tudi na področju konjižke
občine večina organizacij SZDL dela
dokaj dobro, kjer je zlasti treba ome-
niti odtbor v Skalcah, med najslabšimi
pa so v Brezini. V Ločah pa zlasti
doibro dela KZ. manjka pa jim Širšega
političnega dela, zlasti v okolici Jer-
neja. Velike uspehe je dosegla v zad-
njih letih tudi zreška kmetijsika zadru-
ga ter delno tudi že konjiška. Razen
teh so še štiri manjše (Spitalič, Ziče,
Jernej in Tepanje), ki pa se bodo v
bližnji bodočnosti skoraj gotovo morale
priključiti svojim močnejšim sosedom,
Jcar bo njihovim članov le v korist,
eaj večja gosipodarska organizacija ve-
dno laže nabavlja stroje in načrtno
posipešuje razvoj osnovnih dejavnosti
T svoji okolici.
Največje gospodarske podlage bo
•ámela konjiška котгша v večjih go-
spodarskih podjetjih. Med te je šteti
riasti Tovarno kovanega orodja v Zre-
èah. LIP, KONUS in usnjarji remont
T Konjicah ter opekarne v Ločah, razen
njih -pa še celo vrsto lokalnih in sort-
nih podjetij. V preteklih lefh se je
zelo razširila Tovarna kovanega orodja
T Zrečah, ki je pred vojno zaposlovala
okrog 150 delavcev, zdaj pa že blizu
«00. Tudi konjiški LIP je po osvobo-
ditvi postavil zraven žage celo vrsto
«yvih mizarskih delavnic, sušilnic in
drugih pomožnih obratov, pri čemer je
dobilo zaposlitev večje število ljudi iz
bližnje okolice. V KONUSU pa so po-
leg ostalih del zadnji čas obnovil: od-
delek za umetno usnje. Vsa ta ix>djetja
dMies v veliki meri izvažajo svoje iz-
delke v različne kraje sveta. Pred do-
brimi tremi lettL je bilo v Konjicah na
novo ustanovljeno podjetje »Usnjarski
remont«, ki danes ne popravlja več
samo že rabljenih strojev, temveč iz-
deluje tudi že popolnoma nove. Sedanji
prostori ne dovoljujejo, da bi se .pod-
jetje razÄin'ilo. čeravno ima za to vse
možnosti, saj je edino te vrste v Jugo-
slaviji. Svojo proizvodnjo pa sta v zad-
njih letih še povečali tudi vitanjska
klad'varna in loška opekarna. Na pod-
ročju kmetijstva pa bo potrebno v bo-
doče posvečati večjo pozornost sadjar-
stvu in živinoreji, ki imata tako v sami
Dravinjski dolini kot tudi v pohorskih
predelih največje razvojne možnosti.
K temu seveda spada tudi mehaniza-
cija, katero so si v zadnjih letih v
precejšnji meri že nabavile kmetijske
zadruge, dalje gradnja gnojnih jam -n
silosov, načrtna obnova sadovnjakov
in vinogradov. V pohorskih predelih
pa bo potrebno poskrbeti tudi za smo-
trnejšo uporabo lesa. Razveseljivo je
dejstvo, da je že nad tri četrtine bo-
doče konjiške komvme elektrificirane.
Razen gospodarskih pa so na tem
območju zelo važne naloge še na pro-
svetnem in kulturnem področju. Druž-
beno upravljanje na šolah bo v bodoče
zahtevalo mnogo več pomoči od poli-
tičnih organizacij. Isto velja tudi za
kulturna društva (Svoboda, KUD itd.),
ki imajo sicer v vseh štirih sedežih
sedanjih oibčin svoje domove ali večje
dvorane, kar pa je le eden od pogojev
za njihovo uspeáio razvijanje.
V razipravo o iKjCiUičnih pripravah
za bodočo komuno je posegel tudi tov.
Simonič. ki je pojasnil nekatere važ-
nejše momente v naši notranji in zu-
nanji politiki. Začasni odbor SZDL tn
komite ZKJ, ki štejeta 19 oziroma 14
članov, čakajo v tem pogledu velike
in odgovorne naloge. Na zborih voliv-
cev, v prihodnjih dneh. se bodo o teh
vpraèanjih iše podrobneje ¡pogovorili
in jih seznanili o vlogi 'komune, ki naj
bi začela poslovati že z novim letom,
njen začasm; ljudski odbor pa bodo iz-
volili odborniki vseh dosedanjih občin
na skuipni seji še ta mesec.
Objava
Obveščamo vse cenjene odje-
malce. da trgovsko podjetje na
veliko »Tkanina-Galanterija« v
Celju zaradi letne inventure v
času od 23. do 31. 12. t. 1. ne bo
poslovalo.
Tkanina-Galamterija, Celje
RAZPIS
VELETRGOVSKO PODJETJE
„POTROŠNIK« - Celje
RAZPISUJE MESTO VODJE KOMERCIALE
Pogoji: višja strokovna izobrazba z 10 letno prakso ali srednja
strokovna izobrazba s strokovnim izpitom za komercialista in 15 let
prakse v špecerijski stroki ter poznanjem gospodarskih in deviznih
predpisov. Možnost nastopa službenega mesta s 1. I. 1955,
Pismene ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in dosedanje za-
poslitve ter s kratkim življenjepisom je nasloviti na upravni odbor
podjetja, najkasneje do 31, 12. 1954,
Pod iakSnlml pogoji
Je službo res težko
v redu opravljati
Takole nam piše tov. Polanec Vnko,
železničar, službujoč na postaji Šoštanj,
stanujoč v Rogatcu in prosi za razu-
mevanje ter pomoč v nelahki zadevi:
>Kot kretniiar sem zaposlen na postaji Šo-
štanj. Slnžbo vršim 12/24, Nastopam slnžbo dne-
vno ob 7. nri zjutraj do 19. in nočno od 19,
do 7. ure zjutraj. Stanujem zaradi pomanjka-
nja stanovanja ie v Ro|;atcn, in tako se vozim
redno dnevno т službo, Z ozirom na oddalje-
nost službenega mesta in slabih prometnih
zvez med Rofiatcem preko Celja v Šoštanj
stojim pred zelo resnim problemom.
Zaradi vožnje ▼ službo in nazaj — domov,
moram paziti na to, da prispem pravočasno na
službeno mesto. Tako moram za dnevno službo,
ki prične zjutraj ob ?. uri, na vlak т RoKatcn
ob 4, uri zjutraj. Tako zgubim že zjutraj
■ajmanj 3 ure počitka. Zvečer se vmem ob 23,
uri in zopet zgubim najmanj 4 ure počitka.
Pri dnevnem vršenju službe zgubim torej 8 ur
prii adajočega počitka. Se teže je v nočni služ-
Z doma moram že ob 19. uri. Potovanje traja
7 ur. Prav tako imam težave po službi, ker
pridem šele ob 14, uri zjutraj v Rogatec, To
v celoti izgubim 14 ur počitka.
Iz tega je razvidno, da stojim pred perečim
Îroblemom. glede na počitek. V letnem času
e še nekako šlo, ker sem lahko počival na
prostem. Sedaj, v zimskem času pa |e to
nemogoče. Star sem že nad 50 let in je jasno,
da me skrbi. Zato bi opozoril na dve stvari,
ki jih imam v vidu:
1. Zaradi pomanjkanja počitka, predvsem ▼
zimskem času, pride lahko do nesreče, katere
žrtev sem lahko jaz sam in
s. zaradi tega lahko povzročim т službi ogrom-
ao škodo v materialu in podobno. Upam, da
razumete službo kretničarja in moj strah pred
navedenimi dejstvi.
Z ženo poskušava dobiti službo ▼ bližini ali
pa stanovanje т službenem krajo. Toda do
sedaj, žal. brez vsakega uspeha. Čeprav je
sekciji Celje mogoče, da mi pomaga, ne mo-
rem doseči pravilnega razumevanja.
Na osnovi obrazložitve Vas vljudno prosim,
da mi pomagate to stanje urediti, kot je to
za človeka potrebno,c
Kdo naj pomaga tovarišu Polancu in
kako? Ali so o tem že razmislili nje-
govi najožji sodelavci in nadrejeni ter
sindikalna podružnica? Ce še ni ničesar
storjenega, bi bilo prav, da se to vpra-
šanje na nek način reši.
Je V vašem podjetju vse prav?
Društva inženirjev in tehnkov ee
spomnijo Celjani navadno enkrat na
leto, to je ob vabilu na njihov tradicio-
nalni ples. O ostalem delovanju društva
ni naši javnosti dosti znanega. Velja
dejstvo, da so njihovi prostori na Tito-
vem trgu vedino( zasedeni z razn'mi
predavanji, sejami, sestanki itd., ven-
dar to notranje društveno izživljanje
še daleč ne izpolnjuje tistega, kar bi
moralo biti glavni namen društva:
strokovna pomoč našemu gospodarstvu.
Posebno v zadnjem času se trudi dru-
štvo za 'boljšo ipovezavo z našimi go-
spodarskimi in družbenimi organizaci-
jami. To je sicer delno usx)elo, še pa
precej manjka do tistega sodelovanja,
ki ga pri nas že dolgo narekuje gospo-
darska nujnost.
Dotaknil se bom samo problemov
strojne sekcije celjskega DIT,
Silno potrelx) po sodelovanju DIT v
našem gospodarstvu vidimo posebno na
raznih ekskurzijah in slučajnostnih
obiskih v domačih podjetjh. Na
takšnem obhodu opazimo v podjetjih
sUno pomanjkljivo organizacijo dela,
neizolirane in slabo tesnjene parne,
vodne in pl nske cevovode, iz dimnikov
se vali gost. črn dim, s katerim se vali
obenem v ozračje na stotisoče toplotnih
kalorij — in še nešteto podobnih po-
javov. Nihče ne vodi nad tem prave
evidence. Nasprotno! Tako je n, pr. ob
neki ekskurziji opozoril naš član sprem-
ljevalca na škodo, ki nastaja zaradi
nepopolnosti njihovih termičnih naprav,
mu je ta odgovoril, da to ne sipada v
njegov resor in kolega bi ga samo rac&-
dražil. če bi se spuščal v njegovo pod-
ročje, Samo en pregled po našem ter-
miku .'bi dal bogat zapisnik pomanjklji-
vosti in po odoravi teh bi podjetje pri-
hranilo preceišnje izdatke.
Higiensko tehnična služba se v sred-
njih fn manjših podjetjih praktično šel«
uvaja. Tehniki in inženirji večjih pod-
jetij se s problemi te službe ukvarjajo
že več let. Njihove izkušnje :n nasveti
s tega področja bi bili za novince na-
ravnost dragoceni,
V manjših podjetjih je dostikrat na
vodilnem mestu dober praktik, k! pozna
svoje podjetje do potankosti že dve
desetletji ali pa tudi več In prav zaradi
tega ne opazi zastarelega, včasih že
naravnost nemogočega poteka dela. De-
lovne poti se križajo vse vprek. Z ne-
kolko drugačno premestitvijo strojev
in naprav bi se lahko povečal delovni
učmek Tudi marsikatero ročno delo bl
se lahko opustilo, če bi strokovnjak
skonstruiral orodje za stroj, ki morda
stoji v podjetju le redko izrabljen.
Obratno tehnična administracija je v
nekaterih podjetjih zelo primitivna.
Norme in akordi so iluzorični. Obratno
knjigovodstvo sloni na skrajno nesigur-
nih postavkah. Zasledovanje stroškov
tekočih naročil je praktično nemogoče.
Vse posiovanje je negotovo in se končna
slika pokaže šele ob zaključni bilanci
Takrat pa je navadno že prepozno
iskati napake. — Samo majhen ,poseg
veščega inženirja ali tehnika, ki bi ne-
kaj časa bežno spremljal dogajanje v
podjetju, bi to pos.tavüo na zdravo
osnovo.
Podobno bi se moglo govoriti o raznih
hidravličnih napravah, dvigalih, kovin-
sko obdelovalnih strojih, o ipravilni
uporabi maziv in mazanju, transportnih
strojih :n neštetih obratnih napravah,
ki le prečesto niso pod pravim nadzor-
stvom, Upoštevati pa je treba tudi to,
da je posebno še v manjših podjetjih
za.poslwi kvečjemu po en tehnično iz-
obražen človek, ki pri najiboljš: voljd
ne more obvladati vseh raznovrstnih in
vendar sUno važnih činiteljev v so-
dobnem obratovanju. Takšna jxjdjetja
navadno iščejo pri sorodnih strokah,
strokovnjaka potem, ko j:m že teče
voda v grlo in si ne vedo dalje po-
magati. Ker je to navadno izibira po
osebnem poznanstvu, nI i>odano jam-
stvo. da je ta izbira vedno tudi naj-
boljša. Posebno še v takšnih primerih
bi lahko priskočilo na pomoč DIT. V
večjih zadevah potrebuje še tako dober
strokovnjak -posvet z nekom, ki dela na
podobnem poprišču. Morda bo potreben
celo sestanek sekcije, kjer bo organi-
zirano predavanje s podobno tematiko.
Iz tega se vedno razvije pogovor, ki bo
usmerjen gotovo tja, kjer želi strokov-
njak najti rešitev svoje naloge.
Člani, celjskega DIT so navedli precej
tehtnih razlogov, ki vsekakor zasl'užijo
še nadaljnje razpravljanje.	B.
Kdaj bomo potovali kot ljudje?
Za letošnji Dan republike so bdll po-
uka prosti kar trije dnevi, ker je pred
oba praznična dneva padla še nedelja.
Razumljivo je, da so dijaki in name-
ščeci ter delovni ljudje, ki so po službah
izven domačega kraja, zaželeli obiskati
domače kraje In se s svojci razveseliti
ter pogovoriti. Naš avtobusni park je
za sedaj zaures Se prešibek, da bi mogel
zadovoljiti vse potrebe potujočega ob-
činstva, zlasti ob takih dneh, ko je na-
val na avtobuse prekomeren. Čudimo
pa se. da SAP bolje ne poskrbi za
zvezo s tostimi kraji, ki so odrezani od
železnice in frekventnih prometnih poti.
V Gornjem gradu smo bili v torek,
30. novembra priča neznosni gneči v
avtobusu na progi Ljubno—^Ljublj^a.
2e iz Ljubnega je avtobios pripeljal na-
bito poln v Giornji grad, kjer pa je na
edino zvezo z Ljubljano čakalo najmanj
15 IjudL Sprevodnik je ukazal, naj vsto-
pijo v avtobus samo tisti, ki potujejo
prav do Ljubljane, četudi so na zvezo
s službenim mestom čakali tu'di ljudje»
ki so zaposleni v Kamniku, St Vidu itd,
V avtobtts se je nagnetlo toliko ljudi,
da sprevodnik ni našel več prostora
zase v vozu in se je v Ljubljano pri-
peljal baje kar na strehi avtobusa ,,.
Nastaja vprašanje, če je prevoz delov,
nih ljudi na službena mesta v tako na-
bitem avtobusu zares varen. Kdor koli
рсш1а cesto čez Cmlvec, bo potrdil, da
je to Igra s smrtjo. Mnenja smo, da ni
dovolj, če je SAP vzpostavil samo avto-
busno zvezo Ljubljana—Ljubno, ampak,
da bl bilo potrebno poskrbeti tudi za
človeka vredno potovanje in za varno
potovanje. Ker ima Gornja Savinjska
dodina s tem avtobusom edino zvezo z
Ljubljano, bi bilo potrebno odvzeti avto-
bus z linije, ki je sicer povezana z želez-
niškim prometom in ga dodeliti krajem,
ki so odmaknjeni ol železnice. Ali je
to zares nemogoče organizirati?
Uredite pot po kateri
hodi nekaj sto delavčevi
2e zgodaj jeseni so začeli regulirati
vzhodno Ložnico ipod Bežigradom, Ob
samem potoku pa pelje 'pot, po kateri
hodijo v mesto in v tovarne ljudje iz
dela Spodnjih in Gornjih Tmovelj. Za-
čreta, Ljubečne in vsega tega dela do
Dramelj,
Cesta je büa pred začetkom regula-
cije relativno lepa. ko pa so začeli vo-
ziti in dovažati material in odvažati
zemljo, so cesto razrill. na cesti pa je
ostala zemlja, ki se ob vsakem dežju
razmoči in je cesta praktično nepre-
hodna. Prava umetnost je priti v
nizkih čevljih po tem delu poti, ne da
bl ti zgoraj teklo blato v čevlje. Vožnja
s kolesom je popolnoma nemogoča, ker
je cesta preveč razrita. Najhuje pa je
ponoči, ker cesta nI razsvetljena.
Nihče se ne zanima, da bi to stanje
popravU :n tako olajšal pot več sto
delavcem in otrokom, ki hodijo po tej
poti v tovarne in šole. Stroški za ure-
ditev bi büi minimalni. Zato prosimo
merodajne, da se pozanimajo, da bl to
cesto posuli in da bi postavili šfrl luči
ter tako omogočili delavcem, ki hodijo
ponoči v službo, da ne pridejo x» vsem
tem premočeni In blatni' na svojo de-
lovna mesta.	Prizadeti.
Kmetijstvo in zadružništvo na Danskem
Franc Lubej
Ce hočemo doseči čimprej bolj-
še rezultate, predvsem pa pravilno iz-
koristiti pomoč, ki nam jo daje naša
ljudska oblast, potem moramo v prvi
vrsti izboljšati našo organizacijo v kme-
tijstvu. Zaenkrat imamo pri nas v Slo-
veniji kmetijske zadruge kot glavne
nosilce kmetijsko proizvodne operative.
Dosedanji rezultati so pokazali, da je
tplošna kmetijska zadruga najprimer-
nejša oblika za to nalogo. Ona povezuje
našega delovnega kmeta v vseh vpra-
šanjih kmetijske proizvodnje, ona mu
omogoča, da preko nje lahko nabavlja
ves kmetijski reprodukcijski material
od umetnih gnojil do strojev, močne
hrane, semenskega materiala itd. Za-
druga omogoča našemu kmetu mož-
no^i vnovčenja vseh kmetijskih pri-
delkov. V poslednjem času so storjeni
ukrepi, s katerimi so odpravljeni šte-
vilni odkupovalci ter se v celoti te na-
loge prenašajo na splošne kmetijske za-
druge. Tudi to je eden od ukrepov, ki
pomaga našim zadrugam, da bodo laže
organizirale svoj odkup. Ustanovljena
jo zadružna hrnilnica in posojilnica, s
katero želimo ustvarjati kreditna sred-
stva, ki jih bomo po najugodnejših po-
gojih dajali i zadrugam i kmetom za
kmetijske investicije.
Kot zadružni delavec sem bil od naše
vlade ko štipendist mednarodne orga-
nizacije Združenih narodov za kmetij-
stvo in prehrano (FAO) poslan za dva
meseca v Dansko z nalogo, da proučim
njihovo zadružništvo ter da po vrnitvi
v domovino skušam v našo prakso uve-
sti tisto, kar je lahko za razvoj našega
kmetijstva in zadružništva koristno.
