Il
ro
7
I
t
m
narodskih
r e ć í

Odgovorni vrednik Hr. * fane z MSleitveis.
Tečaj
V sreda 16. maliga travna (sredezivna) 1851.
List ŘO
• y
Obrophani tursicni Sterzi SO ilobr a (îovih in vecih kmetijstvih v djanju in po buk vah
umniga kmetovanja učé, in kterim visoko ministerstvo kmetijstva za 3 leta, dokler ta úk terpí, podporo v de-narjih delí.
Konec sušca je bilo 1. leto dokončano, in ker ima
pica za govéío živino.
Turšica irna v vsih svojih delih veliko redivne slad korné pice, ktera živini, posebno mol zni m kravam dobro tekne.
y
Tudi
sterži
klaja.
?
oluseni ali obropkani, so kaj dobra
Vunder nam je unidan umni kmetovavec
>
S
Jare, župan v Medvodah, potožil, da le malo kmetov
to vé, ker oni take sterze vecidel na
gnoj mecejo,
in
nas je naprosil, naj bi v „Novícah" kmetovavcam pri-poročili, teh steržev nikar zametovati, ampak jih za živinsko pičo oberniti. Njegove lastne skusnje so ga
prepričale, kako dobro ti sterzi molznim kravam teknejo.
S temi sterži se pa takole ravná:
Nar poprej se na peci ali na temenu do dobriga posušijo,—potem pridejo v stope in se zmelejo, da po-stanejo kakor otrobi, s kterimi se potem vsaki dan piča
vškafu pJmpjrnf p Xne&o hí živini daje. Živina jih rada povžije inobilniši mléka dajè.
Naj bi kmetovavci nikar ne zametovali tečnih ster-
žev
y
in jih raji v prid svoje živine obraćali.
JEÍozni mazolčki in s pus a ji pri
te le li h.
V
Iz Stajarskiga smo přejeli sledeče vprašanje:
»
Mojemu junčku so se včeraj po čelem životu mozolčeki kakor osepnice izpustili. Davi so ti mozolčeki na vse m ostalem životu minuli, pa so se po celi glavi prikazali.
Junček pa
y
zraven vsega tega
rad jé
íí
Na to vprasa
nje odgovorimo, da taki mazolčki, ki se pri tel et ih večkrat prikažejo, večidel niso nevarni, če izvirajo le iz prevroče
kerví, ker
vecidel nevedama zginejo kakor
so nevedama prišli. Vcasih pa se, sosebno po glavi okoli gobea, očés in ušés in po vratu prederó in bele hraste in garje napravijo; živince hira in skumra. Bo-lezin izvira vcasih iz napene pice, vcasih iz prevrocih ali mokrotnih hlevov, nesnažnosti, prehlajenja i. t. d.
Nar poprej se mora vzrok odpraviti, ki je bole-zin napravil. Če so mazolčki po truplu, brez da bi se bili prederli, dergni živino večkrat po celim truplu s slamo, da se tok kervi po koži spet poravna in živina
enmalo spoti. So okoli gobea i. t. d. hraste, jih s tumpasto klino odsterži, in po tem z mjilenco (žajfnico)
ali pa tudi z laškim oljem namaži. Vcasih je tudi prav dobro, živinčetu dristno zdravilo dati, da
umivaj
konec
vsakiga
leta izprasevanje biti. je bilo letas to
izprasevanje na 10. t. m. določeno. Ker je kmetijska družba slav. ministerstvo naprosila, da naj bi pri teh skušnjah tudi c. k. učenik kmetijstva izpraševal v dostojno veljavnost učencam podeljenih šprica! fsvedočb")
je določilo ono c. k. učenika kmetijstva, Dr. Šuberta
kteriga zavolj bolezni
y
zaderževaniga je
?
>
njega namest
nik g
D
Dezman nadomestovaL Odbor knetijske
družbe je za izpraševavca določil tajnika družbe Dr. Bleiweisa; tako je bil vsaki učenec po obćh gespodih
izprasevan
Izprasevanje je bilo
po dovoljenju častitiga vodstva
cr
»mn. šol v učilišu 8. šole vpričo predsednika Krajnske
umetijske družbe g. Fid. Ter pin ca,
cr
osp. Ferd
Trenca, predstojnika ene Krajnskih kmetijskih učilnic
mnogih