Lahko rečem, da sem pridobil veliko
in da je moj iskreni namen v največji
možni meri izvršiti nalogo, ki mi je
bila dana. Seveda pri nas ne moremo
kopirati danskega zadružništva, ki se
je pričelo ustanavljati pred sto leti in
ima za seboj povsem drugačno razvojno
pot. Nam to tudi ni potrebno. Naše
zadruge so solidna osnova za nadaljnji
kmetijski razvoj, seveda pa jim je tre-
ba dati nekatere organizacijske dopol-
nitve. Danski kmet je glede na zadruž-
ništvo sprejemljivejši od našega. To je
ugotovitev mimo katere ne morem. Za
prospeh zadružništva pri nas naša
oblast več prispeva. Poglejmo samo kre-
ditno vprašanje. Za to so pri nas ugod-
nejše možnosti. Ce hoČe n. pr. v Dan-
ski zadruga najeti kredit za gradnjo
mlekarne, morajo kmetje-člani zadruge
podpisati menice z zastavo svojega pre-
moženja. Pri nas tega ni treba in ne
vem, če bi se kje kmetje za to lahko
odločili. Nam je treba v sedanjem času
torej izpeljati dobro organizacijo v za-
drugi sami. Naše zadruge imajo v glav-
nem dvovrstno dejavnost. Na eni strani
imamo tako imenovano podjetniško de-
lavnost, ki se v zadrugi odvija preko
trgovine, raznih obrtnih delavnic in od-
kupa kmetijskih pridelkov. Druga in
važnejša od prve pa je proizvodna de-
javnost, ki se v zadrugi odvija preko
pospeševalnih odsekov. Kakšno je sta-
nje v tej organizaciji? Imamo zadruge,
ki se danes po tolikem delu in pomoči
višjih zadružnih forumov, političnih
organizacij ter oblastnih organov še
vedno bavijo samo z golo vaško trgo~
vino. Pri tem mislim na tako vrsto trgo-
vine, kjer se v glavnem samo prodaja
običajno trgovsko blago, slično kot v
državnih podeželskih trgovinah. Ce dru-
ge dejavnosti v tej zadrugi ni, potem
to ni v našem smislu zadruga, posebej
še ne zaradi tega, ker se v taki trgo-
vini niti ne vodi računa, kdo je član
in kdo ni, temveč se posluje z vsem
prebivalstvom. Take zadruge običajno
niti ne skrbe za odkup kmetijskih pri-
delkov. To je kategorija najslabših za-
drug, takih, ki zaslužijo najenergičnejšo
kritiko in bi bilo prav, da se odgovorni
ljudje pokličejo na odgovor. Kje je
vzrok? Odgovor je tukaj samo eden.
Slabo vodstvo in še slabši stalni usluž-
benski kader. Tako se lahko zgodi, da
ti v današnji situaciji eden od poslo-
vodij take podeželske zadruge odgovori,
da ne bo odkupoval mleka, ker je to za
njega breme. Mislim, da se kaj takega
drugod v svetu sploh ne more zgoditi,
ker bi sicer tak poslovodja bil takoj
ob službo. Manjka zadružne zavesti,
tako pri naših zadružnih odbornikih,
kakor tudi pri nekaterih zadružnih
uslužbencih. Toda tako stanje se danes
ne more več opravičiti in mora nekdo
za njega odgovarjati. V takem primeru
je zadružnik prikrajšan, ker mu za-
druga ni pomagala v tistih vprašanjih,
ki so za dvig proizvodnje važna.
Druga grupa zadrug pri nas ima poleg
običajne vaške trgovine še odkup kme-
tijskih pridelkov ali pa lesa. Tudi ta ni
naredila vse za napredek vasi.
V tretjo grupo bi spadale zadruge, ki
so svojo nalogo pravilno razumele in
zato uspehi ne izostajajo. Te zadruge
imajo poleg trgovine in odkupov ter
oskrbovanja kmetijstva z reprodukcij-
skim materialom še bolj ali manj raz-
vito kmetijsko proizvodnjo in pospeše-
valno dejavnost preko raznih odsekov.
Običajno pa je v teh zadrugah še zme-
raj pomanjkljiva organizacija, katera
zavira smotrno delo zdruge.
Osebno mislim, da se morajo naše za-
druge čim prej v celoti usposobiti, da
bodo od kmeta odkupile vse kmetijske
pridelke in mu vselej posredovale na-
bavo vsega, njemu potrebnega kmetij-
skega reprodukcijskega materiala. Oži-
votvoriti bi bilo potrebno pospeševalne
odseke, da ne bodo le-ti vedno pred-
met šablonskih razprav, temveč da bo-
do zares začeli delovati. Zato jim je tre-
ba dati ustrezno organizacijsko obliko.
Sedaj imamo enotno zadrugo, z enaki-
mi deleži in enakim omenjenim jam-
stvom. Člani zadruge so istočasno člani
najrazličnejših odsekov. Toda teh čla-
nov odsekov nimamo niti registriranih,
niti nimajo za svoje delo ustreznih pra-
vilnikov ter zaradi tega tudi ne popol-
noma jasne orientacije za svoje delo.
Mislim, da je treba: Registrirati na po-
seben register za vsak odsek vse one
člane zadruge, ki želijo biti člani do-
ločenega odseka. Vselej se rsi ne bodo
zanimali za delo v vseh odsekih. Zato
naj bi bili na odseku samo oni, ki ima-
jo za dotični odsek voljo do dela. Skrat-
ka, vedeti bi morali, kdo od članov za-
druge je v kakem odseku. Odsek naj
bi si vsako leto izvolil svoje vodstvo.
Izvoljeni odbor bi moral v celoti vo-
diti odsek. Zato naj bi imel ločene seje
in skliceval po potrebi za morebitne
naloge vse člane odseka, polagal pred
njimi obračun svojega dela in spreje-
mal nove naloge. Prav bi bilo, da je
predsednik tega odbora istočasno tudi
član upravnega odbora. Na letni za-
družni skupščini naj bi se iz dobička
zadruge za pospeševanje kmetijstva
vsakemu odboru ali odseku dodelil del
sredstev za njegove najnujnejše potre-
be. Vsaka zadruga, zlasti pa še večje
in močnejše bodo morale skrbeti, da
bodo za strokovno delo v teh odsekih
nameščale kmetijske strokovnjake, ki
bodo strokovno vodili odseke. Dokler to
ni možno, bo morala okrajna zadružna
zveza okrepiti svoj strokovni kader.
Tako imamo enotno zadrugo, strokovno
dela na pospeševanju posameznih panog
kmptijstva pa bi vodil prek organizi-
ranih odsekov, ki predstavljajo del za-
druge. Tu stopa v ospredje zopet za-
vest kmeta, posebej pa w^ravnih od-
borov, upravnikov in uslužbencev, ki
naj bi to organizirali. Odseki bi morali
pričeti z organiziranim delom. Na ta
način bi bila organizacija skoraj v ce-
loti istovetna z organizacijo na Dan-
skem. Prepričan sem, da bi kaj kmalu
lahko imeli večje uspehe.
Krava, rjave danske
pasme, s 7-letnim
povprečjem: 7.393 kg
mleka. 4,12 % tolščo-
be. kar da 305 kg
mastL
(Dalje priihodnjič.)


stran 4
»Savinjski vestnik«. dne 17. decembra 1854
Stev. 50
Izobraževalno delo Ljudske univerze v Celju
Čeprav bo podroben pregled dela
Ljudske univerze v Celju nudil občni
' zbor, je prav in potrebno, da se že
prej nekoliko pripravimo.
izobraŽevanje je važen pogoj
napredka in uspehov posa-
meznika in družbe
Delo Ljudske univerze v Celju prido-
biva iz leta v leto nove sodelavce, vnete
pristaše izobraževanja, ki s svojimi
zgledi ugodno vplivajo na vso svojo
•kolico. Izobraževanje je naporno um^-
sko delo, ki zahteva večkrat razen ve-
selja in zanimanja tudi vztrajno voljo
in zbranost. Notranje zadovoljstvo in
ugodje, ki ga nudijo nova spoznanja
#b izobraževanju pa sta ob vedno večji
vrednosti izobi-až«jočega se človeka prvi
nagradi za njegov trud in marljivost.
Vsakdo, ki se v prostem času z obiskom
predavanj š& nadalje izobražuje, daje
svojim silam in poklicnemu delu, svo-
jemu kulturnemu in družinskemu živ-
ljenju vedno novih in boljših vzpodbud,
motivov', ciljev in volje za njih doseza-
nje. Namesto škodljivih užitkov ob al-
koholu, slabi družbi in praznem dolgo-
časju ima izobražujoč se človek pred
seboj ugodne perspektive svoje bodoč-
nosti, predvidevanja kulturno ve(^no
▼išje stoječega življenja v delu, odnosih
in ustvaritvah.
PREDAVANJA V CENTRALNI. IN
V	OSTALIH PREDAVALNICAH
Ogléjmo si v kratkih obrisih, kaj je
Ljudska univerza v Celju v minuli de-
lovni dobi nudila Celjanorn, v čem je
' njen napredek in razvoj glede na prejš-
nja delovna leta in v čem naj v letoš-
nji delovni sezoni izboljša svoje delo.
Vseh predavanj je bilo v 1953/54. letu
80 (v 1. 1952/53: 52), torej 28 več kot
predlanskim. Predavanja so bila teden-
sko ter od časa do Časa tudi 14 dnevno.
V centralni predavalnici je bilo. 28 pre-
davanj (1952/53 : 22 predavanj), pri mla-
dinskem kolektivu MLO v Celju 9, pri
Betonu 7, v centralni ljudski knjižnici
3, na Bregu pri Belaju 2. na Spodnji
Hudinji v dvorani pri Ameriki 6, pri
Svobodi v Gaberju 3, pri ženski sekciji
SZDL 4, v klubu nameščencev 2, pri
SZDL v Trnovljah 2, v mladinskem ko-
lektivu IKŠ v Gaberju 1, v Kompolah 5,
na Zgornji Hudinji 1, pri Svobodi v
Zagradu 3, v Medlogu 1 in Svobodi т
Storah 3 predavanja. Na vseh predava-
njih je bilo 6115 udeležencev; povprečna
udeležba pri predavanju je 76 (pred-
lanskim 97) udeležencev.
V	centralni predavalnici na učiteljišču
ie bilo vseh udeležencev 4209, povpreč-
na udeležba 150 (predlanskim 147). V
predmestnih predavalnicah je bilo vseh
udeležencev 1906 povprečna udeležba
37. V teh predavalnicah so dosegli naj-
boljši povprečni obisk pri Svobodi v
Storah (143). mladinski kolektiv v Ga-
berju (70). Svoboda Gaberje (44, Tr-
novlje (37) itd.
Glede na vsebino so büa predavanja
v centralni predavalnici naslednja: iz
prirodoslovja 6, zgodovine 4, zemljepisa
4,	potopisi 3. o zdravstvu 3, o literaturi
2. o morali 2, o športu 1. o vzgoji 1,
0	iHnetnosti 1, o gospodarstvu 1 preda-
vanje. Različne so okoliščine, ki odlo-
čajo o naslovih naših predavanj. Novi
odbor naj si izdela tako razvrstitev, da
bodo vsa važna področja življenja in
znanosti enakomerno zastopana.
v predmestnih predavalnicah
je bilo največ predavanj
o vzgoji
V	predmestnih predavalnicah so močno
v ospredju predavanja o vzgoji, ki jih
je bilo 23. Ker so vzgojna vprašanja v
naši družbi brez dvoma med aktualnej-
šimi in ker so vsi starši in ostali odrasli
hote ali nehote v mnogih svojih živ-
ljenjskih situacijah tudi vzgojitelji ter
je vzgoja kot samovzgoja pomembna za
vsakega med nami. je LU s tolikimi
vzgojnimi predavanji le sledila tem ute-
meljitvam. Obravnavane so bile zlasti
naslednje teme: »Starši in otroci« —
»Smotri in naloge jugoslovanske socia-
listične vzgoje« — »Vzgoja volje in zna-
čaja« — »Družbeni pomen vzgoje« —
itd. Ostale panoge znanosti so bile za-
.stopane taivole: slovstvo 5, prirodoslovje
5.	lepo vedenje 5, morala 4, zdravstvo 3,
materializem 3, dušeslovje 3, zgodovina
1	predavanje.
Dvaindvajset pi-edavanj je imel v
idej no-izobraževalnih krožkih v Gaberju
in Storah pri Svobodi predsednik LU,
ostalih predavanj pa 20.
nazorila pri predavanjih
Od 28 predavanj v centralni preda-
valnici jih je bilo le 8 brez ponazoril,
8 s skioptičnimi slikami, 3 z diafilmi,
2	s kulturnim sporedom, 7 s filmi. Od
52 predavanj v ostalih predavalnicah
jih je bäilo 11 s ponazorili. V minulem
letu je odbor LU nabavil projektor za
predvajanje diafiimov, ki enako kot
epidiaákop omogoča predvajanje mno-
gih slik. V tekočem letu bo potrebno
v os'talih predavalnicah v mnogo večji
meri uporabljati pctnazorûa, saj so pre-
dav^ja s slikami mnogo privlačnejša
in zanimivejša za obiskovalce. Pri teh
predavanjih ima udeleženec zaposleno
oko in uho s sprejemanjem vtisov in
znanja, kar omogoča večjo trajnost in
popolnost pomnenja.
USPEŠNO SODELOVANJE
MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ
IN LJUDSKE OBLASTI
V	centralni predavalnici je predavalo
23 predavateljev iz Celja, 5 predava-
teljev iz Ljubljane. V predmestnih pre-
davalnicah so predavali le domači pre-
davatelji.
Razen predavateljev so za uspešno
delo LU velikega pomena dobri organi-
zatorji in popuiiarizatorji predavanj.
Glede teh sposobnosti in dela zasluži
brez dvoma največ priznanja tov. Albin
Podjavoršek, saj je organiziral in pri-
dobil udeležence za cikluse predavanj
v več kolektivih in organizacijah ter
opravil sam 20 predavanj. Večina pre-
davateljev pa je toliko zaposlena s svo-
jim poklicnim delom, da ne morejo biti
toliko v stainejših stikih z delovnimi
ljudmi, da bi med njimi razvijali in-
terese za posamezne znanstvene ali
družbene probleme in cikluse preda-
vanj. To nalogo je na Spodnji Hudinji
opravljal odbor SZDL, na Bregu člani
ZK, v Zagradu odborniki Svobode, prav
tako v Gaberju, drugod tudi za preda-
vanja vneti posamezniki. Mnoga preda-
vanja v centralni predavalnici je med
člani ZK populariziral in obisk priporo-
čal mestni komite ZK, ki je tudi sicer
moralno in vsebinsko podpL'ral delo LU.
Sodelovanje množičnih organizacij z
LU je bilo v minulem letu temeljitejše
in ni ostajalo zgolj pri besedah. Potreb-
no je, da ostanejo tudi v tekoči delovni
dobi množične organizacije aktivne pri
propagiranju in izvajanju izobraževal-
nega dela s predavanji. Odbor LU bo
vesel vsake njihove iniciative za prire-
janje predavanj ter bo čim bolj ustrezal
željam po zanimivih, aktualnih in na-
zornih predavanjih. Predlagamo, da od-
bori množičnih organizacij in društev,
ki žele imeti predavanja, izvolijo 2 do
3 člane kot organizatorje in populari-
zatorje predavanj s pomočjo in sodelo-
vanjem LU. Ljudska univerza, ki bo
svoje delo vršila v tesni povezanosti z
množičnimi organizacij £imi in kulturni-
mi, društvi, gotovo ne bo ostala pre-
puščena sama sebi, ampak bo polna
iniciativnosti za izobraževalno delo.
Ljudski odbor mestne občine Celje je
z rednimi dotacijami omogočil in ma-
terialno podpiral delo LU, ki bi sicer
ne moglo biti tako obsežno in izpopol-
njeno z novimi nazorili. Ko se ljudske-
mu odboru mestne občine za to zahva-
ljujemo, želimo, da bo tudi bodoči odbor
LU imel v ljudski oblasti svojega po-
močnika in sodelavca. LU v Celju želi
urediti, zatenmitev centralne predaval-
nice, nabaviti magnetofon, imeti svojo
zvočno ozkotračno filmsko aparaturo,
boljši episkop in tudi lingafon. Cim prej
bo lahko odbor nabavil ta tehnična
sredstva, tem prej bo lahko izpopolnil
nazornost predavanj in izboljšal pouk
v jezikovnih in drugih tečajih.
USPEŠNO DELO JEZIKOVNIH
IN DRUGIH TEČAJEV
V jezikovnih tečajih smo v minulem
letu poučevali angleški,, francoski in
slovenski jezik, tudi esperanto. Pouče-
vali smo tudi strojepisje in stenografijo.
V prvem polletju je bilo v 17 skupinah
351 udeležencev, v drugem polletju v
15 skupinah 250 udeležencev. V tečajih
so poučevale najboljše strokovne moči
iz Celja in so büi do konca maja do-
seženi lepi učni uspehi. Tečaje je vodil
prof. Albin Podjavoršek.
S ciklusi predavanj želi LU zbuditi
veselje in voljo do samoizobraževanja
pri vseh delovnih Celjanih, zlasti pa pri
delavcih in pri delavski mladini. Zaradi
tega naj bi se odbor LU, ki je v skup-
nem složnem delu postai enoten in na-
• logam izobraževanja predan kolektiv,
izpopolnil z zastopniki delavstva, zlasti
sindikatov.	Svarc Ivo.
Vaški odbor RK na Ljubnem bi lahko bil med
najboljšimi v šoštanjskem okraju, če . . .
Ko je bil te dni na Ljubnem letni
občni zbor vaškega odbora RK, so člani
kritično pregledali enoletno delovanje
te organizacije in našli mnogo uspehov,
pa tudi ïimogo napak.
Organizacija šteje 330 članov. Tečaj
zdravstvene vzgoje kmečke ženske mla-
dine je v obeh letnikih lepo uspel in ga
je redno posečalo okrog 40 tečajnic. Ob
zaildjučku tečaja jo organizacna RK
marljivim in vestnim tečajnicatn pri-
pravila presenečenje, ko je zanje or-
ganizirala lep izlet po Gorenjski, preko
Vršiča v Trento, Novo Gorico, Koper,
Portorož in Postojnsko jamo. Tudi v
akciji krvodajalstva je vaški odbor RK
na Ljubnem imel lep uspeh. Ekipa iz
Ljubljane je delala 2 dni in še ni mogla
vseh prijavljencev sprejeti.
RK na Ljubnem si prizadeva tudi pri
vzgoji zdravstvenega kadra. Z uspešno
propagando mu je uspelo pridobiti štiri
kandidatinje za višjo in srednjo medi-
cinsko šolo ter za šolo za farmacevtske
pomočnike.
Pred dvema letoma je RK Ljubno na-
bavil nov rešilni avto, večinoma iz last-
nih sredstev. Darovalci lesa in člani RK
uživajo pri prevozih 50% popust. Letos
pa so začeli z nabiralno akcijo še enega
avtomobila za prevoz zdravnika. Tudi
ta akcija je nad vse pričakovanje dobro
uspela. Medtem ko so dobili sečno do-
voljenje za skupno 150 kubikov lesa, so
Ljubenci, Lučani in Solčavani obljubili
kar za 350 kubikov lesa, torej za 200
kubikov več. Nov avto bodo vsekakor
kupili, toda za enkrat je situacija za
uvoz avtomobilov takšna, da ne morejo
kaj doseči.
L j üben d. pa nočejo ostati samo pri
avtomobilih in skromni rešilni postaji!