odbornikov in udov kmetijske družbe
?
y
in
nekterih druzih poslušavcev.
Nalóga
učencov 1. leta je: si natanjeno znanost vsihtistih splošnih vednost pridobiti, ki so podlaga
umniga kmetovanja
5
to je
»
potrebno vednost natoro
znanstva (^svitlobe, gorkote, vode, podnebniga zraka, zemeljnih pervín), poznanje rasti in življenja vsih
poznanje mnogo-
živine
njih različniga ob de
rastljin sploh in domace verstnih zemelj in zemljiš in lovanja, splošne vodila oranja i. t. d. zemljiš, gnojenja, setve, verste nj a v posetvi, pravila živinoreje i. t. d.
Kar se v teh učilnicah učenci djansko
v f
uce
y
se
morajo učiti tudi iz nar boljših bukev, v kterih so za
pisani nauki, posneti iz nar boljših skušinj nar umniših kmetovavcov mnozih deželá. Ker sta se 2 učenca nemško učila, ste jima bile v ta namen nemški knji-gi Šlipfa in Miillerja odločene, ki ju je ministerstvo v ta namen poterdilo; — 4 učencam pa, ki so
se slovensko učili, je bila kmetijska kemija g. Vertovca za učenje odločena, ker v nji se od konca do kraja vse najde, česar amen kmetovavec potřebuje da je v stanu se praviga kmetovavca imenovati in ob
y
našati sebi, svoji družini in deželi v prid
V/
Vsi učenci so pokazali pri izprasevanju, da so si
mečji serje, postavim, 1 lot dvojne soli (Doppelsalz) *) Kakošen neprecenljiv zaklad je Vert ovco v a »kmetijska
pol lota magnezije, na enkrat v mléku.
kemija« se je pri ti skušnji jasno kot teli dan pokazalo,
da noben narod nima takih
/
icitno izprasevanje
ucencov kmetijskih učilnic na Krajnskim.
Přetekli četertek dopoldne ob 11. uri je bilo v
m ponosno smemo kmetijskih bukev,
reci, v kterih
bi bile tako imenitne
reci
v
Ljublj
očitno izpraševanje tistih G učencov
y
ki
?
ka
kor je v „Novícah" že lani povedano bilo,
se na gra
takó umljivim jeziku spisane, kakor jih imamo mi v slovenskim jeziku. To so zares cudapolne bukve, ktere, če jih člověk večkrat prebira, bolj spozná njih neprecenljivo
vrednost. Srećna in bogata bo slovenska zemUa takrat, kadar bojo vsi kmetje spoznali ceno te knjige in se ravnali po njenih podukih !	Vred.
predstojniki kmetijskih šol sami ali po svojih namestni
Dalje nam zgodovina pokaže Henete v deželi ime
kih pridno prizadevali, jih navdati s tistimi vednostmi, novani Pylemenia, to je, Plemenija, po greško Pa-ki so podlaga umniga kmetovanja, brez ktere se ni- phlagonia; njih vojvodi so bili Pylemenii Plemeni
reci žlahniga
kjer in nikoli ne more kmetovavec tište skrivnosti
od tod je beseda plemenit, kar hoče
kmetijstva prilastiti, ki je nar važniši vsiga kmetovanja rodú. Njih mesta s slovanskimi imeni so bile: Mastya
in v temle obstojí: po okoljšinah kraja in zemlje nar obil niši in popolniši pridelke z nar manj-
dog o toviti.
3
to je to je
3
y
Město, Kytorus, to je, Kotor, Kromna
Z a 1 i k, Karusa
Kermna, Zalichus
to je
šimi
stroški in nar manjšim trudam dogotoviti. aliKarissa, Dadybra, to je, Dobra, Zagora, Sora. Ker pa je veliko na tem ležece, s kakošno ved- Njih vode so bile: Bilseus kakor Plini pravi, Konštan-
nostjo branja in pisanja mladi kmetiški fant v kme tijsko učilnico pride in kakošno glavić o mu je
tin
Porphyrogenita
Bog
jo Belea imenuje, to je, Bela, Zalichus, Zalika od „zaliti" kakor je Lika od
podařil, se lahko zapopade, da niso nikadar vsi ueenci
??
liti,
u
in Kalys, to je
y
Kal.
Posebni plemenski oko
v vednostih enaki. Tako so se tudi danes nekteri bolje lici ste bile: Kobial in Timonitis, to je, Timeni
skazali od druzjh
zadovoljna pa sta bila g. izprase- ca od
staroslovenskiga

ti men" ali

timenje
u
kar
vavca z vsimi; vsak je pokazal, da je bil pervo solsko blato pomeni. Plemenske besede so dalje postavim
leto sebi k priđu obernil.
Bag, to je
Bog
5
Bias
y
to je
y
Bes
y
Rat ot
f
to je,
Nar bolje sta odgovarjala fin zares prav izverst- Radot ali Radoh, Zar, Olgasys, to je, Olhas.
no) Nadrah Mat., iz Višnjegore na Dolenskim, in Pogacnik Jak., iz Ovsiš na Gorenskim; veselje ju je
pa
V
ze
Te imena in besede, kakor še več druzih tacih so stare čez svojih tri tisuč let. Ob Kristusovih ča-
bilo slisati, kako natanjko sta Vertovcovo kmetijsko sih ni bilo ne v Kapatoeji ne v Plemenii vec sledu od
jezika ali od Henetov. Ljubi moj
Plemenskiga
kemijo razumela! Bii žna tema dvěma sta se skazala
Smuk Fr. iz Vira in SevnikMart., iz Maliga Verha Jože! veliko in veliko slovanskih imén od mést, okrajn
Brešc; zatema pa Novak Jož., iz Podvlake na itd. bi Ti še lahko spisal, pa Te nočem s predolgim
pole
Dolenskim in Levštek Fr. iz Lašč na Dolenskim.
ar »
pismam nadleževati, saj boš iz
tega
Perva skušnja se je tedaj dobro skazala. Po za- da je bil Plemenski jezik
y
kteriga
maliga spoznal so Heneti v Azii
3
dobljenih občinskih vednostih kmetijstva bo sledil	govorili, slovanski. Res, da so nektere tu napeljane
o sledečih 2 letih uk v posamesnih kmetijskih raz-	besede drugači zavité, kot jih zdaj zgovarjamo; pa
delkilh.	spomni si, da so silno stare; sčasama se marskaj spre-
Velika koristnost, da se kmečki fantjej umniga	meni, zraven so nam jih pa ptujci zapisali in ohra-
da za kmetijstvo ni nobeniga
ni li
5
ki niso slovanskiga ali plemenskiga umeli
kmetijstva učé, je jasna kot beli dan, in le tajisti jo tajiti zamore, ki misli,
podu ka potreba, in da vse bukve v kmetijskih re- Heneti zgovarjali. Bog Te obvaruj. Ostanem
3
so jih morda tudi nekoliko drugači
zato
zavili, kot pa so jih
čéh so prazne besede. Takim krivim mislim so skus nje iz mnogih dežei Nemškiga, Laškiga,
Angles
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
kiga,
Belgije
i. t. d. očitno nasprot.
dilih umno kmetovalo, veči dobiček bojo včrgle kmetije
y
Bolj ko se bo v vsih razdelkih po poterjenih vo- Miako hi Se mi Slovenci V kitjizeV-
«	i	«	v ft « » V 1 i •	*	1 i	1 f • _	•	"
nim jeziku zjedinili ?
(Dalje.)
nektere besede od povdarka. Povdark je
v dosesro te ira
©
»
pa veliko pripomorejo dobre kme
tijskc šole.
5.
v
Se
Národske starice.
Deseti list.
Ljubi moj Jože ! Ko sim Ti od Ven eto v ali Vend o v govoril, me
v raznih krajih Slovenskiga mnogo različen, postavim: pri Radoljci, okoli Loke, pri Ribnici, pri Poljan-
cih itd.
přisel táko.
i
?
V nekterih krajih pravijo: Bogá,
Boga,
y
snega
tokó itd., poleg Kupe pa:
duhá
dúha, přišel,
3
Nam ta ilirski povdark bolj dopade, ker stojí
vprasas: ali so bili Veneti Slo vani; ali ni morebiti na kore ni risk em kak neslovansk narod
zlogu in
tega
se ne premika. Kaj nam
imena imel? Da so bili je toraj storiti? Pustimo vsakimu slobodo, zgovarjati
Veneti slovanski, se vidi iz njih zemljopisnih imén. kakor mu je drago ; naj Ljublj ančan reče: Lani je bilo
Kakor nam zgodo vina Henete v misel vzame, nam tudi veliko snegá;" nikar pa ne branimo Poljancu ali
koj od začetka notri do današnjih časov od slovanskih Vi ni čanu zgovarjati: „Letos ni«mo imeli skoraj imén per njih govori.
snega." To slobodo pa nekteri Slovenci kratijo
Zgodovina nam pokaze Henete
i
• V
nic ker
i	V . .
tocj i vensko