Imeti hočejo tudi repr€®antančm Zdrar-
stveni dom. zato so tudi že v tem po-
gledu pokrenili uspešno akcijo. RK v
Ljubnem je že kupil stavbno parcelo
(za 250.000 din) in kot je videti, bodo
z gradnjo Zdravstvenega doma pričeli
v bližnji bodočnosti. Morda bi tudi že
ta akcija rodila daljnosežne uspehe, da
niso bili v zadnjih mesecih v organiza-
cijo zaneseni razni spori osebne-i^ zna-
čaja, ki so vse delo organizacije RK
občutno zavrlL V razmeroma kratkem
času je nastal popoln zastoj v društve-
nem delovanju in RK v Ljubnem, ki je
v zadnjih letih prednjačil ne samo т
okraju, temveč sploh v Sloveniji, je
piišel skoraj na zadnje mesto. Ti spori
osebnega značaja so se гга občnem zboru
delno razjasnili in zastopnik Glavneg»
odbora RKS tov. Kopitar iz Ljubljane
je grajal takšno ravnanje krivcev. Prav
tako pa je tudi nadzorni odbor osti»
obsodil način osebnega obračunavanja
v organizaciji Rdečega križa.
Diskusija je bila stvarna in zelo raz-
gibana. Predlog kandidatne liste je Ш
sprejet z veliko večino in za predsed-
nika RK je bü ponovno izvoljen tovariS
Ignac Jamnik.
Domači zdra\aiik tovariš dr. Jeraj je
v imenu Okrajnega izvršnega odbora
RI^ v Šoštanju izročil častno diplomo,
ki jo je Glavni odbor RKS ob priliki
10-^letnice obstoja JRK podeMl tovarišu
Ivanu Marovtu 'kot znak priznanja гл
"uspešno delo v organizaciji RK.
Kmetijsko gospodarstvo Arja vas odgoïarja
Kmetijsko gospodarstvo Arja vas
nam je na članek »Ali je to socialistični
odnos Kmetijskega posestva Arja vas
do kupcev«, v katerem pisec kritizira
upravo posestva glede prodaje mleka,
poslalo naslednji odgovor:
Navedbe v tem članku so neosno-
vane. Na našem posestvu proizvajamo
dnevno 500—600 litrov mleka, in to
razdrobljeno v Veliki Pirešici, Zalogu,
Arji vasi, na Puši in Mirozanu. Go-
spodarski razlogi, predvsem po nasvetu
veterinarja, smo krave z Mirozana pre-
stavili v Veliko Plrešico, mlado živino
pa obratno. To je zaradi tega, ker so
na Veliki Pirešici silosi, ki so napol-
njeni z zeleno krmo, ki dviga mlečnost
krav, na Mirozanu pa je ugodnejše
tekališče za mlade živali. Zatorej niso
piščeve pripombe »o višinskem zraku«
osnovane.
Glede presikrbe mleka za delavstw
liibojske keramične tovarne pripomi-
njamo, da smo obvestüi o tem ukrepu
upravo tovarne in jim zagotovili, da
lahko zaželene količine mleka dobivajo
še naprej v Arji vasi. Mislili smo. da
bodo ta nasvet sprejeli, in da bosta
sindikat in uprava tovarne preskrbela
za prevoz mleka svojim delavcem. Do-
dajamo še, da svojčas na Mirozanu ni
büo dovolj mleka, včasih pa ga je bilo
celo več, kot smo ga mogli prodati
Delavci v Libo j ah so celo bolj zado-
voljni da sedaj dobivajo mleko v bli-
žini svojih bivališč, razen nekaj družim
na Mirozanu in v Zadružnem domu.
Poleg tega bo v Arji vasi vedno dovolj
mleka.
Sedaj' še glede cene, o kateri je pisec
popolnoma neobjektven. Libojskim de-
lavcem smo ga do nedavnega prodajali
po 22 din, privatnikom v Arji vasi po
25 din, cel j siki bolnišnici po 25 din,
medtem, ko je »Mlekopromet« plačeval
ipo 22 dn za liter mleka, to pa zato,
ker si ga je sam nakladal in nas oskr-
boval s iX5sodo. Sicer je res, da sme
S takîmî odpovedmi bomo morali prenehati
Z uredbo o postopku pri odpovedi
delovnega razmerja delavcem in usluž-
bencem gospodarskih organizacij je bilo
dokončno določeno, da mora biti od-
poved delavcu in uslužbencu obrazlo-
žena in sporočena pismeno, v navodilu
k tej uredbi pa, da se mora izdati o
vsaki odpovedi pismena odločba. Če-
prav je poteklo od izida teh predpisov
že več kot 2 leti (Uredba je bila objav-
ljena v Uradnem 1'stu FLRJ, št. 20-209
z dne 12. aprila 1952, navodüo pa v
št. 25-306 z dne 9. maja 1952), se vedno
še najdejo delodajalci, ki so jim ti pred-
pisi tuji ali pa jih zaradi kakršnih koli
razlogov ne mdrajo upoštevati. Ti delo-
dajalci kaj radi odločajo tako, kot se
zdi njim prav, ne zavedajo se (ali na-
menoma), da iX)segajo s svojo odločit-
vijo po delavčevi pravici do dela, ki
mu jo daje naša ustava. Da je temu
res tako, priča naslednja »Odločba«:
.....podjetje ....
šteT. 42-5
Dee 1. XII. 1954.
ODLOČBA
Na p*dlagi čl. 6 in 70 Tarifnega pra-nUiVa
......smiselno čl. И Zakona o drzavMih
osležbencih in čl. 8Í Uredbe o poslovanju, Tod-
stvH in organizaciji JugosloTanekih drzaynih
železnic ter po pooblastila .... št. У11-1вЗ/54
% due 2t. vil. 1»54
Odloča» :
D» se toT. G . . . (B . . .) M . . . premikača
postaje.......odpovedeje slažba z dne«
1. XII. 1954.
Za imenoranega je тс1јатеп odpovedni rok 14
dni in se razreši slažbe z dnem 15. XII. 1954,
ki je zadnji dan odpovednega roka.
Plača pripada imenovanemu do dne 14. XII. 1954.
Odločbo je dostaviti imenovanema ia odaosniai
enotaH v vednost in izvršitev.
S. i. - s. a.!
lig	Set pestaj«
OBJ A.VA
VSEM HISNIM LASTNIKOM,
KI SO VPLAČEVALI RAZLIKB
V NAJEMNINI
ZA STANOVANJSKI FOND
Pozivamo vse plačnike razlik"
v najenminah, da dvignejo odgo-
varjajoče zneske razlik v najem-
nini, ki jim pripadajo. Koriščenje
teh zneskov bomo dovolili do 28.
XII. 1954 in to le tistina, ki so do
meseca avgusita 1954 redno vpla-"
čevali te obveznosti Rok za ko-
riščenje sredstev je nepreklicen
ter bo po tem datumu vplačan
znesek v korist stanovanjske skup-
nosti.
Uprava za dohodke
Ljudskega odbora mestne
občine Celje
Knjižni program
PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1956f
s-ifs»
Ciani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1. decembra 1955 prejeli
naslednjih pet knjig:
1.	Koledar za leto 1956
2.	Ivan Potrč: Zločin, roman
3.	Vekoslav Kaleb: Car prašine, povest
4.	Anton Ingolič: Deček z dvema imenoma, mladinska povest
5.	Gustav Snih: Vzgoja naših otrok, poljudnoznanstveno delo.
Kdor bo doplačal 50 din, pa bo prejel še 6. knjigo: Zdrav človek
v zdravem okolju.
Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo
300 din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din.
Da bi v proslavo 10-letnice osvoboditve čimbolj razširili knjige
Prešernove družbe pripravljamo
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
katerega se bo avtomatično udeležil vsak član. Razdeljenih bo več sto
dobitkov v več milijonski vrednostL Zato pohitite z vpisom. Clane vpi-
sujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Ce pri Vas ni poverjenika, bodite to
Vi in nam javite Vaš naslov. Članarino lahko plačate v 3 obrokih.
Naš naslov: Prešernova družba,
Ljubljana, Toneta Tomšiča 9,
telefon 21-048.
BOHQR žari...
10. XII. 1944
Od strašne napetosti je moja punčka
zaspala, meni pa je postalo ob pogledu
na spečo nekoliko lažje. Zdaj so po-
hitele misli ven iz te temačne ječe k
našim ljudem na položaje. V duhu sem
videla dolge kolone ljudi, jeklenih zna-
čajev, mlade in vztrajne v svojih na-
porih in ob tem mi je bilo jasno, da
našega naroda ne bodo štrli, četudi
požgo vse domove. Skoraj me je po-
stalo sram prejšnje malodušnosti...
Vse bo minilo, tudi ta noč in še po-
dobne, če bo treba. Spet bodo zašumele
bukve v Bohorju, sonce bo posijalo in
mi se bomo vrnili na domove... Se
bom učila našo mladino ljubiti domo-
vino in sovražiti nasilje, še se ho raz-
legala po naših učilnicah in vaseh lepa
slovenska pesem — tako sem glasno
razpredala svoje misli in ob tem se je
opajala žejna duša.
Da bi razpršila dvom in saj za nekaj
časa usmerila misli proč od strašne se-
danjosti, sem ji začela pripovedovati
drobne zgodbe iz življenja v šoli. Pri-
povedovala sem o tem, kako se odpi-
rajo kamrice otroškega duševnega živ-
ljenja, ko prav na rahlo in ljubeče
trkaš nanje. Tako je Tinca pozabila na
strah, v duhu je že videla sojega male-
ga fantka, kako moško koraka s tor-
bico na hrbtu proti šoli, kako se vrača
opoldan domov in ji pripoveduje, kaj
vse je doživel.
Tudi dobra Jasbinškova mama je po-
zabila, da je begunica in je že zasanjala
v prihodnost: »Ko boste pričeli s po-
ukom, pridem poslušat, le glej, da mi
boste zapeli!«... V takem kramljanju
je minila noč. Nov dan se je budil na
obzorju, rezki streli so spet doneli z
Bohorja, strojnice pa so zaregljale svojo
pogubno budnico.
Lepe, omamne misli so se plašno raz-
bežale, nič več ni hotela beseda preko
praga naših ust, nemi, z grozo v očeh
smo strmeli nekam v daljavo.
Iz globokega razmišljanja pa nas ne-
nadoma iztrgajo težki koraki, čisto blizu
zaklonišč^. Kot na povelje smo se spo-
gledali. Spraševale so samo oči: »Naši?
ali morda sovražnik?« Srce mi je tako
močno udarjalo, da sem se za hip zbala,
da se sliši ven. Strašne so bile tiste se-
kunde negotovosti. Tedaj pa se je zgo-
dilo nekaj, da so srca obstala v smrtni
grozi in je v očeh ugasnila zadnja iskri-
ca življenja, da so kakor steklene sre-
pele v mala vratca, od koder smo pri-
čakovali tisto strašno — poslednje. Tik
nad glavami smo razločno čutili težke,
okovane škornje, nato pa pol začuden,
pol zmagoslaven vzklik: »Du schau, hier
ist ja Bunker!« in skoraj v istem tre-
nutku drug rezek, sovražen, poživinjen
glas: »Hier ist die Bande!« Temu je
sledil krohot posurovele drhali.	,
Stemnilo se mi je pred očmi; v smrt-
ni grozi sem stisnila punčko k sebi. Kot
mlada breza je zatrepetala Tinca in se
zgrudila možu v naročje, mali fantek je
zajokal. »Konec«, je dahnila smrtno ble-
da Jasbinškova mama. Zunaj pa so se
s filmsko naglico razvijali dogodki.
»Gewehre hoch!« je padlo povelje.
Zvenket orožja je zlovešče odmeval po
zaklonišču, kjer je mala skupina čakala
strašnega konca.
I2 cikla >Bohoe: žari«
Dragic« Earter
Že preprosti delavci vedo, da to ni
odločba, niti dopis, medtem ko se tisti,
ki bi morali to vedeti, s tem ne morejo
ali nočejo seznaniti. Kot b'rokrati ne
vidijo, da njih delo ni v s'kladu z za-
konom. Kaj radi se izgovorijo ob takih
primerih, da štedijo s časom in papir-
jem (da ne bi povzročUi birokracije!),
vendar postanejo take utemeljitve v
celoti neumestne. S takim postopkom
ne iprihranijo na času, marveč prav
nasprotno, da ne upoštevamo pri tem
profpravnega prikrajšanja delavčevih
pravic. Vse tiste delodajalce, ki odlo-
čajo tako in podobno, bi bilo ¡potrebno
vprašati, kako bi büi sami zadovoljni
s takim postopkom.
Ni dovolj torej, čmenovati neko listi-
no odločbo, če njena vsebina takemu
naslovu ne ustreza. To torej ni odločba,
saj pogrešamo kar dva njena glavna
dela (utemeljitev in pravni pouk). Do-
kaj čudno se glasi tudi odpovedni rok
in je precej dvomljivo, če je v skladu
s 15. članom še veljavne uredbe o usta-
novitvi in prenehanju delovnih razme-
rij (Uradni list FLRJ, štev. 84-711/48).
Na taki podlagi delovno razmerje ne
more prenehati. Pnstojni inšpekciji
dela ne bo težko odločiti o njeni zako-
nitosti in jo razveljaviti, tiste, ki so jo
izdali, pa predlagati sodniku za pre-
krške v kaznovanje, da bodo v bodoče
s]x>štovali zakonite predpise in pravice
naših delavcev.
sedaj dvignili ceno od 22 na 25 din Ie
razloga, ker je silosna zimska krma
draga. Protestiramo proti' izjavi, d«
špdiculiramo z mlekom, ki je namenjene
predvsem otrokom, saj smo ob po-
mladni poplavi sami vozili mleko ▼
bolnišnico, ko »Mlekopromet« zaraiđi •
tehničnih ovir tega ni mogel. To sm«
delali le en teden, zato je očitek odveč,
da vozimo mleko sami v Celje, ker bi
ga radi prodajali po 30—32 din.
Pisec še je predvsem lotil komercial-
nega FKJslovanja. Zato v obrambo na-
vajamo nekaj širših primerov, ki па|
osvetlijo neresničnost takega namiga-
vanja. Naše stremljenje je bilo vedn*
tako, da smo s konkurenčnimi cenami
vplivali na tržišče. Toda prekupčevalci
oziroma grosisti, so pri nas odkupljene
pridelke prodajali mnogo dražje. Tak»
je neko celjsko grosistično podjetje ku-
pilo pri nas fižol v stročju po 16 din,
ki smo mu ga sami, z lastnim prevozr-
nim sredstvom dostavili. Drugi dan je
naš zastopnik, ki je peljal zelenjave
v boln-išn co, videl, da ga je isto pod-
jetje prodalo bolnišnici po 32 din. Enkrat
višja cena za kratek prevoz po mestu
in za pisanje fakture. Podobno je bU»
s krompirjem. Isti kupci so nam po-
nujali po 9 din, sami so ga potrošnikon»
prodajali po 13 dn. Razumeli smo po-
trebo intervencije socialističnega sek-
torja in sami dostavljali v Celje krom-
pir ter ga prodajali naravnost potroš-
nikom po 7 do 12 din. Čeprav sm»
nekoliko manj zaslužili, vendar sm»
bili veseli zadovoljstva celjskih delar-
cev, medtem ko so se celjska grosistič-
na podjetja jezila, ker bi pri naši ko-
ličini (80.000 kg) lahko zaslužila okoM
300.000 din na račun potrošnikov.
Ob zaključku dodajamo, da sami že-
limo znižati ceno mleku, še bolj pa
želimo spoznat; tiste kmete (po navedbi
pisca), ki sedaj prodajajo mleko p»
20 do 22 din. C© je res, bi jim radi
izrekli priznanje.	B, j.
Sk-t. 5i
»Savinski vestnikdne 17. decembra 19&4
Stran 5
USPEŠNO GOSTOVANJE
celjskega Komornega zbora
v TRSTU
Celjski komorni zbor si je v letih
•■▼ojega obstoja zagotovil dostojno me-
sto med slovenskimi pevskimi ansambli.
Njegovo pevsko kulturo pozna že vsa
aaša domovina, poleti so celjski pevci
ponesli slovensko ipesem bratom na
KoToèko, pred dnevi pa v Trst.
Gk)stovanje celjskega Komornega zbora
r Trstu nima zgolj kulturnega značaja,
marveč presega ta okvir. Tržačanom
gostovanja kulturnih skupin iz domo-
rine pomenijo več kot samo kvalitetne
kulturne prireditve. Poleg tega je go-
stovanje Celjanov sovpadalo s kome-
moracijo za narodnim herojem Pinkom
Tomažičem, ki ?o ga fašisti kot komu-
aista ubili že leta 1941 in za padlo
partizanko Vojko Smuc, ki je padla,
ko je hotela pomagati ranjenemu to-
Tariáu. Spomin na oba tržaški Slovenci
Tsako leto obudijo s komemoracijo. Na
tej komemoraciji je imel predsednik
SHPZ prof. Kosovel zelo globok in iz-
bran govor. Celjski Komorni zbor je na
tej komemoraciji zapel vrsto partizan^-
akih, borbenih, slovenskih in jugoslo-
vanskih pesmi. S tem je spominska
svečanost v Trstu strnila tržaške Slo-
rence z vso Slovenijo.
Drugi nastop, ki ga je imel Komorni
zbor v Trstu, je bü v Avditoriju. Ob-
čmstvo je bilo že s prvim delom na
moč zadovoljno (peli so umetne sloven-
ske pesmi), v drugem delu pa je njih
navdušenje postalo toliko viharnejše,
ko so peli predvsem narodne pesmi v
Marcitovi priredbi.
Primorski dnevnik piše med drugim,
da je zbor Kot amaterki zbor zelo
dobro tehnično uvežbar: in muzikalno
pripravl.:cn To je predvsem zasluga
dirigenta, in požrtvovalnosti pevcev.
Dalje piše list, da je zbor homogen in
glasovno zlit. kar običajno najpogosteje
manjka amaterskim zborom. Na koncu
poročila se kritik zavzema, da bi bili
tržaški Slovenci zelo hvaležni, če bi se
zbor še katerikrat odločil za gostovanje
v Trstu.
Celjani smo veseli njihovega uspeha
med brati onstran meja. Posebej pa
čestitamo dirigentu prof. Kune ju, ki
ima največ zaslug za to, da imamo
danes v Celju pevski ansambel, ki
lahko mimo nastopa pred najbolj raz-
vajenim — ali' bolje rečeno zahtevnim
— občinstvom.
Bralce opozarjamo, da bomo o gosto-
vanju in vtisih naših pevcev v Trstu
še poročali v naslednji številki.
Literarni večer v Laškem
v soboto je Ljudska univerza v Laškem
začela svojo delovno dobo z uspelim
literarnim večerom.
Kljub slabemu vremenu so Laščani
pohiteli v dvorano Radlio Terme, kjer
je slovenske književnake pozdravil pred-
sednik LU tovariš Mario Bratuž. 2e
sama uvodna slovesnost in skromna, to-
da iskrena obdaritev, je zbudila pri
publiki in gostih prijetno razpoloženje.
Svoja dela so brali pisatelji France
Bevk in Ferdo Godina ter pesniki Lili
Novy, Ivo Minatti in Peter Levec. Pro-
gram nastopajočih je bil posrečeno iz-
bran in je hitro ustvaril med poslušalci
in avtorji tisti kontakt, ki daje takemu
večeru še poseben čar.
Bratužev prolog in epilog pa je ustva-
ril še neko domačnost, ki se je današnji
človek ob vseh vsakdanjih tegobah še
posebno želi.
Menim, da je Ljudslca univerza v
Laškem dobro pričela svoje delo in že-
leti je, da bi nas naši književniki še
večkrat obiskali.	V. M.
Pred peto premiero
V celjskem gledališču
v sredo, dne 22. decembra 1954 bo v
celjskem Mestnem gledališču že peta
premiera v letošnji sezoni. Dino Rado-
jevič, režiser Zagrebškega dramskega
gledališča pripravlja kot gost komedijo
Normana Krasne »John ljubi Mary«.
Celjsko občinstvo se bo Normana
Krasne- spomnilo iz predlanske sezone,
ko smo z velikim uspehom uprizorili
njegovo komedijo Draga Ruth, ki je
ostala na repertoarju skoraj dve sezo-
ni in dosegla poleg Mladosti pred so-
diščem najvišje število ponovitev.
Zdelo se je, da je Draga Ruth enkra-
ten duhovit domislek in od Normana
Krasne, ki je kot pisatelj popolnoma
neznan (marsikdo se bo še spomnil, da
smo pred dvema letoma govorili o Dra-
gi Ruth kot o anonimni komediji) nismo
pričakovali novega enako duhovitega
komedijskega dela. Toda mož, ki je
vse doslej kljub vsemu ostal enako
anonimen kot je bil pred dvema le-
toma, nam je pripravi! presenečenje:
napisal je novo komedijo, ki je sicer
po zapletu, tehniki in vsebini močn»
podobna Dragi Ruth, ki pa je vendarle
nova, zanimiva, zabavna in duhovita.
V njej so vse odlike Drage Ruth (da
ne bo nesporazuma, naj i>oudarim, da
ne gre za umetniške in literarne odli-
ke, marveč za specifične odlike kome-
dije lažjega žanra), v njej pa je tudi
marsikaj novega, zanimivega, vedrega.
Skratka: komedija John ljubi Mary
(dovolite mi še eno opombo v okle-
paju: nikar ne sodite komedije vnaprej
po banalnem, da ne rečem neumnem
naslovu! Neduhovitost naslova in du-
hovitost komedije sta si v obratnem
sorazmerju. Pisca' smo prvotno name-
ravali v naslovu dobronamerno popra-
viti, a smo mu potem rajši pustili ve-
selje in se nismo hoteli pridružiti mno-
žici »genialnih izpreminjevalcev na-
slovov«, ki so na delu zlasti pri uvo-
ženih filmih), torej, komedija John
ljubi Mary je za izpopolnitev lahkot-
nega dela naših repertoarjev kot nalašč
primerna. Jamčim vam, da vam bo
všeč, da se boste sijajno zabavali in
uživali ob marsikateri pikri na račim
ameriškega militarizma.
John ljubi Mary je komedijsko delce,
ki bo pomenilo po zahtevnih uvodnih
delih letošnjega repertoarja prijeten od-
dih. Ni čuda, če so ga uvrstila v re-
pertoar skoraj vsa slovenska i>oklicna
gledališča razen osrednjih.
Komedijo je prevedel Dušan Mora-
vec, scenograf je Sveta Jovanovič, ko-
stumograf pa Mija Jarčeva.
Teden dni рк) Johnyju bomo imeli že
šesto letošnjo premiero, kar bo ob na-
šem številčnem stanju pravi rekord.
Toda o šesti premieri prihodnjič.
L. F.
Beseda o Prešernovi družbi
Letošnji knjižni dar Prešernove druž-
be je izredno bogat in obsežen, tako
da ga bodo njeni člani in bralci po
vsej pravici veseli. Nedvomno bodo
priznali, da je družba za majhen denar
mnogo dala, da je .poskrbela za kvali^-
teto in opremo ter upoštevala pwtrebe
našega ljudstva, V decembru bodo te
knjige v rokah njenih članov in bodo
dobro služile našim težnjam po izobra-
zbi in napredku, pa tudi razvedrilu.
Kakor je število te naše knjižne druž-
be na prvi pogled visoko, nas vendar
še ne more zadovoljiti, ker vemo. da
je še dosti neizčrpanih možnosti za
njegovo povečanje. Letošnji knjižni dar
bo najmočnejše propagandno sredstvo
za pridobivanje novega članstva zlasti
na podeželju. V ta namen bo družbina
poverjeniška mreža morala biti še go-
stejša in globlja.
Celje bo kot sedež bodoče skupMiosti
Romim. imelo dober od'bor, ki mu bo
na skrbi pregled organizacije PD na
tem področju ter bo pospeševal njeno
delo. V tem okviru bodo obstojala po-
verjeništva za vsako komuno posebej,
vsako s tremi člani, izmed katerih bo
eden predstavnik SZDL istega območ-
ja. Pri snovanju takih poverjeništev
bodo pomagali člani okrajnega odbora
ki bodo že ta teden obiskali vse
bodoče sedeže komun in vzpostavili
stik z vsemi poverjeniki. To bodo po-
verjeniki. postavljeni po občinah pa
tudá po večjih naseljih, podjetjih in
zadrugah.
Važno je, da se že ob razdelitvi le-
tošnjih knjig PD prijavijo člani za
leto 1955. Tako bo družbi olajšano delo
Ш se ne bo več ponovilo, da mnogi naši
ljudje ostanejo brez knjig, ker so se
prijavili šele. ko so büe te že dotiskane
v določeni nakladi.
Glavni odbor PD sporoča, da bo iz-
vedel prihodnje leto med člani PD ve-
liko žrebanje praktičnih dar U — pri
tem seveda računa na pomoč delovnih
kolektivov ¿n ustanov. Do teh se bo
odbor posebej obrnil in bodo njihova
darila razstavljena v izložbenih oknih
po Sloveniji. Veliko število takšnih do-
bitkov in njihova vrednost bosta go-
tovo privlačna za marsikoga.
Skratka: Prešernova družba se bo
trudila, da bo uspešno opravljala svoje
lepe naloge in bo s širjenjem napredne,
kvalitetne knjige služila koristim slo-
venskega ljudstva.
Razstava prvega srbskega upora
v celjskem Mestnem muzeju
Ljubica Ščuka (akvarel)	Kontoveljski pristan
y razstavnih prostorih celjskega Me-
stnega muzeja je odprta ta teden raz-
stava, posvečena 150-letnici prvega srb-
skega upora. Razstavljene so fotografije
Todilnih mož, glavnih dogodkov, orožja
in fakslmüi važnejših listin iz te dobe.
Mestni muzej je dal na razpolago
Tzhodnjaško orožje: handžarje, jataga-
ne, kije, pištole, čelado, puške ¿i dru-
ge vojaške rekvizite iz približne dobe
Prvega srbskega upora. Tako je razsta-
va postala zanimivejša in obogatena z
originalnima eksponati, ki so atraktlv-
«ejši kot samo ilustrativno gradivo, teh
Tsaj nekoliko približa te velike dogodke
eodobnemu gledalcu.
Prvi srbski upor je dogodek, ki s
svojo množično bazo, s'svojo revolucio-
narno energijo in z doseženimi rezul-
tati pomen j a zgodovinsko prelomnico,
s katero začenja nova doba srbskega
nacionalnega življenja. Jedro njegovega
zgodovinskega pomena leži v tem, da
je združil antifevdalne tendence z na-
cionalno osvobodilnimi ter postavil
osvoboditev za temelj svojega novega
družbenega razvoja. Revolucionarna süa
•rbskega naroda se je kazala v epope-
jah desetletnih bojev ter y notranji iz-
gradnji svobodne Srbije na novih dru-
štvenih osnovah, ki so omogočile hitrej-
ši ekonomski, društveni in kulturni
razvoj srbskega naroda. Pokazali so se
zametki burzoaznih elementov države,
katerih niso mogle zavreti ostaline tur-
škega fevdalnega reda. Tako se je od-
prla pot za razvoj srbskega meščan-
skega razreda, takrat najnaprednejšega
državotvornega elementa. Srbski upor
presega jugoslovanski okvir, ker po-
menja začetek konca turške suprema-
tlje nad balkanskimi narodi in ker pre-
prečuje samovoljno reševanje »Vzhod-
nega vprašanja« s strani velikih sü, ki
so se hotele polastiti Balkanskega pol-
otoika.
Tako je Prvi srbski up)or velik zgo-
dovinski dogodek s še večjimi zgodo-
vinskimi posledicami: z nj;im je Srbija
piostala jugoslovanski Piémont, državo-
tvorna celica bodoče Jugoslavije. Pri-
klicati v spomiin te velike dogodke je
naloga te razstave, ki nikakor nima na-
mena odgovoriti na vsa vprašanja in
probleme okoli njih.
Jože Curk
KUD Žice je polagal obračun dela
Pred kratkim je bU v žički šoli letni
-občni zbor KUD »France Prešeren«.
Učilnica je bila polna. Iz poročil, ki so
te vrstila, so izpričali voljo za delo, saj
je Igralska družina uprizorila v .letoš-
njem letu 6 predstav. V začetku zbora
fo sprejeli v društvo 14 pionirjev. Dru-
žtvo je s tem potrdilo svojo skrb tudi
sa pomladek. Ti pionirji imajo igralski
in lutkarski odsek ter knjižnico. Di*uštvo
<ma tudi arhivski odsek, ki zbira stare
zgodovinske predmete in vodi tudi
društveno kroniko.
Težave ima društvo s prostori, V tem
kraju je bil leta 1929 zgrajen kulturno
prosvetni dom z dvorana Ta dom
upravlja KZ, ki pa v nerazumevanju
do kulturno prosvetnega dela ne da
društvu v uporabo garderobe, ker je
važnejše sidadišče za razne drugd
«tvari. Mimogrede rečeno — iKZ računa
krojaču za najemnino sobe mesečno po
2000 din. društvo pa nima sobe za svoje
sestanke.
Kljub težavam je društvo doseglo
uspehe. V načrt dela so predlagali sve-
čano proslavo ob prilik: 10. obletnice
osvoboditve kraja, knjižnica bo skušala
dvigniti število bralcev, v zimskem času
bodo uvedli po eno predavanje iz kme-
tijstva, vzgoje in drugih panog, za kar
jim bo priskočil na pomoč IO LPS
edera j a Celje, ki ga je na zboru zastopal
tovariš Lužnik iz Konjic. Na zboru so
tudi predlagali nekaj članov za ркиЗе-
litev pohval za nesebično delo v prid
društva.	S. C.
»mladost pred sodiscem«
v mozirju '
V nedeljo popoldne so Mozirjane
obiskali igralci KUD iz Prebolda z dgro
»Mladost pred sodiščem«. Reči moramo,
da je ta gledališka skupina žela s svojo
lepo in pretehtano igro vsestransko po-
hvalo in priznanje številnih poslušal-
cev. Igralci so lahko ponosni na svoj
uspeh, mi pa smo jim zelo hvaležni za
feredni užitek, ki so nam ga nudilL
2ato jih želimo še večkrat videti aa
»ašem odru.
»MI.ADOST PRED SODISCEM«
V LJUBNEM OB ЗАУШЛ
V aoboto, 11. decembra so doživeli
prebivalci Ljubnega izreden dogodek.
•Igralska družina iz Prebolda v Savnj-
ski dolini je pred nabito polno dvorano
unr-zorila Tiemeyerjevo dramo »Mla-
dost pred sodiščem«. Ljubenci, ki že
lep čas niro videli tako uspele prire-
ditve, so Igralce nagradili * dolgotraj-
nim aplavzom!
Nekaj pa je potrebno graje: ob raz-
nih pretresljivih trenutkih drame je
bUo slišat' iz dvorane smeh. To meji
že na skrajno nevednost. aH pa ne-
oUkanost posameznikov. Želimo, da se
v bodoče kaj takega ne pripeti.
Studijska knjižnica Caka...
Znano je, da so se že pred enim le-
tom začela obnovitvena dela v celjski
Grofiji, kjer se nahaja Muzej In Studij-
ska knjižnica. Obe ustanovi sta s to
obnovo pridobili nekaj novih prostorov.
Najbolj se te pridobitve veseli Studij-
ska knjižnica, ker bo lahko v kratkem
odprla novo, moderno urejeno čitalnico.
Nabavljena je že vsa oprema: knjižne
omare, mize, stoli in drugo.
V	kratkem? Kaj še! Vprašajte grad-
beno podjetje Graditelj v Celju, ki že
tedne in tedne samo obljublja, da bo
položilo po pogodbi zagotovljen parket
v novih prostorih, toda parketa od ni-
koder ni in ni.,, Knjige leže v skla-
dišču, namesto da bi šle v promet med
znanja iščoče ljudi. Le čemu je dala
občina toliko investicijskih sredstev, da
smo sedaj brez Studijske knjižnice?
-nik
obojestransko
zadovoljstvo laških pevk
v šmartnem in braslovcah
Nedavno je ženski pevski zbor »Svo-
bode« iz Laškega gostoval v Braslov-
čah in Smartnem ob Paki. Namen go-
stovanja je bil, da ponesejo pesem med
kmečko prebivalstvo in pokažejo tudi
kmečkim ženam, da se tudi one lahko
uspešno kulturno udejstvujejo.
V	Braslovčah. kjer so glede petja
baje zelo kritični, so laške pevke na-
letele na navdušeno priznanje, ki se
odraža iz izjav, da bl plačali Vadi še
eno vstopnino, če ves spored še enkrat
zapo jo.
Prav tako so bile pevke zelo prisrčno
prejete v Smartnem, kjer so bili gostje
i)od streho telovadnega društva »Par-
tizan«.
učitelji v braslovcah
vodijo kulturno delo
Ob nedavni proslavi Dneva republike
so v Braslovčah :meli zelo uspelo pro-
slavo. Da je bil spored tako uspešen
in privlačen za udeležence, je v glav-
nem zasluga tamošnjih prosvetnih de-
lavcev. Tako je učiteljica Vrečarjeva
tri tedne v mrzli dvorani vadila nasto-
pajoče za ritmčne plese. Ritmične vaje
»Gor čez jezero« je sama sestavila.
Tudi tovariš Cokan, ki je nastopajoče
spremljal z glasbo je mnogo pripomo-
gel. Oba sta sestavila štiri plese in dve
zborni recitac ji. Vsekakor jima gre
priznanje, (čeravno nam ni razumljivo;,
čemu taka užaljenost, ker ju je pisec
članka cb proslavi pozabil omeniti?
Pripominjamo, da psec ni domačin,
temveč da je le slučajno bil navzoč).
PODJETJA, USTANOVE, ZADRUGE IN POSAMEZNIKI PO-
STANITE PODPORNI ALI USTANOVNI CLAN PREŠERNOVE
DRUŽBE. NAS TEK. RACUN PRI NARODNI BANKI 601-T-352
Rado,Guč  MRZLI CA
Ce si je treba ogledati kateri domo-
vine mili kraj, zajaham kolo. Vam je
dober tudi takle kolovrat, če nimaš
avta. Jaz ga nimam in mi ga zvezde
tudi ne pokazujejo ne v bližnji, ne v
daljni perspektivi. Je to kaj malo to-
lažilno, pa tem bolj resnično. Sosed
Miha pa me blagruje tudi zastran ko-
lesa. Ori, pravi, še kolesa nima in mu
ga horoskop prav tako ne napoveduje
za življenja na Zemlji. Pač pa da ima
njegov zet radio in brklarijo. Oni dan
da ga je neki slovesno instaliral in je
bilo vse kar pri hiši leze in gre, na
nogah. V škatli so urezovali marš. Da
ste čuli! Ne, ne, ne, bolje, da niste! Se
zapik ni reklo in nobenega glasu več.
Zdaj pravi, ga nosijo sem in tja ko
mačka mlade. Tako da je s tako drago
rečjo, jaz pa naj bom kar lepo tih in
vesel svojega kolesa.
Tako me kara sosed Miha zaradi mo-
jega poželenja po avtu. No, ne rečem,
imam rad svoj kolovrat in sva pri-
jatelja in sva že obhajala petindvajset-
letnico njegove službe pod menoj. In
hvalim ga tudi: »Star je, star, ampak
še zmeraj za dva nova.* In bi ga bil
še bolj vesel, če ne bi bilo zračnic. Sa-
pa napeta, vam je ta napuh ko noga-
vica: enkrat na pot in — luknja! Pa da
bi še ta sapa ne stala toliko! Sem si za
jesen omislil novo zračnico in novo
nogavico, dokolenka ji tudi pravijo. Pa
bi za tisti denar lahko bila dovratenka
in zračnica balon za stratosfero.
Ampak, to glejte, kam zavede člo-
veka sapa in jezik! Kar v stratosfero
ko navijalec cene. Zato pa kar nazaj
na cesto! Vam torej kolesarim po beli
cesti z novo zračnico in v novih do-
kolenkah. Strašansko ošabno sem se
oziral okrog ko kak direktor iz avto-
mobila. Pa je napuh grda lastnost in
sodi med poglavitne grehe. Za greh pa
je pokora in kazen. In je koj pri roki.
Kar zdehnilo je pod menoj: pv,-uh-ššš
in sem zdrdral po kamenju ko stari
Slovani na telegah.
»K vragu!« sem zapsoval in bil jezen
ko butalski policaj. K sreči pa imajo
ljudje vasi in v vaseh štacune. Pogumno
sem torej odprl in spodobno pozdravil,
kaj ni nikogar? Pač! Pri oknu je stala
in si dala opravka s trajno in ji je
zelo pristojala. Mene pa še ošinila ni,
kakor da me ni na svetu.
Zračnica mi nagaja ... Lepila ,,,«
»Nimamo,* je rekla tako brezskrbno,
kakor da je moj kolovrat pri najbolj-
šem zdravju.
»Kaj pa olje?*
»Nimamo.*
»Morda pa mast.. .*
»Kje pa!* je usekala vmes.
»... za gojzarje, menim,« sem kon-
čaval.
»Tovariš Nande, je še kaj biksa »
magazinu?«
»Za tvoj zarobljeni jezik bo še glih,
da ga boš znala manirlih obračati«, je
donelo iz magazina. »Ce je tvoj Tina
direktor na občinski žagi, bom pa še
jaz, ki imam pod sabo občinsko šta-
cuno! To si zapomni frklja!«
»Tovariš direktor, tovariš..zdaj
me je pogledala od glave do pet — »to-
variš .., gospod direktor bi radi biks.«
Moral sem napraviti strašansko suh
obraz, kajti se mi je deklica muzala ko
mačica. Name je cikala!
Ne vem zagotovo, nemara sem cel»
zardel. Vem pa, da sem si urno, kar
se je dalo, lopnil z vrati po petah. Od
znotraj pa: »Na svidenje tovariš direk-
tor.*
S kupčijo tedaj ni bilo nič, ker v di-
rekciji pod Nandetom niso zmogli ne
lepila, ne olja in maže za moje škarpe-
te. Pač pa to z direktorjem! Vam je
mrzlica mrzlica pa naj bo potrošniška
ali direktorska, nalezljiva je in niko-
mur ne prizanaša. Glejte, je zajela Ti-
neta na občinski žagi in Nandeta v ob-
činski štacuni in kdo ve, koliko njih še
in se vam je lotevala zdaj še mene. O,
punčka in tvoja zlata usta! Se nihče
mi tega ni rekel. Da mi je res biti en
sam samcatkrat!