najpred v Kapa- v tacih besedah toliko nepotrebnih povdarkov ktero ima imé od reke Kapatoka. Staroslo- stavijo. Rabimo rajši povdark, kar je naj bolj mogoče,
n
kap
u
pomeni studene, tok je pa
v
se
zdaj
po redko; saj to govora nič tamniga ne delà, in tudi
v navadi, in iz teh dveh besed je sostavljeno imé Ka- Iliri ga skoraj nikdar ne rabijo. — Ker od povdarka patok. Kapatoške mesta so bile; Maroga, Nora, govorimo, se spomnimo, da imamo Slovenci dvojni drugi
Siala (to je
y
Sela)
y
Ko stabala, Maza (Mazaka), sklon edinobroja pri nekterih besedah
VTxraan i»lî 1YTÏ£ f nA n.'r/a 1VT ~	„Cl \ n ««J«.« «o,	„ ^..„lovlr... -
Kadyna (Kadunja), Nyssa ali Niz (od nizek) Mo
?
navadniga
na
•• ~ j ** •• ^»wwhujw j ^ xi j m ^ •• ««»a xii^i	uicivi» j jl»a w	jj CL y lil eni£a 1121 ^ tv šla j/u » UMÍ ivum ^ ^uoiuv a ni « d i li u ^
cissus (to je: Močiš), Kammanena (to je: Kam-	strahu, daru, glasú, stanu itd. Ta končnik se
nena, tod je bilo obilno kamnja kakor pisatelji pričajo);	nam vidi tako gerd in barbarsk, da njegovo porabo
V ada ta (to je, Vodata), Odoga, Kritala (od kriti),	naravnost odsvetujemo. Naj ga prosto ljudsto rabi po
u
z povdarkom, postavim: sinu,
Kokalia. Gore Kapatočja ste: Taurus (to je: Ta- ulicah,
ber) in Skordisk (to je: Skradišek od skrad tretjim sklonu končni
v slovesnem književnem jeziku pa pustimo
ali zadnji). Izmed
več
okrajn imenujem li
Baga
• v •
3?
U
Ci
y
v druzem pa povsod
35
a
cc
danio in Kam ne no, ki posebno slovanské imena ka
pisimo, toraj sina, straha,
glasa
itd.
6. Mnogokrat smo se že čudili, ko smo v casopi
zete. Kakor Eustathius pravi, se je Kapatočju reklo sih ali
knjigah
brali: „zlo me veseli, zlo se govori,
tudi Leukosyris
3
to je
y
Bela Sura, ali tudi samo
hiša
je zlo velika" itd. Obernimo se zopet k Sloven
Syria, to je, Sura ali prav po naše reci Sora. Ile- cem poleg Kupe. Če tukaj eden kaj taciga bere, stermi neti so se imenovali tudi Bele Sorce ali sumo Soree. in nemore nikakor zapopasti, kako da te besede skupaj
Maeander pravi, da je vse Kapatočje ob reki JIalys za pridejo. Beseda Plemenijo dvoji jezik govorilo; greškiga in plemenskiga. liudo, schlimm
yy
z 1 0
u
ubel.
pri druzih Slavjanih pomeni Tudi v nekterih slov. knjigah