Tako me je kuhala vročica in sem
imel strašansko lepe privide. Med dru-
gimi sem videl tudi direktorja, ki sva
si bila znanca. Bilo je seveda pred nje-
govim povišanjem, kajti potlej — saj
veste, kako je s to zadevo, ni me več
poznal, dasi sva si trikrat obljubila
večno prijateljstvo. Ampak postavljal
se je pa, postavljal. »Za direktorja di-
rektorsko pečenko!* je naročal po vseh
krčmah kajti je imel avto in se je vo-
zil po terenu in so ga ljudje blagro-
vali in mu zavidali. Bile so pa bržčas
pečenke hudo slane in se je napletl»
tako, da so se — da bi jih kafra! —
spremenile v ričet.
, Ta vzgled je seveda takoj hladil moje
vroče poželenje. Ko pa sem v potu svo-
jega obraza tiščal pod mrak kolovrat
s prazno zračnico čez drn in strn in je
mimo smuknil — kaj vem naj je bil
Buick ali Mercedes, na te tiče se razu-
mem ko na filmske zvezde, direktorski
pa je bil — me je koj zopet stresalB
mrzlica: »Ojoj, če bi vendar... Tako
le malo in vseeno kje... Ze zato, da bi
lahko gledal zavist v očeh dobrih pri-
jateljev.«
Vem, da ne bo nič. Nisem rojen pod
pravo zvezdo in mi zvezde nič veli-
kega ne napovedujejo. Kje pa, ko pa je
toliko poklicanih! »Sapa napeta, ali mi
boš, skomina skominasta!« sem se ošte-
val in bi se kresnil po mrzlični betici,
če bi imel proste roke, pa sem stresel
le kolo. Bom! Nobenega takega pože-
lenja več! Pri svojem bom ostal. Pri
svojem kopitu, pri kolovratu tudi in
pri krompirju tudi, dokler me leteči
krožniki ne poneso v sveta nebesa.
Odpadni SVINEC kupimo vsako
količino po najvišji ceni.
Odpadpromiet Laško
PIONIR! ALI SI ZE CLAN SMUČARSKEGA DRUŠTVA
stran б
»Savinjski vestnik«. dne 17, decembra 1964
Stev. 50
Iz Celja...
DR. IVAN PODPEČAN — PETDESETLETNIK
v sredo, 22. decembra bo znani fin
priljubljeni celjski zdravnik dr. IVAN
PODPECAN dopolnil 50 let svojega živ-
ljenja in 23 let plodonosnega zdravni-
fikega dela v Celju.
Po končanem študiju na Mediainski
fakulteti v Ljubljani je bil 1932. leta
nameščen v celjski bolnišnici kot se-
kundarni zdravnik. V bolniišnici je ostal
vse do 1936. leta, ko je prevzel mesto
mestnega fizika v Celju, kjer je služ-
iva! do vdora okupatorja v našo dr-
žavo.
Ves čas službovanja v takratnem
nemškem Zdravstvenem domu se je
trudil čim bolj pomagati zaničevanim
domačinom in če je le mogel, je mar-
stikomu pomagal izogniti se delovnim
mobilizacijam itd. Nikoli mu ni bilo
pretežko vstati tudi ponoči lin hoditi v
oddaljene mestne predele, zdraviti in
previjati partizane, pomagati porodni-
cam tin drugim. Ko so nad mestom pa-
dale prve bombe, je šel k materi na
Ostrožno, ki so jo že dva dni mučili
porodni krči lin rešil mater ter otroka
v velilko veselje družinlL Letala in pa-
dajoče bombe ga takrat niso odvrnile
od velikega človekoljubnega dela!
Po osvoboditvi je takoj prevzel Zdrav-
stveni dom, ga uredil in vodil vse do
1948. leta, ko je postal sanitarni in-
špektor in šef Higienskega zavoda, kar
je še danes. Kakor se je izkazal v ku-
rativi, to je pri zdravljenju, tako se je
izkazal tudi v preventivni službi Nje-
govo oko budno čuje nad vsakim naj-
manjšim sumljivim pojavom in če je
potrebno že izdaja primerne ukrepe za
preprečitev večjih infekcij. Tako se je
odlikoval pri gripozni epidemiiji do-
jenčkov leta 1950, pri paratifusni epi-
demiiji letos in pri letošnji poplavi, ko
je z marsikaterimi pravilnimi ukrepi
preprečil marsikatero okuženje.
Ko praznuje svoj 50. rojstni dan, mu
vsrl iskreno čestitamo in želimo, da bi
še dolga leta živel med nanai ter iz-
vrševal svojo zdravniško prakso. Na
mnoga leta! — Njegovi sodelavci.
radio celje razpisuje
anketo s poslušalo
Ж naslednjimi vprašanji:
1.	Kakšna je kvaliteta sprejema radia
Celja?
2.	Kako Vam ugaja naš six>red dn
kakšne predloge nam dajete glede na
•estavo sporeda?
3.	Ali ste zadovoljni s časom oddaje?
4.	Kaj Vam najbolj ugaja v naših
glasbenih oddajah?
5.	Kakšne so Vaše pripombe h govor-
nim oddajam?
6.	Drugi predlogi
Izžrebanih bo 10 odgovorov, katerim
bomo brezplačno ustregli s ploščami
po željlL Odgovore oddajte pri vratarju
LOMO Celje аМ pa po pošti na naš
naslov.
organizacija zb v i. četrti
je na svojem letnemj občnem zboru
sprejela več važnih sklepov. Iz poro-
čila, ki ga je podal tov. Mavrič ter iz
razprave se je dalo zaključiti, da so
člani dosegli med letom dokaj zavid-
ljive tispehe, vendar je büo tudi nekaj
nalog, ki jih niso uresniöüL Zato so
sprejeli sklep, da bodo poleg vzgoje
svojega članstva in skrbi za partizan-
ske otroke poživell strelsko družino,
obdarili najpotrebnejše otroke za novo
leto, sprejeli v članstvo tovariše, ki
imajo pogoje za sprejem ter IzključdJiL
iz svojih vrst tiste, ki nimajo pogojev
za članstvo ali pa ne izpolnjujejo niti
najosnovnejših dolžnosti do organiza-
cije.
obcni zbor članstva
iv. četrti
OBCNI ZBOR SZDL II. ČETRTI
Prclekli torek je Socialistična zveza
П. čeirti ipolagala svoj letm obračun
dela. Iz poročila tov. Sagadina je bilo
razvidno, da so розатегле sekcije v
odboru Se kar usipešno delovale, pred-
vsem pa zasluži to polivalo socialno
skrbstvo in RK na terenu, ki sta se
zlasM Í7ka7ala ob ceMski ipoplavi. Delo
SZDL II. četrti bi bilo 4ahko us,pe5nej-
še, če bi organizacija imda svojo pi-
sarno. Čudno je, da se po tolikem času
na iem terenu ne more пајЧ primerne-
ga lokala za pisarno množične orga-
nizacije!
Diskusija se ie nanaSala predvsem
na vprašanja, ki najbolj tiščijo delovno
ljudstvo (stanovanjski problemi, gospo-
darski kriminal, cene in drugo). Zelo
umestna ie bila kritika zastopnice MG
SZDL tov. Frece Marice, ki je obsojala
premalo aikiivnost mladine na tem te-
renu, dalje zanemarjenosi pionirske or-
ganizacije in ženskega društva sploti.
Pri tem je opozorila tudi na malošte-
vilno prisotnost volivcev na tem se-
stanku in posebei omenila največjo
hišo tega terena. Standovo 15 (Na-
rodna banka), kjer stanuje okrog 150
ljudi, sestan-kov pa se navadno udele-
žuje le borna peščica kakih 10 volivcev.
Po končani razpravi so člani izvolili
nov odbor delegate za Mestno kon-
ferenco. Za predsednika odbora >je bila
izvoljena tovarišica Milovanovičeva.
Pred novim odborom stoiijo važne na-
k>ge, ki se ne bodo smele zanemarili
v času formiranja komun.
za 8 tisočakov jo je hotel
prikrajšati
V Pečovniku je stara mamica Kon-
čanova s težavo zredila lepo kravo in
jo hotela prodati, da bi si nabavila хгај-
potrebnejše za domače gospodinjstvo.
Ko je za to zvedel Plavštajner Konrad,
se je kar hitro ponudil za kupca in
kupil kravo kar »na čez« za 53.000 di-
narjev, čeprav prodaja v taki obliki za
klavno živino ni dovoljena. Ko je Kon-
čanova prignala svojo kravo na klav-
nico, so jo začeli precenjevati tudi dru-
gi kmetje, ki so tam čakali s svojo ži-
vino. Ti so ugotovili, da je krava za
najmanj 10.000 din prepocenl Dopove-
dali so ubogi stani ženici, da je to go-
ljufija in da naj kupčijo raje razvelja-
vi, če kupec ne doplača. Premeteni
Plavštajner se je končno udal m iz-
plačal zahtevani znesek.
Ce Plavštajner tudi z drugimi neved-
neži tako uspešno trguje, da hoče kar
pri enem komadu zaslužiti 10.000 di-
narjev, ni nič čudnega, da njegovo bo-
gastvo raste iz dneva v dan. Čudno, da
tega oblasti ne vidijo.
Gibanje prebivalcev v Celju
v česn od 4. do 11. 12. je bilo rojenih
29 dečkov in 31 deklic
Poročili so se:
2ohar Jožef, nom. miner iz DolenceT — Mur-
ska Sobota in Bornšek Silva, delavka iz Celja,
Košnica 27; Slapšak Marijan, modelni mizar iz
Celja in Pirnat Cecilija, poljedelka »z bv.
Petra — Breze.
Umrli so:
Popmaier Amalija, delavka v pokoju, iz Šmar-
ja pri Jelšah, stara let; Opresnik Slavica.
otrok iz Celja; Mahnič Mojmir, otrok iz Kasaz;
Jazbec Ivan. otrok iz Blance — Krško.
Prometne nesreče
Iz naselja Zaibukovca je vozU. proti
2alcu tovorni avtomobil voznik Mirko
Jagonič :iz Zagreba. Nekaj metrov pred
mostom v Grižah je odpovedalo krmilo,
zaradi česar je zaneslo vozilo na levo
stran ceste, tako da je trčilo v betonsiko
ograjo mosta. Komisija, ki je pregle-
dala vozilo, je ugotovila, da je krivda
v tem, da se je med vožnjo odcepil
vodi ilni drog od jaxemsikega vzvoda. Pri
vozilu je nastala škoda okrog 60.000
dinarjev.
•
Iz Maribora proti Celju je vozil oseb-
ni avtomobil voznik Br»+ulič Jakob iz
Ljubljane. Ko je pripeljal v naselje
Prevrat pri Slov. Konjicah, se je srečal
z avtobusom, ki ga je upravljal voznik
Marčič Adolf. Po vsej verjetnosti je
vozU voznik Batolič z neprimerno hi-
trositjo in te hitrosti ni prilagodil stanju
ceste, ki je büa v tem času zasnežena
in sipolzka. Zaradi tega je zaneslo oseb-
ni avtomobil v avtobus, ki je vozU
pravilno po desni strani ceste, pri če-
mer je nastalo na obeh vozüih okrog
150.000 din âkode. Cloveákih žrtev ni
bilo. Krivec nezgode pa je bil voznilç
osebnega avtomobila, ker je vozU po
zasneženi in spolzki cesti neprevidno
tudi še, ko je vedel, da ima vozilo
prednje gume stoodstotno izrabljene.
... in zaledja 
Pisan rećcr „Svobode" v Soslan¡a je uspel
Dne 11. decembra je šoštanjska Svo-
boda pripravila Soštanjčanom pisan
večer. Bila je to revija glasbenih sekcij
društva in recitacijske sekcije. Polno
zasedeni dvorani Doma Svobode je
predsednik društva tov, Jože Brunšek
razložil pomen pisanega večera, na ka-
terem nas-topajo sodelavci Svobode iz
vrst mladincev, zrelih članov in tistih,
ki se od aktivnega dela v društvu že
poslavljajo.
Največ odobravanja sta želi mojstr-
sko podana recitacija »Povodnega moža«
tov. Toušakove in odlična solo točka
klar'netista tov. Ivana Marina ml. Razni
dueti, terceti, okteti, ki so izpolnili pev-
ske točke, solo točka tov. Leskovška,
koncert godlbe na pihala pod vodstvom
dirigenta tov. Marina in še druge uspe-
le točke sporeda so pokazale, da so
aktivni člani društva mnogo žrtvovali
za usipeli večer in stremeli za čim iboljšo
kvaliteto siporeda.	Mara T.
IZ LAŠKEGA
Mee&r Stra£ek Imenuje delavce »paikaS«
Sem delavka v tovarni »Volna«. V
nedeljo pred praznikom Dneva repub-
like sem kupovala meso v mesnici KZ.
V lepem tonu sem prosila, naj mi da
lepo meso. on pa mi je surovo odvrnil:
»Kadar :ma pakaž denar, takrat pa
tako.« Strašek je vedel, da smo delavci
dobili plačo že pred praznikom In je
torej mislil delavstvo na sploh. Ni
vpričo vseh užalil samo mene, marveč
ves kolektiv in to povrhu še s švabsko
psovko.
Tako ponažanje izdaja odnose člo-
veka do naše skupnosti. Ne samo, da je
to dokaz zgrešenega razpoloženja me-
sarja Straška do delavskega razreda,
ki mu po vsem okolju tudi sam pri-
pada. marveč je to hkrati dokaz nje-
gove nekiiltumosti, kakršna naj ne bi
bila lastna ljudem, ki imajo opravka
s strankami. Dolžnost sindikata v
Laškem je. da stvar razašče in skupaj
s KZ zadevo primemo uredi. Na videz
je to malenkost, toda samo na videz,
(Zadnji odstavek je mnenje uredništva.)
IZ SLOVENSKIH KONnC
V	Slov. Konjicah je bil ta teden
zbor voïivcev, ki je bil dokaj dobro
obiskan. Razen o formiranju komim
sta na zboru volivcev ixxiala poročilo
tudi okrajni odbornt'k, tov. Gorenak
Maks in ljudski poslanec, inž. Tavčar
Adolf. Volivci so svojim odbornikom
zastavili več vprašanj iz gospodarstva
in o vlogi bodoče komune, istočasno
pa so predlagali štiri člane za šolski
svet prt! šoli učencev v gospdarstvu.
Na zboru so sprejeli tudi sklep o pri-
ključitvi konjiške občine k istoimen-
ski komuni in preko OLO predlagali
Ijudsiki" skuipščini, da ta predlog sprej-
me. Na prihodnjem zboru vol'vcev pa
bodo sprejeli listo odbornikov za ljud-
ski odbor komune.
Pred približno tremi leti je büa v
Konjicah ustanovljena mizarska delav-
irtica. Začela je ipravzapraiv z dokaj
skromnimi sredstvi, saj so si morali
nekaj orodja sposoditi, sčasoma so ga
nekaj napravili doma in nakupili, tako
da so svoje delavnice za silo opremili.
Od prvih treh zaposlenih se je sedaj
število ipovečalo na deset, delavnica pa
ima sedaj tri prostore in še en prostor
za strojna dela, za kar pa še ni dovolj
strojev. Predvsem bi potrebovali kom-
binirko, ki'. ,pa precej stane in prav v
tem je težava z nabavo. Z uporabo
strojev jim večkrat priskoči na pomoč
mizarska delavnica pri LIP Konjice.
Razen sobnega izdelujejo tudi stavbno
pohištvo.
Na cesti med Slov. Konü'icami in Go-
ličem je prišlo pred kraitkim do lažje
avtomobilske nesreče, ki je povzročüa
škodo na obeh vozilih. Ob avtobus, ki
vozi zjutraj iz Celja v Maribor je do-
ber ki'lcmeter iz Konjic zadel osebni
avto. last Gradisa iz Ljubljane, ki ni
mogel pravočasno zavreti oz. obrniti
vozila na desno. Od potnikov v avto-
busu in osebnem avtomobüu se razen
strahu ni niikcmur niičesar pripeitüo,
večjo škodo je utrpel le osebni âvto,
manj pa avtobus. Posebna komisija je
takoj raziskala vzrok nesreče.
L. V.
IZ DOBRNE
Strelska družina je lep primer skr^
no in tovariško urejene ustanove. To
Se je pokazalo na občnem zboru, ki
je bil pred nekaj dnevi.
V	dveh letih ie naraslo število članov
od 26 do 113. Polov.ca članov je šolske
mladine in ostale mladine.
Družina je imela letos pokie roke
dela, zlasti, ker jim je poplava popol-
noma uničila strelišče. Toda člani so
se zavedali in obnovüi strelišče s pro-
stovoljnim delom.
Ponos vseh članov bo v prihodnjem
letu zračna puška in novo strelišče v
zdraviliškem p>arku.
Preteklo nedeljo se je v prostorih
osnovne šole vršil občni zbor Zveze
borcev. Po pozdravu in ugotovitvi na-
vzočnosti so bile volitve novega uprav-
nega odbora in volitve delegatov za
okrajno skupščino. Po poročüu pred-
sednika, sekretarja in blagajnika je büa
Se razjprava.
Sekretar, tovariš Ivan Sešel, je me<i
drug';m tudi povedal, da se bo v pri-
hodnjem letu izpolnüa želja ZB, ki sc
dobüi polno zaupanje, raziimevanje ir
denarno pomoč od Dotomčanov za
stavitev spomenika dvajsetim padlitr
borcem, ki so pokopani na Brdcah nac
Dobrno.
IZ LIBOJ
Lani je libojske pionirje prvič
obiskal Dedek mraz v dvorani druátva
»Svobode«, kjer so büi bogato ob-
darjeni, ipoleg tega pa še pogoSčenL
Kakor lani, tako tudi letos člani li-
bojske »Svobode« pr pravi j ajo prazno-
vanje Novoletne jelke, ki bo prekosüo
lanskoletno. Lani je bilo ix)goščeinih tn
obdarjenih 450 otrok, letos pa se bo
njih zbor povečal na 600, Pripravljajo
jim tudi pester program, med tem tudi
otroški zwčni film. Seveda tudi tu ne
gre čisto lahko. Nekateri zavirajo pri-
zadevanje društva Гп mu delajo težave,
kakor dobro plačana kvalificirana de-
lavca v Keramični tovarni Libo j e O.
M. in J. J, in že nekaj takih. Prvi ima
poleg lepe plače še posestvo, pa mu je
težko prispevatù. K sreči so taki se-
bičneži zares v zelo pičli manjünL
V Libojah se živalhno pnpravljajo za
zimsko športno sezono. Organizirali
bodo tradicionalno smučarsko tekmo v
alpski komb naciji sSmohorja doLiboj.
Letos jo bodo pripravüi že v januarju,
ko je sneg najlboljši in ker si v tem
mesecu obetajo večji odziv sosednjih
društev. Zgradüi bodo tudi smučansko
skakalnico za mladino
LSbojski kegljaSki klub je v poča-
stitev Dneva JLA odigral prijateljsko
tekmo s kegljaši celjske gamizije. Prir-
padniki JLA so ji h sicer p>osekali z
razl'iko 35 lesov, toda naučili so se
od njih predvsem discipline in tehnike
igranja.
Igralska sekcija DPD »Svoboda« v
Libojah ima v programu igro Draga
Gervaüsa »Zaradi stanovanja«, ¡ki je
büa pred leti uprizorjena v Celju. Po-
leg tega bodo naštudiraii. še nekaj dru-
gih veseloiger in kot v pretekli sezoni
s »Hlapci«, nameravajo tudi letos po-
kazati eno od Cankarjevih del,
iu-ibo
RECICA PRI LAŠKEM
K članku o regvilaciji i»toka Rečict
ob sindikalnem domu i^istavljamo š»
to, da je predvsem zasluga sndlkalnt
podružnice rudarjev, da je sedaj potok
гнгејеп. Posebna zasluga gre Grobekiiku
in Dragarju. ki sta vse to vodila. Sin-
dikalna podružnica je odkupüa zem-
ljišče. Strugo sta prekopala rudarj»
Medved in Žagar s pomočjo svojcev.
To delo je plačala »Svoboda«, ne pa
občinski odbor, iu se za to ni dosti
zmenil Cement in betonske kvadre je
dal rudnik, prav tako je tudi delavce
plačalo podjetje. Načrte sta plačala
rudnik in sindikat, medtem ko je Alauf,
zunanji nadzornik, nadzoroval dela, —
Dela so dokončali do prazn ka republÌK
ke, prav tako so tisti dan svečano ia-
ročili prometu tudi nov most S. S.
LOVSKI IZPITI V OKRAJU SOSTANJ
Okrajna lovska zveza Šoštanj je or-
ganizirala izpite za svoje člane. Ti so
bili zaiporedoma tri dni v prejšnjem
tednu v Smartnem ob Paki. Pod pred-
sedstvom tovariša Jožeta Kimtariča je
izpitaia komisija izprašala vsega 4.1 lov-
cev, ki so jih prijavüe posamezne lov-
ske družine v okraju. Izpit je opravilo
vsega le 25 lovcev. Naj^bolj so büi na
izp.t pripravljeni tovariši iz lovske
družine Velenje, kajti od 17 članov je
izpit uspešno opravüo 16 tovarišev. Pa
tudi Šmartno ob Paki ni zaostajalo, saj
so vsi štirje prijavljene! opravüi
med temi trije z odličnim uspehom.
filbanji prablvalcev v celjski okolici
v èasv od 4. do 11. decembra 1954
RojeniJk je bilo 9 deklic ia 1» dečkov
Poročili M se:
Pofeliek Slavko, proftovni delavec ii Rakove»
15 in Habot Helena, poljedelka z Vodenovesa;
Kroflič Anton, lončarski pomočnik iz Malih dol
m Korošec Jožefa, delavka iz Vojnika; Oberža»
Maks, avtomehanik iz Ložnice in Perder Fran-
čiška, iivilja is Preserja; Zaleznik Anton, mi-
tarski pomočnik ix Preserja in Perifer Mihaela,
poljedelka is Preserja; Jerič Viktor, áofer i»
UataBske vai in Pahr Štefanija, kuharska po
močnica is Rogaške Slatine.
Umrli foi
Lipičnik Marija, otrok is RogaSke Slatine,
stara 13 mesecev: Lipeč Ana. upokojenka ik
Ješovca pri Šmarju, stara 74 let; Paulič Avgust,
upokojenec is Bodreža. star 68 let; Kumerc Va*
lentis, oskrbovanec it Vojnika, star 86 let;
Lebič Janes, otrok is Podvrha, star 5 mesecev;
Valenšak Anton, previitkar is Lastniča, star
53 let; Valenčak Karel, prevžitkar is Lastniča.
star 84 let; Urti Marija, upokojenka iz Malik
Braslovč, stara 74 let; Bolko Anton, posestnik
is Podgorja, star 77 let; Stiplovšek Marija,
otrok, stara 6 mesecev; Kolenc Mihael, čevljar
iz Vin, star 83 let; Knez Marija, upokojenka
is Strmca, stara 69 let; Kline Alojs, upokojenec
iz Poli, star 72 let; Košec Apolonija, xospodl^
nja is Žalca, stara 97 let; Zuža Karolina, go*
spodinja is Žalca, stara 70 let.
Nagradno žrebanje v Celjski mestni hranilnici
Celjska mesilna hranünica se je v
zadnjih letih razvila iz skromnega za-
voda v lepo in vzorno bančno organi-
zacijo. Predvsem so se potrudüü, da zbe-
rejo čim več hranilnih vlog in da tako
pomagajo pri našem gospodarstvu.
Da bi se varčevanje še bolj povečalo,
je büo v začetku letošnjega leta razpi-
sano nagradno varčevanje. V sredo, dne
22. decembra pa bodo izžrebali! nagra-
de. Izžrebanih bo trideset dobitkov po
1.000 din, deset dobitkov po 750 din in
dva dobitka po 500 din.
Z nagradnim varčevanjem je hotela
Celjska mestna hrantlniica vzbuditi še
več zanimanja za varčevanje. V sredo
bo marsikdo vesel, ko mu bodo îia hra-'
nlilno knjižico pripisali še tisočak. .
O pomenu varčevanja bi omenili samo
še to, da se da z rednim mesečnim
vlaganjem, pa četudi z najbolj skrom-
nimi znesid, zbrati kar čedne vsote.
Mnogi varčujejo in zbdrajo sredstva za
pohištvo, drugi za radio, tretji za par-
celo, pa spet nekateri za dopust Ali nI
nmogo bolj pametno najprej zbrati de-
nar in šele potem kupitL 5% obresti ob
koncu leta nanese jo kar lej« dinarje.
Ko smo tako napisali že nekaj vrstic
o hranünih vlogah, še nekaj o drugem
delu tega denarnega zavoda.
Celjska mestna hranünica vodi tud6
tekoče račune družbenih organizacij in
zasebnikov. Tudi to poslovanje je zelo
dobro organizirano 'in zanesljivo. Zavo-
du 90 zadnje čase i2Tekle priznanje za
njegovo solidno poslovanje največje
družbene organizacije, ki z največjim
zadovoljstvom poslujejo s tran zavodom.
Poleg teh dveh dejavnoerti pa je ome-
niti še dajanje raznih poso j ü, ki jih pod
ugodnimi pogoji dovoljuje Celjska mest-
na hranilnica.
Tako je v nekaj vrstah opisano delo
tega marljivega delovnega kolektiva, ki
so je v nekaj letih razvül iz skromnega
urada v lep in soliden denarni zavod.
Ko smo vprašali člane upravnega od-
bora, zakaj so razpisali nagradno tek-
movanje, so nam odgovorili, da hočejo
s tem vzbuditi še več zanimanja za
varčevanje in nagraditi svoje dosedanje
vlagatelje. Povedali so nam tudi, da
bodo žrebanje izvrSüi pred člani uprav-
nega in nadzornega odbora in pred za-
stopniki vlagateljev.
O izžrebanih številkah hranünüi knji-
žic bomo poročali v prihodnji številki,
vlagateljem pa bo že v četrtek, 23.1 m.
na razpolago seznam izžrebanih številk
pri blagajni Celjske mestne hranilnice-
Ceijsica mestna liranilnka
Celje
TITOV TRG 3	TELEFON 20-73
USTANOVUENA 1863
Tekoči računi družbenih organizacij, društev
in zasebnikov
*
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje brez odpovedi
s 5%, z enoletno odpovedjo s 6%.
Tajnost vlog strogo zajamčena
*
Dovoljuje razna posojila pod najugodnejšimi pogoji
Za vse obveznosti Celjske mestne hranünice
jamči Ljudski odbor mestne občine Celje

Prve dni v decembru je imel terenski
odbor Zveze borcev NOB IV. četrti me-
sta Celja svoj letni občni zbor, katerega
eo se člani udeležili v prav lepem šte-
VÜU. Iz poročila sekretarja tov. Dobr-
ška smo razbrali, da so büi člani zelo
aktivni, se redno mesečno sestajali in
tudi članarino vestno plačevali Poka-
zali so tudi skrb za partizanske otroke,
katere je odbor kar dvakrat obdaril z
blagom.
Člani ZB so ob prüüci proslav na
Ostrožnem napravCli preko 700 pro-
stovoljnih ur in prodali preko 1000
značk. Posebno skrb pa je odbor po-
svetü tudi urejevanju spominskih plošč
na svojem terenu. V čast praznika mesta
Celja in Dneva vstaje je odbor v Na-
rodnem domu priredil svečano akade-
mijo, pri Petričku pa so člani istega
dne tekmovali s SD Lola Ribar z vo-
jaško puško na 300 m in to ekipo tudi
prema galL
Novi odbor je sklenü, da bo delo v
organizaciji z novim letom še pK)živiL
Odbor bo v bodoče uvedel za članstvo
dežurno službo v terenski pisarni, Zi-
danškova 27 vsak petek popoldne od
16. do 19. ure. Zato poziva vse svoje
člane, da se ob tem času redno prijav-
ljajo in odjavljajo.
celjski srednješolci bodo
gostovali v škofji vasi
Ze precej časa je poteklo od nesreče,
ki je zadela s poplavo naše kraje. Ta-
krat so prizadetim krajem priskočili
na pomoč tudi celjski dijaki. Naleteli
so na veliko razumevanje in hvaležnost
med prebivalci, tako da se jih le-ti
še danes radi spominjajo.
Celjski dijaki pa so se odločili, da
hočejo tudi nadalje obdržati stike s po-
deželskim prebivalstvom, zato bodo
obiskali Skofjo vas v nedeljo, 19. t, m.
in ob 15. uri priredili akademijo s pe-
etrim sporedom. Ubrano petje prizna-
nega dijaškega pevskega zbora, recita-
cije, telovadni nastop in igra bodo
Skofjevaščane gotovo prijetno zabavalL
Po akademiji bodo dijaki ostali še malo
v razgovoru z domačini
Prireditelji in profesorji vljudno va-
bijo domačine in vse ljubitelje mladine,
da se akademije udeležijo v čim večjem
Stevüu.
Stev. 50
»Savinjski vestnik«, dne 17. decefntora 1954
Stran 7
ORJASkA KOLESA
Na nedaTni razstaTi т
Londonu so polen rožnik
«trojev in naprav za ko-
niunalne potrebe prikaza-
li tudi stroj »Bentilj, it.
80€, katerega orjaška ko-
lesa vidimo na sliki. Nje-
gova zmogljivost je 25 t,
kolesa pa so visok* cei
ise cm.
Jurček Ki-aiovec;
S potovalna na Bližnji vzhod
slovenci v egiptu
Človek 3i ne bi ntiislü, da je v deželi ob NUu toliko naSih ljudi. Nekaj
mesecev pred mojim prihodom v Aleksandrijo so le-tam odprli Jugo-
slovanski dom, kjer se zbirajo Jugoslovani, ki stalno ali začasno bivajo
v tej državi Seveda je ta klub organizirala tista skupina naših ljudii,
ki imajo do naše države napreden, ali pa vsaj lojalen odnos. Med temi
je seveda razmeroma malo Slovencev. Večinoma so taki, ki so v Egiptu
po svoji službeni dolžnosti, bodisi diplomatskega ali pa trgovskega zna-
čaja. Druge bratske republike imajo le-tam veliko več svojih pred-
stavnikov.
Veliko Slovencev, predvsem slovenskih žena je v Egiptu še izpred
vojne. To so predvsem Primorke, ki so zaradi nezdržnega stanja pod
Italijo 'iskale kruha v Severni Afriki. O teh je pisal pisatelj France Bevk
v knjigi »Žerjavi se vračajo«. Te žene so odhajale v Egipt za dojilje in
puščale doma komaj rojene otroke v tuji oskrbi. Služile so pri raznih
bogatih družinah in pošiljale denar domov. Le redke so se vrnile na
rodno grudo, večina pa ni imela več sredstev za povratek. Vmes je prišla
še vojna in tako jih je na tujem zatekla starost in betežnost. V Aleksan-
driji je veliko število raznih azilov, ki jih vodlijo večinoma razni cer-
kveni redi Baje je tudi nek slovenski azü, ki ga vodijo slovenske sestre.
Kot sem slišal, je ta azü svoj čas bü zatočišče naših izdajalcev in po-
beglih vojnih zločincev.
Ne vem sicer, če je med egiptovsko vlado in našo državo urejeno
glede pokojnin, vendar predpostavljam, da to ni urejeno, ker se zelo
malo izseljencev vrača v domovino. Nekateri so bili v mladosti za-
varovani in plačevali prispevke za pokojnino. Najbrž te ix>kojnine doma
v domovini ne bi mogli dobivati, zato se zatečejo v azile, ki njihove
prihranke pobirajo in skrbijo za njihov »telesni in duševni« blagor.
Kolikor sem mogel sam videti, skrbijo predvsem »za duševni blagor«,
kajti ti azili so vsi preveč samostanski Jasno, da v tem okolju naši
izseljenci nimajo prave slike o naši današnji stvarnosti in da zato ni
čudno, če mnogi 'kljub domotožju raje čakajo na smrt v tujini
Naši emigranti in izdajalci nimajo več v Egiptu tako hrupne besede.
Resnica o Jugoslaviji je prodrla že tako globoko v svet da s svojimi
lažmi in propagando težko kaj dosežejo. Se bolj pa jim je spodneslo
tla v trenutku, ko so Egipčani izgnali svojega kralja, ki je do naše po-
begle vlade le kazal nekaj gostoljubnosti in simpatije. Težko je reči
koliko je teh ljudi v Egiptu, toda ne more jih biti ravno malo, saj je
büa med vojno tam vsa jugoslovanska izdajalska vlada, ves dezerterski
generalštab itd. Poleg tega so zavezniki imeli v Egiptu veliika ujet-
niška taborišča, odkoder so izdajalci snubili oficirje bivše jugoslovanske
vojske. Večina ujetnikov jugoslovanskega rodu se je vmüa v domo-
vino že za časa vojne in skupaj z ostalimi oddelki partizanske vojske
obračunavala z okupatorjem in izdajalci Majhen del pa je nasedel so-
vražni propagandi ali pa je imel na vesti umazaniјте do svojega naroda.
Le-ti so ostali tu m se udinjajo Vsakemu, M mu ponudi sredstva za
življenje. Kot sem čul, je nekaj taküi odpadnikov v egipčanskm oboro-
ženUi oddelkih. To so navsezadnje obžalovanja vredni ljudje. Sami so.
zavrgli domovino, njihov zapeljevalec kralj Peter, pa jo je potegnü
nazaj v Evropo, ker si ni mogel več privoščiti vzdrževanja toliko pod-
repnüíov na račun lastnega brezskrbnega življenja. So to zelo žalostne
kreature, ki jih nihče prav ne spoštuje,
Egipt poznajo gotovo tudi številni štajerski fantje in možje, ki so
jih Nemci prisüno mobilizii-ali in poslali na afriško bojišče. Mnogi so
dezertirali k zaveznikom, nmogi pa so bili ujeti Ko so zavezniki uradno
priznali partizansko gibanje, so se mnogi ranjeni partizani zdravüi v
Egiptu, Le-ti so v teh taboriščih zbirali prostovoljce za boj v* domovini
Tako so tudi v Egiptu nastale bojne enote, ki so potem preplxüe Sredo-
zemsko morje in krepko tolkle po sovražniku domovine. Tu so se nekaj
časa vadili naši fantje v ravnanju s težkim orožjem Po invaziji na
Italijo so jih p>restavili tja in od tam na jugoslovanska bojišča.
Po vsem tem se vidi, da je tudi najnovejša zgodovina naših na-
rodov v marsičem povezana z Egiptom in če bodo naše trgovske zveze
enkrat bolj zacvetele, bo zibelka človeške kulture še mnogo bliže našim
narodom. Toda zaenkrat je Slovencem Egipt še vedno zelo neznan. Na-
ravnost čudno je, da v naših knjižnih omarah 2iaman iščemo knjig o tem
zanimivem delu sveta? Vsi drugi narodi 'imajo literaturo, ki približuje
ljudem deželo ob Nilu, bodisi z znanstvene, i)otopiisne ali pa čisto
literarne plati Zalkaj? Mar Slovenci nimamo spx>sobnih egiptologov, ki
bi tako delo lahko opraviüi?
Cisti računi — dobri prijatelji
(Pomenek z naročnikli)
Tale rimski pregovor je siila moder in velja odkar obstoja človeštvo.
Naš list ima dvoje vrste prijateljev. Popolne in polovične. Prvüh' smo
najbolj veseli, ker vemo, da radii čitajo naš list in ¡izpolnjujejo tudi
obveznosti do njega, drugi pa ostajajo kar pri zadovoljstvu čitanja,
pozdravljate s kislim nasmeškom. Zaenkrat našemu listu še ni tako
Slednji so za nas prav taki, kot tisti Vaši znanci, ki jlih pri srečanju
rožnato postlano, da bi ravnodušno gledal rdeče kljuke na kartotekah
narocnücov.
Pri pregledu kartoteke smo ugotovüli, da precejšnje število naročni-
kov ni plačalo naročnine za leto 1954. Nekateri dolgujejo za celo leto,
drugi spet za p>ol ali samo za nekaj mesecev. Nedavno smo vsem
celjskim dolžnikom na naslovni listek napisali znesek dolga, v zadnji
številki okoliškim do črke K, danes pa ostalim do črke Z. Ker smo
prepričanli, da niso naši naročniki ostali dolžni hote, temveč zaradi
lastnosti, ki ji pravimo pozabljivost, upamo, da nam bodo le-ti gotovo te
zneske nakazali skupaj z naročnino za vnaprej. Ce pa so med našimi
prijatelji tudi taki, ki računajo, da bodo spet leto dni dobivali časopis
zastonj, jim moramo povedati, da nam sicer ni ljubo, da jim bomo px)
novem letu list uklinüi, naročnino pa gotovo izterjali Nam ta beseda
sicer ni pogodu, gotovo tudi vam ne. Poskrbimo kot dobri prijatelji, da
to besedo črtamo iz našega besednega zaklada. Torej še enkrat: Clara
pacta — boni amicï!
Savinjski vestnik
CELJSKE BODICE
ISCEM SOBO
Sem možakar srednjih let
m še samec, kot je znano,
ker pa zima mi grozi,
iščem sobo meblovano.
Sem simpatičen močnd,
pravijo, da tudi čeden,
gostih las in zdravih zob,
v svoji službi pa ugleden.
Poleg najemnine dam
še nagrado v tisočakih
in pomagam vsepovsod
pri opravkih teh in takih:
Perem, kuham, brišem pod,
tudi deco inštruiram,
le dojiti še ne znam,
vino in tobak preziram.
Žensko, ki mi sobo dà,
sem pripravljen poročiti,
stárost je postranska stvar,
lepa ji ni treba hiti.
Ce rodil bom kaj otrok,
znal ljubiti jih bom vroče.
Pišite pod šifro to;
»Mož pod toplo streho hoče*!
KAVARNA MERKUR
Se bode v oči nas »Kavarna Merkur*,
zidovi tam niso še čisti,
kjer v času usodnih, tegobnih nam ur
snovali so celjski nacisti.
Rejenih teles in napihnjenih lic
mogočno so tam govorili,
bleščala belina je njih nogavic
in dame šumele so v svili.
»Pariz je zdaj naš in že jutri ves svet!*
so pesmi o zmagi donele,
šampanjec je pokal med burjo besed
in čaše ob zid so letele.
»Kdor s firerjem ni, naj izgine s svetá,
le naša naj rasa v njem vlada,
Slovenec s krvjo nam gnojil bo ta tla,
a nam se mastila bo brada!«
Minilo je vse. Iz »Kavarne Merkur*
gospodje so v noč se pobrali,
a niso za rádosti svojih bravur
zapdtka v celoti plačaHi.
Za njim napis še naj zdrkne v temó,
da Celju čistejše bo lice,
ko jasne poti mu v bodočnost gredó,
v življenje svobode, pravice!