77
beremo: „odreši nas od
zlega ;
beli Krajnci se dan nesel, ter poprosil, te denarje gospodu M. u Celje
današnji molijo: „odreši nas od zla; tekizmu za male šole" (na Dunaji 1850) smo brali:
tudi v novem „ka
poslati Dolgo
y
kteri naj jih za svojo lastnino vzame."
je spala vést
neznaniga
hudodelnika, vunder se
y>
kaj je hudo ali zlo;"
kaj da je
»
zloděj
u
y
je po čelem je zbudila storjeno krivico popraviti! Hvala in blagor
iSlovenskem dobro znano.
Temu vkljub pa v časo- castitim gospodam duhovnikam, ki sebi izrocene ovčice
pisih in
knjigah
beremo zlo v pomenu mocno ali ja- tako na dobro ravnajo
r
ko
y
sehr
y
iiberaus. Ta pomen besede „zlo" se menda
ne da nikakor opravičiti
Celovca
y
toraj
ga
tudi mi na pak am
k. nadsodij
J. S.
Koroško in Kraj
prištevamo, in njegovo rabo odsvetujemo. Namesto
«	I //	« V ,	• V •	V	•	«
sko kronovino je naznanila, da 2. versta poro tni h
zlo se
povsod,
r>
govori
Ci
pisimorajsi: mocno, jako, mnogo, \
db se bo začela v Ljublj
19. maj nika
?
v
govorimo
jako me veseli, hiša je silno
10. rožnika, v Novim mestu pa 30. rožnika
velika itd. Beseda
T^CC
ilirska
y
seže
»
jako
se sploh premalorabi; ceravno svetovavec
Tačas bo Lj ubij an skih porot predsednik c. k. nadsodije
vendar daljec v slov. zemljo, je lepa in Ant
gosp
Mih
Kozjek, njegov namestnik g
Schmal
povsod razumljiva, in saj
tudi
bolj neznane ilirske y çj
y
svetovavec c. k. dež. sodnij
?
besede, na priliko paliti, dospeti, karati, krasno itd. večkrat beremo. Koliko ilirskih besed pa najdemo tudi, na priliko, v poezijah našega slavnega Koseskiga. Popolnama imamo toraj namesto v pomenu „sehr" napěnila
gosp
F
bo predsednik svetovavec c. k. nadsodije
d
Prêt
y
d Lagnodo, njeg v Novim mest
zlo pisati jako.
Tako najdemo tudi besedo
mestnik gosp. Jožef Šwab sodnije svetovavec g. Dr. Luka L mestnika bota g. Jožef žl. Scheuchenstuel pred
y
nj eg
na nad . na
y>
sednik deželne sodij
kupec" v pomenu Handelsmann. Ta beseda je seer hard Rath světoví
dobra, toda ona pomeni
ein Hâuflein, acervulus
Novim mestu, in pa dež. sodije.
rr
B
y
2) K au fer. Velik razločik pa je med Handelsmann
in Káufer. Prav bi bilo, da se besede „tergovec za Handelsmann poprimemo, saj so ter g, ter žiti teržen dan po čelem Slovenskem znane besede.
cc
y

Movicar iz JHLrajnskiga.
te* i * s à*.*	V
Ljubljane. Župana imamo. Presvitli césar so
S-
dr. Burger ja 11. dan t. m. po
Slovansko slov siv o.
izvoljeniga župana
terdiii. — Dva večera zaporedama so se v gledišu pre tekli teden slovenske pesmi péle, med nekterimi so
Perva polovica slovensk
k

del
nektere
MH^H -
tako dopadle, da so se mogle ponavljati.
Pell
„popolnega ročnega slovarja slovensk
in
so jih tabart pervi gledišni pevoigravci in pevoigravke,
med kterimi so se pevee „Popotnika," pevka pesmi
m sk
©
jezik
a
na světlo danesra od *
J
v . v


Ant
Moje jutro," pevec mične pesmice
je dokončana, in se dobiva v vsih bukvar
»
„Pod oknam,"
m
nicah. Zadnja polo
bo kmalo sledila
Cel
hvale
//	*	/	■	M.	JI	' V
pevka pesmi „Kje dom je moj" nar bolje obnesli. Žal
vredno delo bo lep a pripomoć Slavencam in Nemcam ki imajo z slovenskim jezikam opraviti.
Slovica s(
v Dalmacii i
skih složena
bilo
5?
y
y
rbsko-ilirskega jezika za d druzih deržavah jugoslavj i izdana
nam je
Š. „Zap uš eno" izvolil vse cene.
da si je nas rojak, dobro znani pevec
y
ki je za petje
S-
v gledišu brez
Ker se je g. Mihael Ambrož opravil
od Andrija B
arica je
prišla u Spletu na svetio. Jako jasno pisano delo priporoča
stvu v c. k. deželni komisii za odvezo zemljis odpove dal, bo 20. maja t. 1. dopoldne pri c. k. okrajnim po lavarstvu v Ljubljani nova volitev po předpisu 3. ok
cr
H
h
y
razlaga mladini prav
slovice u uprašanjih in odg
mljivih
Slovenskje pohlad
n a
d
y
meni
a 1
ter at
bana
vredovani od Miloš 1
J o ž e f a II
v Hi b oki m
P
S
boj< kih
(tiskani v Sk
tobra 1849.— V zboru Ljublj. kupcijske in obert-nijske zbornice 4. t. m. je bil med druzimi rečmi tudi dopis c. k. ministerstva kupčije prebran, kterimu so bili priloženi nasveti g. dr. Ilahna, c. k. namestiv-
konsula v Jarini, kako bi se tudi iz Krajnskiga
niga
zaceli zopet izhajati 25. dan t. m. v mesičnih zvez
y
cena pred pi
za 9 zvezkov znese 4
gol
dinarj in nje
sr.
Naročila z natanjčnim imenam
ka
stanovanja se pošlejo v frankiranih pismih
ici na Slaven-
ku p čij a s železníno, zlasti s podkovami, podkvcniini žeblji i. t. d. v severno in južno Albanijo (na Turškim) osnovala. Sklenjeno je bilo, te nasvéte rudarijam v Zeleznike, Kropo, Krajnsko goro i. t. d. v pře-
na ekspedicijo „Slov. pohladov" v Skal skim, poslednja pošta Seni<
vdark poslati.
Ponoći od pondělka na torek je po
begnilo
Slavni arhi
je dohotovil
cr
I
Kukulj
. v
ř?
m etn ikah
delo pod našlo vam „Živ o top
Sak sinski
9i ilirskih
6 vojakov, arestantov iz jetnisnice na gradu; posteljne kôce in rijuhe so nek skup zvezali in se po njih iz svojiga staniša po zidu spustili. Dva nista de-
sih
v	^
Siavni Safarik pripravlja primerjavočo sl
h jezik
za natis
Novic ar iz slovenskih krajev.
lječ prišla, ker so ju že poleg pokorivne delavnisnice vjeli.
Iz Dolenskiga8. aprila. Léta 1848, ko so se
ljudem sole priporočevale, se je med drugim tudi v mi-sel vzelo, de bodo zdaj
šole veči
vaznost imele
y
ker
se bo moglo po cesarski postavi tudi v kanclijah slo
Iz Celja. Zima, ravno ne prehuda, je minula; vensko pisati slovenskim kmetam. Zlo radi so starší
prihaja mila pomlad v lepo zeleni obleki, s cvetlicami svojim decam v šolo hoditi přivolili, ker so mislili, de ovenčana ter zbuduje iz dolziga spanja naravo vesolno, bo branje in pisanje slovenskiga posebno potrebno vsa
zdaj se že sliši tù in
in tudi
serca cloveske.
Nekiga
hudodelnika o- cimu kmetovavcu. Alj
žali Bog!
terpnjena vést, in več let oglušena, se je zdaj zbudila, tam glas: Ko bi se moj otrok nemsko naučil
y
ali sama po opominjanju duhovskiga pastirja.
je tukajšni tergovec
y
bi g a
Pred
nekimi 14 leti namreč je tukajšni tergovec, gosp. M. pokraden bil. Ponoči so prederli v njegovo stacuno
dal v šolo, ker pa le vse slovensko v soli imajo
y
tatovi
več
jih je bilo
ter veliko
blagá in
naj
de bi še en ce-
iz kanclije poslan, prebral ; slovensko brati ga
pa raji doma ostane; saj se ne nauci, geljc,
goto
pa doma naučim." In tako se šola zanemari. Nesrecna
vine odnesli. Tergovec je bil zlo poškodovan. Sčasa- nemškutarija ! ki je že toliko nezreliga sadu rodila in
•	v	•	1	t«i	•* *<■	«	m	.	v .	.	• •	<■	<	t • F	*	V
ma je nesrećo svojo nekoliko pozabil
kar pred ne- zadostno
v F
UC1
y
kimi dnevi pfsmice dobi s přiloženími 100 goldinarji vred. Pisal mu je frater D. iz frančiškanarskiga samostana u
glave ubijati
y
njo
kmečkiga otroka,
de za slovenskiga kmeta ne velja si z
ker je čas dveh let prekratek za
tako prisvojiti, de bi jo
si nemšino
Ljubljani, „da mu je neznan člověk
100
o* »
old. pri- govoriti in pisati znal, ker vidimo, de se še odrasenim
78
in
ikanim ljudem kadeř
govore
16 let v solah nemščine učili, dostikrat spodtika
?
ce
tudi Po-
slusajte
kaj pr
tarij
premoi
?
zanemarjenih slovenskih šolah nernšku-
kar smo to le povabilo v
Ni dolgo,
cez pet. Nemški časopisi prerokujejo , da bo taka téma da se bojo zvezde na nebu prikazale, živina bo ostermela, tiči vsi zbegani okoli létali, ribe se pa na dnu vodá po-
?
dale
roke dobili
?
cbele v panjove
pobegnile
i. t. d. Clovek