PROŠNJA CELJU
Mestu vašemu prelep pozdrav
2 vročo prošnjo, da se nas usmili,
ko nam zdaj preti pokol krvav
in trepečemo v neznanski sili!
Iz Ljubljane pošta je prišld,
da naš slavni rod tam hitro gine,
treba je njegovega mesa
za pogoltne cirkuške zverine.
V smrtnem strahu tam okrog voglov
sestre naše v ulicah bežijo,
ko za cirkuško vstopnino v lov
— kot za mišmi mi — ljudje drvijo.
Cirkusu naj pota se zapró,
da pred njim bo varno naše mesto,
Celju pa obljubljamo zato
v boju proti mišim službo zvesto.
O, Celjani, glejte, dvigamo
milo k vam premehke svoje tačke
in še z repki vdano migamo:
Rešite nas — svoje celjske mačke!
Ali veste —
1.	Od kod beseda sekretar?
2.	Kaj pomeni ghetto?
3.	V kateri državi je največ
milijonskih mest?
1.	Beseda sekretar je vzeta iz
francoščine, v kateri ima dva po-
mena in sicer je »secretaire« (izg.
sekretèr) ali tajnik ali pa pisalna
miza, navadno z nastavkom in z
zaklopko, s katero se vsa miza na
en mah zapre. V nji so hranili za-
upne spise v posebnih tajnih pre-
dalih.
2.	Ghetto pomeni mestno četrt
v italijanskih in levantiskih me-
stih, pozneje tudi drugod v Evro-
pi, kjer so morali v srednjem ve-
ku, deloma tudi kasneje, prebiva-
ti Judje, strogo ločeni od krist-
janov in drugovercev sploh.
3.	Največ milijonskih mest ima
Kitajska in sicer sedem. Vendar
je njih skupno število prebival-
cev višje od števila prebivalcev
največjega mesta na svetu, t. j.
Londona »le* za nekaj čez tri mi-
lijone. .
Geljshi študentje v Turčiji
Piše RUDI KRAJNC
Problem vode, predvsem pitne, ki je
'v teh krajih najbolj pereč, so rešili tako,
da so majhno rečico zajezili in si s
tem zasiigurali zadostno količino pitne
vode, ki preko številnih čistilnih naprav
po ceveh priteka in napaja polmilijon-
sko mesto. Ko smo se povzpeli na vrh
betonske pregrade in zagledali veliko
jezero, nas je zamikalo, da bi se malo
osvežili v hladni vodi — seveda ne tu,
ampak kjerkoli na drugem mestu, pri-
mernem za kopanje. Zelo čudno se nam
je zdelo, ko so nam povedali, da kopanje
pri njih »ni moderno* in, da večina njih
sploh ne zna plavati. Prepričani, da je
tudi pri nas takOf nam niso poskrbeli
za ta nujen užitek vročih poletnih me-
secev in tako se nismo kopali niti en-,
krat v vseh 30 dneh.
Vso mestno četrt, nekoliko izven
strogega središča, tvorijo inozemske
ambasade in poslardštva. Med njimi
smo kaj kmalu zasledili tudi jugoslo-
vansko. Naš ambasador nas je zelo pri-
jazno sprejel; med bivanjem smo ga
večkrat obiskaiA. Za slovo nam je pri-
redil prijetno »coctail-partijo*, na ka-
teri niti naše pristne sUvovke, niti
svinjske šunke ni manjkalo.
Sigurno ste že kaj slišali o dunajskem
zabavnem vrtu, Pratru. Nekaj podobne-
ga v manjšem obsegu je ankarski »Luna-
park«. Čeprav služi zgolj zabavi, je
vendarle vredno o njem spregovoriti
nekaj besedi. Leži skoraj v sredini
mesta. Velik umeten bazen, številni pol-
krožni mostovi, razkošne krošnje zele-
nih vrb posejane z neonskimi svetle-
čimi cevmi in morje raznobarvnih lučk,
napravi zlasti ponoči na človeka ne-
pozaben vtis. Ogromno kolo vas dvigne
nad celo Ankaro, v posebnem šotoru si
lahko ogledate vožnjo drznih motoristov
po navpični steni, drugod zopet pre-
izkušate svojo moč na najrazličnejše
načine, se vozite z avioni, avtomobili
itd., poskušate srečo z metanjem obroč-
kov na cigaretne škatlice, vlečete za
vrvico in pričakujete kaj bo na njej
itd. itd. Tu se razvedri ogromno ljudi
po napornem delvnem dnevu, pa tudi
marsikak iiiozemec je reden gost zna-
menitega »Luna-parka«.
carigrad — biser orienta
Istanbul ali Carigrad, v zgodovini
Bizanc ali Constantinopel — vse to so
imena za prekrasno mesto bližnjega
vzhoda. Carigrad šteje danes okrog 2,5
milijona ljudi. Je pristaniško mesto,
zgrajeno na strateško važni točki, kjer
se spaja Crno morje z Egejskim. Obale
morske ožine Bosporusa na severu in
Marmorskega morja na jugu so nudile
ugoden prostor za dolgoleteri^ razvoj
današnjega milijonskega mesta. Istan-
bul je sestavljen iz treh mest: stari del
in noui del mesta, ki ju loči ozek zaliv
»Zlati rog«, ležita va evropskih tleh,
Haydarpaša — tretji sestavni del Cari-
grada, pa na azijskem kontinentu.
Stari del Carigrada — širok klin, ki
ga na severu obliva Zlati rog, na jugu
pa severna obala Marmorskega morja,
je prava zakladnica zgodovinskih zna-
menitosti in orientalskih krasot. Novi
del mesta, prav tako Mirraste oblike,
razprt med Zlatim rogom in Bosporu-
som, je povsem moderen z velemest-
nim prometom, novimi stavbami in vse-
mi lastnostmi, ki jih Srečujemo v za-
hodno-evropskih velemestih. Oboje mest
vežeta med seboj Atatiirkov in Gala-
tov most preko Zlatega roga, ki sta tako
dolga, da se jih pešec raje ne podstopi!
In tretji del Istanbula? Tudi to je mo-
derno mesto z močnim ladijskim pro-
metom krepko povezano s svojima bra-
toma na evropskih tleh.
Prepričan sem, da vas bo podrobneje
zanimal zlasti stari Carigrad — odgovor
na vse skrite želje in pričakovanja, ki
marsikoga vlečejo v to slovito mesto.
Ze samo življenje na cestah, ki so pre-
cej ožje in slabše od ankarskih, napra-
vi na tujca nepozaben vtis. Tisoče in
tisoče avtotaksijev se preriva skozi pi-
sano množico peščev. Človeku se zazdi,
da tu sploh ne poznajo prometnih pra-
vil. Prehitevajo zdaj levo, zdaj desno,
kakor pač nanese. Morje avtomobilov
začuda tiho drsi po ozkvh ulicah navzdol
in navzgor (le redke od njih so ravne,
brez vzponov in spustov). Tu ne pozna-
jo strogega reda za pešce, tudi avto-
mobilsko sireno začuješ le redko kdaj.
Vse teče tiho, gladko in čeprav so ceste
prenatrpane z vozili, so vendarle pro-
metne nesreče prava redkost. Zahvala
gre šoferjem, ki so pravi žonglerji in
si z neverjetno spretnostjo in sigur-
nostjo utirajo pot po prenatrpanih ca-
rigrajskih ulicah.
ABSTRAKTNA
Sedimo v kavami Vstopi gost, gre
pri vratih po zidu navzgor, po stropu
in se sp>et px> steni spusti na prazen
sedež. Tam popije kavo in se po isti
poti vrača spet ven.
Pa vprašam natakarja:
»Prosim, povejte, kdo je ta človek?«
»Ah, tale? Čudak, zares, nikoli ne po-
zdravi«
Lepe novoletne nagrade so za Vas zgubljene...
če niste še naročnik našega lista. Tako odkrito povemo vsem, ki naš list
sicer berete, niste p>a naročeni nanj. Prav tako lahko vsii naročniki Isto
p>onovite vsem, ki si pri' vas sposojujejo naš list in ga čitajo i>otem, ko
ste ga VI že prebrali
Sklep uprave m uredništva je, da bodo najlepših nagrad novoletne
križanke deležni le naši naročniki, ki imajo plačano vsaj poUetno na-
ročnlJio, To se pravi, da ste na vrsti tudi vsi stalni naročniM, da pogleda-
te, do kdaj imate plačano naročnino. Vsak, ki je naš naročnik in želi
tudi ostati, i>ač ne bo 'Izpustü priltike in samega sebe ogoljufal za
nagrado. Zato priporočamo vsem našim naročnikom, da plačajo še letos
vsaj poUetno naročnino iln se s tem vključijo v krog tistih, ki lahko
računajo na najlepše nagrade. Kdor hoče biti naš naročnik, mora naročni-
no itak plačati prej ali nekoliko pozneje, zato upoštevajte to prednost
in se ravnajte po pregovoru, kar danes lahko storiš, ne odlašaj na j utrli
bralci — naročniki — rešite se skrbi
in večjih stroškov
Mnogi bi se na naš list naročili, pa odlašajo in se ne morejo pri-
praviti do tega, da bi izpolnl-li naročilnico. Zato pa vsak teden kupujejo
naš lisit v trafikah in pri kolp)orterjüi. Zgodi se, da ga včasilh niti ne
dobijo, ker je prehitro razprodan. To, da je »Savinjski vestnik« vedno
razprodan, nam potrjuje domnevo, da je naš list prüjubljen in da ima
tudi izven naročnikov stalne bralce. Zvedeli smo tudi za take, ki dajejo
trafikantom vedno kak drobiž, da jim prihrani naš list dokler ga ne
pridejo iskati Zakaj tako? Ce ga naročite, boste vsaj za gotovo vedeli,
da Vam bo redno prihajal na dom Poleg tega pa izračunajte koliko
plačate, če vsak teden sproti kupujete naš list po 10 din in koliko manj
/izdatkov bi dimeli, če bl ga naixôliil z letno naročnino 500 din. Videli boste,
da se izplača »žrtvovati« ta malenkostni znesek enkrat ali dvakrat, pa
imate pjotem mir in hkratli manjše stroške. Vzemite torej v roke svinčnik
in izpolnite spodnjo naročilnico. Ciim boste odložüi časopis, boste po Vaši
stari navadi že pozabüi. V prvi šteVi^ ki jo prejmete, bo prüožena
nakaznica, katero nam 'izpolnjeno vrnite z vplačano naročnino. Storite
to v svojo koitilst!
Organizacije SZDL, sindikatov in druge ter kmetijsice zadruge
PRIDOBIVAJTE ČLANE PREŠERNOVE DRUŽBE
Izrežite 1л nam pošljite!
	i Znamka 
za 10 dini
Uprava Savinjskega vestnika
CELJE I
titov trg 1
Poštni predal 123
!
stran 8
>Savinj»ki vestnik«, dne 17. decembra 1054
Stev 50
Telesna vzgoja
Prve priprave za pokrajinski zlet „PARTIZAK'A*' v Celju
Najsvečanejša proslavitev 10. obletnice osvo-
boditve v Celju bo brez dvoma pokrajinski zlet
Sartizansklh društev, ki bo v letu 1955. Pred
nevi je bil širši sestanek okrajne zveze Par-
tizan z zastopniki oblasti, množičnih organizacij
in celjskimi društvi, na katerem so bili sprejeti
prvi sklepi Y zvezi z izvedbo te veličastne ma-
nifestacije.
Celjani smo lahko ponosni, da nam je repub-
liška zveza zaupala izvedbo velikega partizan-
skega zleta, na katerem bo predvidoma sodelo-
valo okrog 8000 telovadcev in telovadk. Glavni
zletni dnevi bodo od 2?. do 29. maja. Praznično
Celje bo v teh dneh sprejelo tisoče gostov iz
Dolenjske, Zasavja, Posavja, Koroške, Savinj-
ske doline, Maribora in okolice ter obsežnega
Prekniurja. Skratka — v Celju se bodo zbra»
pripadniki partizanske organizacije iz vse vzhod-
ne Slovenije. Prav v mestu, kjer je bil оУпрл-
torjev teror najbolj nasilen, bodo ob 10. oblet-
■ ici nove Jugoslavije izbrani telovadci in telo-
vadkinje manifestirali z izbranim programom
vso veličino naše telesne vzgoje, ki jo prevevajo
adrava načela. To bo revija zdravih in delovnih
ljudi, ki jim je telesna vzgoja in šport poleg
poklicnega dela vsakdanja potreba. Celjske
Mlice bodo v teh dneh preplavljene z mladino,
ki je našla v telesni vzgoji in športu za naso
skupnost najbolj dragoceno in koristno raz-
vedrilo in zabavo. Vse pozitivne vrednote, ki
jih daje mlademu človeu sistematična telesna
vzgoja, bodo tisoči prikazali v teh dneh nasim
ljudem, ki bodo prav tako brez dvoma v tisočih
prihiteli na Glazijo, da prisostvujejo pestremu
sporedu tekmovanj in nastopov. Celje, ki ima
že več kot pol stoletja staro telovadno tradi-
cijo, saj sovpadajo zanetki telovadn«a živ-
ljenja v našem mestu v dobo narodnostnih
bojev pred letom 1900, bo brez dvoma dostojno
sprejelo goste, ki bodo prvič po osvoboditvi v
tako velikem številu prikazali našim ljudem vso
pestrost in bogastvo telesne vzgoje v novi par-
tizanski organizaciji.
Izvedba tako velike manifestacije zahteva
egromno dela, ki so se ga Celjani že lotili.
Program sam predvideva na 28. maj« 1955 re-
publiška prvenstva v mnogoboju in v vajah на
•rodju, na 29. maja pa ob zgodnjih nrah gene-
ralno skušnjo na Glaziji, potem pa v dopoldan-
skih urah povorko po celjskih ulicah, popoldne
pa javni telovadni nastop. Glazija bo spreme-
nila svoje lice in bo iz zapuščenega igrišča z
■apori LO MO Celje in s prizadevanjem ND
Kludivar dostojno pripravljena za tp praznik.
Urejeni bodo novi nasipi za gledalce, vse atlet-
ske naprave, morda bo vzklila celo nova zelena
preproga na igrišču, postavljena bo provizorična
tribuna — le vprašanje nove ograje je še ne-
rešenp, čeprav je obstoječa v izredno obupnem
.stanju in terja z ostalim prostorom nujne ure-
iitve. V razpravi je bilo tudi skrbno načeto
vprašanje materialnih sredstev za izvedbo_ te
velike prireditve. Soglasno je bilo sprejeto
■inenje tov, Jermana, predsednika OLO Celje,
da se morajo finančna bremena za ta zlet so-
razmerno porazdeliti na vse okraje, iz katerih
kodo sodelovali na tej prireditvi, pa tudi re-
publiška zveza Partizan bi naj prispevala svoj
delež, Celje samo bo itak že s prevzemom same
•rganizacije in izvedbe te prireditve žrtvovalo
xinogo svojih sredstev, od katerih bodo brez
dvoma precejšnja že za urçditev zletnega pro-
stora. Poleg zagotovitve matèrialnih sredstev pa
je še vrsta drugih velikih nalog, ki jih bodo
reševali posamezni odbori: propagandni, gospo-
darski, tehnični, finančni in zdravstveni. Delo
vseh teh odborov bo koordiniral zletni odbor,
ki ga sestavljajo najvidnejši delavci partizan-
ske organizacije celjskega okraja. Vsi omenjeni
edbori bodo zasedali še v letošnjem letu, kjer
bodo podrobno razčlenili svoje delo. Od vseh
bodo imeli največ dela propagandni, tehnični in
gospodarski, ki bodo merali zagrabiti za svoje
delo takoj in to kar krepko.
V okviru pokrajiaskega zleta pripravlja tedii
TVD Partizan Celje - mesto veliko svečanost.
Dograditi n&mreč nameravajo moderno telova-
dišče ob Kersnikovi ulici med II. osnovno šolo
in stanovanjskimi bloki Tovarne emajlirane po-
sode, ki bi naj bilo otvorjeno prav v zletnih
dneh s svečano večerno akademijo na prostem,
ua kateri bi sodelovali najboljši jugoslovanski
teovadci ia telovadkinje.
Smučanje
NA DRUGEM »SUHEM SLALOMU« -
400 PIONIRJEV!
Smučarsko društvo Celje je v aedeljo zaradi
izrednega zanimanja najmlajših in najdraROce-
ncjžih društvenih pripadnikov ponovno organi-
ziralo tekmovanje v suhem slalomu. Na startu
se je zbralo rekordno število tekmovalcev —
400! Tekmovalne proge so bile izpeljane po
travnikih nad tovarno Toper. Vsako množično
tekmovanje daje vedno nove neznane zmago-
valce. Tudi v nedeljo so se na prva mesta uve-
ljavili novi pionirji in pionirke, zmagovalci iz
prejšnjega tekmovanja so se morali umakniti
ua slabša mesta. Seznanimo se z novimi imeni
zmagovalcev. Morda bomo o njih še pogosto
slišali na smučarskih tekmovanjih . . . Morda!
Sneg pa je muhast in ko bodo mladi smučarji
drseli po smučinah, lahko ponovno pričakujemo^
da se bodo v ospredje prerinili zopet neznani
talenti.
REZULTATI: pionirji do 8 let — 1. Perme,
2.	Strk, 3. Pilih, 4. Stuklek, 5. Kramer; —
piouirke (ista starost) — 1. Obrez, 2. Egerte,
3.	Crnigoj, 4. Meško; — pionirji od 8 do 10 let:
1.	Nolimal, 2. Kres, 3. Grobelšek, 4. Ulanec,
5. Puncer; — pionirke (ista starost): 1. Urban-
čič. 2. Mihelčič, 3. Zimšek, 4. Ulanec, 5. Smreč-
■ik; — pionirji od 12 do 14 let: 1. Vodnik,
2.	Ocvirk, 3. Keblič, 4. Lisec, 5. Telič; —
pionirke (ista starost): 1. Jamnik, 2. Regula,
3.	Leban; — pionirji od 10 do 12 let: 1. Vok,
2. Zenzianovski, 3. Alulej, 4. Sok, 5. Bovha.
Smučarsko društvo Celje je tudi nedeljske
zmagovalce obdarilo s praktičnimi nagradami
ia diplomami
NOVI SMUČARSKI SODNIKI
Štajerska smučarska podzveza je т soboto
izvedla sodniške izpite za kandidate iz trbo-
veljskega in šoštanjskega okraja. Izpit za smu-
čarske sodnike je uspešno opravilo 9 kandidatov.
Med tednom bodo podobne izpite polagali šte-
vilni kpdidati iz Celja in okolice. Tudi s tem
dolom želi ŠSP izboljšati organizacijo in zvedbo
letošnjih smučarskih tekmovanj in prireditev.
PRIJAVLJAJTE SMUČARSKE TEČAJE!
Kdo se ne spominja letošnje gneče v obek
planinskih postojankah na Golteh ob času zim-
skih semestralnih počitnic! Obe koči sta bili
nabito polni in smučarski tečajniki niso našli
v tem času potrebnega miru za svoje nemotene
delo in učenje. Da bi se v letošnjih semestral-
nih počitnicah izognili tej gneči, smo se obrnili
za informacije na Planinsko društvo Celje —
kako bo z bivanjem ob tem času ua Golteh.