ki bi
„Sr. Hochwollgeboren, dem Herrn, Herrn
S. w
tega prikazka na prej ne
zvedel, bo mislil, da se bliža
Bessisser das Hrschft N erklárt. De v četertek
Richtar und Burgarmaister
i

tuj
ta 6
tejga Mej
sodnji dan. Potrebno bo tedej, da bojo duhovni spodje in učitelji ljudstvo popřej v tem podučili.
go
G.
deta v
mislim ob anih devetih al desetih bomo že tam
pri
Kralevz za meje vgenit in Melnike postavit Jest
ski
am
3. Marz 1851.
Gehorsamster Fr. G.u
knezoskof Lavatinski so na svilto dali „duhovsko-pastir
glas velke nesreće varvati Ij ub e S love n c e
v kterim z gorečo besedo svarijo pijančevanje s žgan
ki se je jelo (kakor povsod) tudi na Stajar-

— - - - - • ^——• ""—— - • v-.	j e m , iv» oç/jcîji
To je sad naših šol, de se v njih nob en jezik ne	skim razširjevatí.
V m - v — — %r _ v _	ÍF
f m	v i	•	i	v	i	• #	v	t	i •
nauci! Pa cudno je, de se zvěděni in učeni gospodje
ne nehajo od prida tako osnovanih ljudskih šol vùn in
Popravili.
vùn trobiti! Str
slepota
\
• r
IMoviěar iz mnogih hrajev.
Konec tega mesca se bojo cesar na Horvaško po
premislj e vanj u porotnih sodb*; (list 14.) stoji, da je gosp. predsednik besede nemškiga zapisnika v
fen
u
Krajnji „ich
wollte das Kind bei Seite schaf
dali.
(oficir) o enim letu
konec leta se morajo cesarju gotove spričbev tem namena umora
takole přestavil: „V Krajnji si pa rêkia, da si
Po ukazu cesarjevim se mora vsak castnik mislila otroka u m o ri ti." Ceravno je zatožena v Lju blj.
poroti stanovitno tajila, da ona ni nikdar in nikjer od
jezik svojiga regimenta naučiti,
govorila, smo
se vunder z lastnimi očmi
predložiti. — Novinci (rekruti) pri pešnih regimentih	prepričali, da v Krajnskim zapisniku večkrat
se po novim ukazu vojaškiga ministerstva prihodnjič ne	zapisano stoji: „ich wollte das Kind umbringen." Gosp.
smejo več domii pušati, dokler niso popolnama iz-	predsednik je tedaj gledé na Krajnski nemški za-
urjeni v vojaških rečéh. — Sliši se,^ da se bo število	pisnik prav govori!, ko je zatoženi namen umora
vojakov začasno pri vsaki kompanii tako pom a nj- oponosil.	__
šalo, da bo kompanija povsod le iz 60 mož obstala, na
Laškim pa iz 100 mož.
C. k. minister denarstva je
/
tpomba
v f
razglasil v Dunajskim vradnim listu račun
dohodkov
in stroškov
zastran „zivinozdravnistva."
celiga nasiga cesarstva o preteklim letu
Pervi del zivinozdravnistva, to je
i
nauk podko-
1850. Vsi dohodki na davkih, rednih in izrednih od- vanj a vprežne živine in ozdravlja nj a kopit-rajtvilih i. t. d. skupej so znesli to leto 191 milijo- nih bolezin je dokončan in je že vès v rokah g. na-
tedaj za 41 milij. ^ 679.325 ročnikov, razun tistih, ki živinozdravništvo po pošti
gold.;
nov 296.457
gold, več, kakor v letu 1849. Stroški za popláče- dobivajo, kterim se bo poslednja pola in ena če
>
vanje deržavniga dolgá, za cesarski dvor in za potre
tert čez po pošti še le danes s pervo polo 4. delà be vsih ministerstev so znesli 268 milj. 458.080 gold, zivinozdravnistva vred zato poslala, da se jim pošt-Med temi je bilo izdano za redne stroške 176 milj. ní na za omenjeno četert pôle
304.722 HHÍHHMHÍIMBÉÉMHHÍHMHH
prihrani, ki
težo lista
gold.
>
za izredne pa 92 milij. 153.358 cez 1 lot preseze
tedaj so redni stroški memo leta 1849 za 17
gold.;
milj. 658.629 gold, poskočili, ne redni pa se za 38
Gosp. narocniki, prejemsi od g. dr. Strup it a pi-èuiu. puoivuižiii. učísnut p«. ois li» sani „nauk spoznanja in ozdravljanja vunajnih milij. 668.597 gold, pomanjšali. Skupej so se stroški in znotrajnih bolezin kónj, govéd, ovác, koz ponižali za 22 milij. 9068 gold. Ako se primerijo vsi < prešičev in psov,a se bojo morebiti začudili na cêlu
glavniga lista besede „četerti del živinozdravništva*'

dohodki z vsimi stroški, se vidi, da so v letu 1850 stroški za 77 milij. 161.623 gold, presegli dohodke. brati. To je pa takole:
Ministerstvo vojaštva in ministerstvo kupčijstva in
Posamesne razdelke živinozravništva sva z g. dr.
cesarskih zidarij (za železnice i. t. d.) ste imele nar Strupitam tako v red djala, da sledijo eden za drugim
več stroškov; ministerstvo vojaštva 124 milj. 87623 gold.
tako, kakor je
eden druzimu v podlago in za dostojno
ministerstvo kupčijstva pa za 28 milij. 777.157 gold, razumnost potreben. Ker je podkovstvo, tako
^ ^	V «	, ,	V	, .	V . ,	1	V	«	«««V««	1	_____ _
Nemške zadéve so mende še tam, kjer so o začetku
rekoč, poseben
razdelk zivinozdravnistva, sva ga v
bile. Pruska vlada se vsaki dan spreminja, kakor veter pervo versto postavila. Sledeči 2. in 3. del bo učil potegne. Kaj Angleška in Francoska vlada zastran vsto-
pa
celiga avstrijanskiga cesarstva v nemsko zavezo mislite, se še nič prav ne vé. — Veči del v razstavo poslaniga avstrijanskiga blaga je že v Londonu; velike poslopja so za to blago odločene ; mizarji in te-sarji, ki so nalaš zato iz Dunaja v London prišli, de-
Na
pozna nje živinskiga trupla in telesnihopra
vil.
ljati
Ker pa so želje po nauku „bole z ni ozdrav-
: tako splošne in očitne, sva preskočila tačas 2.
Po
in 3. del, in 4. del pred
in 3. izdajati začela.
tem bo sledil 5. del, to je, nauk pri porod ih domaće živine, in po tem še le, ko bojo ti za vsakdanje po-
trebe važniši nauki končani
boj o sledili tišti deli, ki
7
lajo v teh poslopjih priprave za razstavo blaga.
Rimskim se vsak dan več sliši od roparskih trum, so zaostali, ki se pa s že na svitlo danimi vjemajo tako ki se po deželi klatijo. —Iz mnogih krajev Ogerski- da vsi skupej še le doveršijo živinozdravništvo popolnama.
Naj tedaj ta nerednost v i zdaj a nj u posameenih
ne moti, ki si bo dal celo knjigo
ga se slišijo pritožbe zavolj pomnoženja divjačine, ktera pomnožitev se zastanimu lovstvu pripisuje. Pri razdelkov nas je ravno narobe.
nikogar
Že so začeli novíčarji od le- skup zvezati, ker po doveršenim celim delu bo imel
tasnjiga sončniga mraknjenja govoriti, ki bo 28. nauke poredama.
serpana skorej po celim svetu vidljivo in zavolj
je v letu 1702 celo
maliga
dolziga terpeža enako tistimu, ki Evropo s silnim straham navdalo mraknjenje tako, kakoršno je bilo pred 9 leti.
Nadjamo se marveč, da bo tako izdajanje
živino
zdravništva g. naročnikam prav po volji, zato ker bojo
5
glede na
temoto bo po tem takim tište nauke, ktere nar bolj potrebujejo

Za
celo se bo 13 minut čez eno popoldne in jenjala bo
33 minut čez pet
terpelo bo tedej čez 4 ure

pri
nas bo začetek 20 minut čez tri, konec bo 22 minut
tudi narpoprej v roke dobili.
Na vprašanje, ktero smo od več strani přejeli: ali
se še naročila na živinozdravništvo jemlje-
jo, odgovorimo, da še.
Vredništvo.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.