Vodstvo PD Celje nam je pojasnilo, da doslej
nima prijavljenega še nobenega tečaja. Nujno
pa bi oilo, da vse šole in zainteresirane organi-
zacije še v tem mesecu sporoče PD Celje pia-«
nirane tečaje s številom tečajnikov. Le na ta
način bi bilo možno pravočasno porazdeliti re-
zervirana mesta in opozoriti ostale ljubitelje
smučanja, da se v času semestralnih počitnic
ne podajajo na Golte. PD Celje je na eni
svojih zadnjih sej določilo minimalno ceno
dnevnega pensiona za delavsko in srednješolsko
mladino — 350 din, za vse ostale tečajnike in
obiskovalce pa 400 din. Stvari so nam sedaj
jasne. Vsi interesenti naj sedaj pohitijo s svo-
jimi prijavami, da bo v letošejih počitnicah na
Golteh več reda ia miru, kot smo ga bili de-
ležni v prejšnjem letu. Snega v nižinskih legah
li im ga >oče biti — на Goltek pa je že sedaj
primerna snežna odeja, ki se bo tja do srede
januarja še znatno okrepila.
__Atletika__
VIPOTNIK - NAJVEČJA NADA JUGOSLO-
VANSKE ATLETIKE
Zagrebški »Narodni športe je v svoji anketi,
v kateri so sodelovali atletski strokovnjaki iz
Jugoslavije, postavil lestvico desetorice naj-
večjih »upov< jugoslovanske atletike. Pri se-
stavi te lestvice je bila upoštevana starost
tekmovalcev (do 22 let), njihovi letošnji rezul-
tati ill perspektive njihovega nadaljnjega raz-
voja. Strokovnjaki in redakcija lista niso bili
v zadregi za nosilca te lestvice. Povsem upra-
vičeno je na vrhu naš znani atlet Andrej
Vipotnik, član Kladivarja. Andrej Vipotnik je
bil v letošnjem letu stalni član državne repre-
zentance in je na srednjih progah dosegel na-
slednje dobre rezultate: na 800 m — 1:51,7, na
1000 m — 2:27,7 in na 1500 m — 3:50,6. S svo-
jimi uspehi na tekmovanjih, sijajno tehniko in
zmogljivostjo je dokazal, da ima pred seboj Se
svetlo perspektivo. Mlademu atletu čestitamo
k laskavemu priznanju!
____Košarka____
VELIK USPEH STOROVSKE DELAVSKE
MLADINE
Pred dnevi je mladina I. gimnazije v Celju
organizirala propagandni turnir v košarki, na
katerem so sodelovale ekipe celjskih srednjih
šol in metalurške industrijske šole iz Stor.
Gojenci MIS iz Stor so poskrbeli za največje
presenečenje na tem turnirju z osvojitvijo
prvega mesta! Domovina jceljske košarke je
namreč^ ua 1. gimnaziji, kjer niso dijaki do-
živeli že leta in leta nobenega poraza. Vsa
reprezentai^ca Celja se je rekrutirala iz tega
zavoda. Zalo nas uspeh Storjanov še posebej
preseneča. Vse kaže, da je I. gimnazija dobila
v MIS Store dostojnega nasprotnika. Na na-
šit dii ja mesta so se zvrstili: I. gimnazija, nči-
teljišče, ekonomska srednja šola.
_Sabljanje
DELNI USPEHI NA PRVENSTVU SLOVENIJE
Oslabljena ekipa Kladivarja je v nedeljo na-
stopala na prvenstvu Slovenije v Ljubljani. V
floretu se je v finale uveljavil mladi tekmo-
valec Ivanko, Salobirju pa je le za las ušel
vstop v družbo najboljših. V sablji je poskrbel
zd veliko presenečenje Drago Salobir, ki je v
predtekmovanju dosegel prvo mesto in pre-
magal — prav prepričevalno — celo državnega
reprezentanta tov. Klopčiča. V finalu pa ni
mogel ponoviti svojega uspeha in se je moral
zadovoljiti s slabšim mestom. Po pripovedova-
nju sodeč so dobro vlogo pri določanju vrstnega
reda odigrali tudi sodniki. Zal Celjani nimajo
sodniškega kadra in so tako prepuščeni sojenju
sodnikov iz ostalih mest. Kdor se količkaj ra-
zume na sabljanje, ve, da je prav v tem športu
sodnik »velika< oseba in da lahko z neobjektiv-
nim sojenjem spravi na površje tudi slabše
tekmovalce. /
OSTRA, TODA PRAVIČNA KAZEN ZARADI
PONEVERBE LJUDSKEGA PREMOŽENJA
Občinski ljudski odbor Šentjur pri
Celju je bil v začetku jimija letos ob-
veščen, da krajevno podjetje »Gostin-
stvo« še nima potrjene bilance za leto
1953	iz razlogov, zaradi katerih se ute-
meljeno sumi, da poslovanje tega pod-
jetja ni h:lo v redu. Sum nepravilnosti
se je predvsem močno osredotočil na
takratnega upravnika krajevnih pod-
jetij Süssingerja Franca. EXa hi se stvar
mogla pravilno razčistiti in da bi pre-
nehale nadaljnje neprawlnosti, je bil
Süssinger kot upravnik odstavljen. Ob-
činski ljudski odbor je odredil revizijo
poslovanja celotne uprave tamkaj šn j ili
krajevnih podjetij Gostinstvo, Mizar-
stvo, Mesarija. Odrejeni revizor je v
času od 8. junija pa vse do 10. oktobra
1954	kompleksrlo pregledál ijoslovanje
Süssingerja Franca kot upravnika in
blagajnika navedene uprave, pri čemer
je našel niz tako težkih nepravilnosti,
zaradi katerih je bil takoj uveden ka-
zenski; postopek. Način in obseg škod-
ljivega delovanja upravnika Süssinger-
ja sta take harave, da bo težko najti
podoben primer, kjer se je vodilno
osebje v našem krajevnem gospodar-
skem aparatu tako težko spozabilo nad
upravljanjem s splošnim ljudskim pre-
moženjem, ki je matertalna baza naše
družbene stvarnosti.
Revizija je ugotovila, da je Süssinger
kot upravnik, v štirinajstih primerih
izvralM kaznivo dejanje poneverbe de-
narja in blaga v skupni vrednosti za
najmanj 577.032 dinarjev.
Svoj uradni položaj je zlorabil s tem,
da je raznim gostilnam prodajal iz za-
ložne kleti pijače po nabavnih cenah,
namesto po ceni, ki se kot prodajna
cena za drž. gospodarska -podjetja do-
loča po kalkulacijsküi predpisih. Pod-
jetju Gostinstvu je s tem povzročil
najmanj 71.451 dinarjev škode. Mesec«
api-ila 1953 je iz podjetja Mizarsbv»
vzel za Siebe novo spalniico v vrednosti
48.395 diiiarjev, za kar je sicer dal neto
protivrednost, podjetje Gostinstvo, za
katerega je büa spalnica izdelana, рв
je vseeno utrpelo n ajinan j 24.000 dij»
škode.
Svojo službo je tudi v drugih oesirik
nevestno upravljal. Med drugim je то-
d/1 skladiščne kartoteke založne kleti
podjetja Gostinstvo tako, ф je büa
vsaka kontrola nad blagovnim prome-
tom v letih 1951 do 1954 nemogoča.
Opuščal je evidentiranje dobav raznih
pjač podrejenim gostinskim obratom.
Pc;ikiibel ni. da bi gosDnska podjetja
dnevno odvajala izkupičke v banko,
tako da je bilo na dan 9. 7. 1954 pri
posameenih gosfnskih obratih neodve-
denih gotovin.5kih izkupičkov v znesku
434.212 dinarjev.
Süssinger je v 10 primerih zagrešil
kaznivo dejanje ponareditve uradne
listine s tem, da je vp&al v računske
temeljnice in blagajniške knjige pod-
jetij Gostinstvo in Mizarstvo lažnive
podatke in lažne temeljnice uporabil
kot resnične.
Krajevna podjetja so zaradi takega
škodljivega Süssingerjevega poslovanja
utrpela veliko škodo. Primanj'kljaj т
podjetju Mesarija znaša 259.957 dinar-
jev. Gostinstvo je utrpelo šikodo 931.430
dinarjev, kar je za razmeroma majhno
(podjetje velika škoda in mu grozi li-
kvidacija, če ne bo uspelo, potrašna
obratna sredstva refundirati.
Za vsa ta dejanja se je Süssinger т
tri dni trajajoči razpravi zagovarjal
pred celjsikim Okrožnim sodiščem, ki
je c'ßireklo ostro, toda pravično kazen
— 7 let strogega zapora.
Izrečena kazen naj bi bUa resen opo-
min in v svarilo tistim, ki bi se hoteli
»pozabiti nad upravljanjem zaupanega
jim splošnega ljudskega premoženja itt
ee okoristiti na račun skupnosti.
Pri isti razpravi je bU obsojen na
4 mesece zapora Plausteinei* Edvard,
bivši predsednik občinskega ljudskega
odbora Šentjur, ker je Süssingerja na-
klepoma napeljal, da je storil v aiem
primeru kaznivo dejanje poneverbe in
kaznivo dejanje ponareditve uradne
listine.	M. C.
Cene na Celjskem trgu
Ta teden je bU celjski živil^ci trg
[car dobro založen z zelenjavo, zlasti
3 solato, motovilcem in radičem. Se
vedno pa je pogrešati; večje množine
cvetače in sta jo te dni v neznatnih
količinah nudila le »Izola« in Kmetij-
sko posestvo na Lavi. Na trgu se je ta
teden pojavila tudi bela moka v večjih
količ'nah, ki so jo prodajali privatniki.
Cene živil so še vedno visoke, vendar
so pri stojnicah socialističnega sektorja
cene precej nižje od cen privatnikov,
zato pa navadno socialistični sektor že
v zgodnjih dopoldanskih urah razproda
s voi e blago.
OBJAVE IN OGLASI
SPALNICO kompleta«, rabljeno, v dobrem sta-
nju po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi
lisia.
PI!ODAM ogrodje za športne kolo, skobelnik
(hobelbank), primeren za domačo uporabo.
Haler, Celje, Dečkova 23.
PRODAM ostrešje 16 X 6 m skoraj novo in
knjižno omaro, uporabno tudi za kredenco
(trd les). Vprašati Celje, Gregorčičeva 7/1.
PRODAM otroško posteljo in globok otroški
voziček. Oboje v prav dobrem stanju. Po-
izvedbe: Gubčeva ul. lO/I.
PRODAM enodružinsko hišo v Leskoškovi nlicL
Pismene ponudbe na upravo lista.
KUPIM stare žimnice. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo oddam ženski osebi. Vpra-
šati v upravi lista.
ZGUBILA sem poročni prstan. Prosim najdi-
telja, da ga vrne proti nagradi. Naslov т
upravi lista.
NAŠEL sem veliko ročno uro. Vprašati v upravi
lista.
ZahvaljujcBi se tov. dr. Lesničarjv za nspešno
zdravljenje našega sinčka Zorana,
Imž, MilovaBorič
Celje
OBJAVA
Z osirom ва* aastopajoče zimsko vreae
opozarjamo,
da «ora lastnik, upravnik, oskrbnik, hišaik
ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč
ob cesti, odstraniti sneg s hodnika ob vsej
njegovi dolžini. Ob poledici mora hodnik takoj
posuti s peskom, pepelom ali žagovino. Ce
zapade s«eg, ali se napravi poledica po noči^
mora to delo opraviti najpozneje do 7. ere
zjutraj.
Kršitelji bodo kaznovani, oziroma predami
sodniku za prekrške.
Istočasno opozarjamo vse hišne lastnike ei-
hišne svete na odredbe Odloka o odvozu smeti
z ožjega središča mesta Celja, ki prepoveduje
uporabo smetiščnih jam. Ožje središče mesta
je — na jugu: levi breg Savinje do izliva Vo-
glajne; ua zahodu: levi breg Sušnice od izliva
do mostu črea Sušnico—Slandrov trg—Gregor-
čičeva ulica; ma severu: Levstikova uhca—Vr«n-
čeva ulica in Koprivnica do izliva v Voglajno;.
na vzht^u: Voglajna do izliva v Savinjo.
Zadnjikrat opozarjamo zamudnike, ki bod*
še po 1. januarju 1955 uporabljali smetiščae
jame, da bodo po rigorozni kontroli prijav-
ljeni sodniku za prekrške, ki jih bo kaznovat
po čl, 4 navedenega Odloka z denarno kaznij»
do 3000 din, in to po predpisih Temeljnega x«-
kona o prekrških.
Iz pisarne »Javnih naprave
PUTNIK CELJE
obvešča, da vrši skupinske obiske predstav-
CIRKUSA REBERNIGG V LJUBLJANI
Prvi večerni obisk predstave bo v sobot«,
IS. 12, 1954; drugi popoldanski obisk pred-
stave pa bo v nedeljo, 19, 12. 1954,
Ceea 450 din. Prijave sprejema
PUTNIK CELJK-
TINARSKA ZADRUGA Z O. J. BREŽICE
toči v svoji kleti v Celju, Dečkova cesta 14
(bivša Grahova gostilna) pristna domača,,
kvalitetna rdeča in bela vina od 5 1 naprej.
Klet obratuje vsak delovni dan v času
od 8, do 12. in 14, do 17. nre.
Obiščite nas in se prepričajte o pristni in cl»-
moči kvaliteti!
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA
Dne 19. 12. 1954: dr. Cerin Josip, Celje, Can-
karjeva ulica 9.
« I. K 1> A I. T Ä Č E
MESTNO GLEDALIŠČE CELJB
Petek, 17. decembra 1954 ob 19.30 —
Erskin—Roussin—Gray:
LKPA HELENA ALI VESELJE DO ŽIVLJENJA,.
gostovanje v Žalcu
Nedelja, 18, decembra 1954 ob 14 —
Erskin—Roussin—Grav:
LEPA HELENA ALI VESELJE DO ŽIVLJENJA,
gostovanje v Topolšici
Sreda, 22. decembra 1954 ob 20 —
Norman Krasna:
JOHN LJUBI MARY, premierski abonma hi
izven
Četrtek, 23. decembra 1954 ob 20 —
Norman Krasna:
JOHN LJUBI MARY, abonma red četrtek «■
izven
Petek, 24. decembra 1954 ob 15 —
Norman Krasna:
JOHN LJUBI MARY, I. šolski abonma
H T W O
KINO UNION, CELJE
Od 19. do 25. 12. 19-4 — ameriški film:
»SLAVOLOK ZMAGEc
Od 26. do 30. 12. 1954 — angleški barvni Tile;
>MELBA«
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob m»
deljah ob 16., 18. in 20. uri.
Dne 19. 12. 1954 ob 10. uri — italijanska
barvna risanka — Matineja:
»BAGDADSKA ROŽA«.
KINO DOM, CELJE
Od 21. do 25. 12. 1954 — italijanski film:
»RIM OB 11. URI«
Od 26. do 30. 12. 19-4 — angleški film:
»JUTRI BO BOLJŠE«
ob 18,15 ia 20,15 uri, ob
k 1^,15, lS,t5 in 2«,13 uri.
RADIO CELJE
Valovna dolžina IH metrov
(Prenos iz Ljubljane in lastne oddaje.)
Nedelja. 19. decembra:
18,00 Poročila in želje iz C^lja
18.29	Ponovitev reklamno-zaoavnega
večera podjetja »Volna« Celje
20,15 Večerni operni koncert (prenos Iz
Ljubljane)
21,00 Kulturna kronika
21,15 V svetu ritmov in melodij
22,15 Misli in pogovori o sodobni glasbi
Ponedeljek, 20. decembra:
18,0« Oddaja iz Celja
18.30	Zdravstveni nasveti
18,40 Koncert pianista Marijana Lipov-
ška
20,00 Zunanjepolitični feljton
20,15 Koncert orkestra Slovenske fil-
karmonje
22,15 Plesna glasba
Torek, 21. decembra:
18,00 Poročila in želje iz Celja
18,30 Športni tednik
20,00 Pred dnevom JLA
20,10 Slovenska orkestralna glasba
20,30 Radijska igra
21,00 Zabavna in plesna glasba
22,15 Nočni komorni koncert
Sreda, 22, decembra:
18,00 Oddaja iz Celja
18,30 Mednarodna radijska nniverza
20,00 Glasba ne pozna meja: Repro-
dukcija IV, oddaje mednarodnega
festivala severozahodnega nem-
škega radia,
21,30 Operetna in lahka glasba
22,15 Nočni koncert
Četrtek, 23, decembra:
18,00 Oddaja iz Celja
18,30 Modni kotiček
18.40 Poje Mariborski komorni zbor
20,00 Domače aktualnosti
ЈЛ,15 Četrtkov večer dcnsačik pesmi in
napevov
21,00 Literarni večer: Arthur Rimband
21,30 Spored popularnih orkestralnih
skladb
22,15 Po sveta jazza
Petek, 24. decembra:
18.00 Pregled Savinjskega vestnika
18,30 Iz kolektivov za kolektive
18,45 15 minut z Avgustom Stankom
20,00 Tedenski zunanje politični pregled
20,15 Serebada v mesečini
21.00 Oddaja o morje in pomorščakih
21,30 Zabavna in plesna glasba
22,15 Nočni simfonični koncert
Sobota, 25, decembra:
18,00 Oddaja iz Celja
18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnik«
18,40 Igra tamburaški orkester p.
Matka Sijakoviča
20.00 Pisan sobotni večer
22,15 Igra Ljubljanski plesni sekstet
Objave in želje sprejema vratar LOMO,
Gregorčičeva 5, vsak dan «d 7—14 nre.
Opozarjamo poslušalce na ponovitev
reklamno-zabnvnega večera Trgovskega
liodjetja »Volne« iz Celja v nedtlj«,
19, decembra ob 18,20.
KRONIKA NESREČ
Golob Franc, oskrbovanec v Domu
onemoglih v Vojniku je padel in si pri
padcu zlomil nogo.
«
Lesjak Leopold iz Zurmanoa pri Hu-
mu ob Sotli je pri pretepu dobil težke
poškodbe po glavi in telesu.
*
Kramperšek Marija iz Rakovelj pri
Braslctvčah je pa^dla т stanovanju in
si zlomila levo nogo,
»
Krklec Alojzija iz Lupin jaka ob Sotli
si je pri padcu v stanovanju zlomila
roko in rebra.
*
Prekoršeie Branika ¿2 Prekorja pri
Skofji vasi je pri delu na polju nekdo
napadel z nožen. Dobil je težko rano
na levi nadlaktnici in v zapestju.
*
V Hrenovi pri Strmcu so v gozdu
niidadali les na voz. 3-letni Borine
Franc je neopaženo paded i)od voz in
si pri tem zlomil nogo.
*
Sedlarja Lckan Ivana т Preboldu je
v pretepu nekdo z nogo sunil v čeljust
In mu jo zdrobil.
*
Železničar (^ajbrovseik Maks iz Poni-
kve se je pri delu poškodoval na glavL
*
UsJužbenko Zvctiar Anico so v sta-
novanju našli necjavestno. Popila je
baje neiko strupeno teikcčiiao.
Zadružna
hranilnica in posojilnica
v Celju
je pričela poslovati 1. decembra 1954 v prostorik *a
Titovem trgu številka 5, tlefon 22-29.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestnje po
30
O
Dajo posojila zadrugam, zadružnikom in kmetom xa
pospeševanje in obnovo kmetijstva.
Zadružniki, kmetje, poslužujte se pri vseh finančnih
poslih lastnega denarnega zavoda Zadružne hranilnice
in posojilnice v Celju.