Ob našem prazniku Prvi je v Solčavi spregovoril I. Kosmač, predsednik KS Solčava Hinko ČOP je odkril spomenik Spomenik je delo našega umetnika JAKIJA PROTESTIRAMO PROTI NASILJU NAD NAŠO NARODNOSTJO V AVSTRIJI IN NASILJU MEDNARDNE REAKCIJE V ČILU! Mozirska občina praznuje svoj praznik 12. septembra, tj. na dan, ko je Šlandrova brigada v letu 1944 osvobodila Mozirje. Vsa praznovanja občinskega praznika so bila zaključena 22. septembra z odkritjem novega spomenika padlim borcem za osvoboditev Mozirja, na pokopališču v Mozirju. Idejo za spomenik je izdelal in ga brezplačno postavil naš priznani umetnik Joža Horvat — Jaki. Pri postavitvi so z vso prizadevnostjo in delom pomagali domači člani ZB NOV. Zato se Jakitju in vsem sodelavcem iskreno zahvaljujemo. Izredno slabemu vremenu ~na-vkljub, so se zbrali ob spomeniku številni Mozirjani, posamezni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in gostje. Med gosti so bili najštevilnejši predstavniki osnovne organizacije ZKS — Elektro-kovine iz Maribora, ki so pred spomenik položili venec v ispomin padlim. Ob novo odkritem spomeniku, ki ga je odkril predsednik občinske konference SZDL tov. Hinko Čop, je zadonela partizanska pesem domačega pevskega zbora, pod vodstvom tov. Antona Acmana. Sledil je recital šolske mladine osnovne šole iz Mozirja, pod vodstvom tov. Kvas Milke. Z zbranimi umetniškimi deli in čustveno besedo, so prizadevni mladinci potrdili is krvjo in žrtvami partizanov plačane pridobitve naše revolucije, ki še danes živi. Slavnostni govor je imel tov. Hinko Čop. Povedal je, da žrtve padlih partizanov niso bile zaman, ker pomenijo upor proti takratnemu okupatorju in simbol borbe vseh, ki se še danes borijo za nacionalno in osebno svobodo. Pomenijo izvojeva-nje naše sedanje nove Jugoslavije, svobode in povojne graditve. Vendar so se v svetu pojavljale nam sovražne sile od zahoda in vzhoda, ki so, in nekatere še poskušajo, z grožnjami in drugačnimi vplivi ter pritiski vplivati na naš razvoj in demokratičen razvoj v svetu. V zadnjem času opažamo vse večjo aktivnost reakcionarnih fašističnih sil v sosednji Avstriji. Skrunjenje dvojezičnih napisov in osebni napadi, so dosegli vrh, z razstrelitvijo spomenika pad- (Nadaljevanje na 2. strani) Nova delavska univerza Družbene potrebe po dopolnilnem izobraževanju odraslih so narekovale, da je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. 9. 1973 ustanovila DELAVSKO UNIVERZO MOZIRJE kot samostojni samoupravni izobraževalni zavod. Značilnosti družbenoekonomskega položaja delovnega človeka pri nas je njegova samoupravnost, ki jo uresničuje kot član delovne skupnosti, kot član družbenopolitične skupnosti ali kot član samoupravne interesne skupnosti. Ker se vsebina in obseg samoupravnih pravic nenehno širita, bogatita in poglabljata, vsebinsko polnejši ter osebno in družbeno odgovornejši položaj delavskega razreda zahteva vsestransko spo- člana delavne skupnosti, družbeno-sobnejšega in vedno širše razgledanega človeka. Sistem družbenega izobraževanja vključuje izobraževanje in usposabljanje delavcev za samoupravno ter za družbenopolitično udejstvovanje in odločanje. Vsebina družbenega izobraževanja je izredno razčlenjena. Vključuje potrebe in interese delovnega človeka kot samostojne osebnosti proizvajalca, upravljalca — Ob našem prazniku (Nadaljevanje s 1. strani) lim partizanom na Robežu v Avstriji, ki so ga Koroški partizani v zamejstvu postavili in odkrili komaj 14 dni prej. Grozodejstva v Čilu, katerih žrtev je predsednik Allende, njegovi sodelavci in tisoči naprednih ljudi, so skupaj z divjanji fašistov za našimi mejami obsojanja vredni. Zaslužijo protest vseh na-prednik sil v svetu. Mi protestiramo proti takim in vsem nasiljem, obenem zahtevamo spoštovanje mednarodnih pogodb. Živeti hočemo v miru in v sožitju z vsemi našimi narodi in sosedi — graditi našo samoupravno socialistično skupnost. Krajevno praznovanje v Mozirju je potekalo tudi s tekmovanji strelcev in šahistov, ki so bila dobro organizirana. Doseženi so bili naslednji rezultati: STRELCI Tekmovalo je 7 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa I. strelske družine iz Mozirja, drugo ekipa I iz Elektro-kovine Maribor, tretje ekipa II strelske družine Mozirje, četrto ekipa strelske družine Nazarje, peto ekipa strelske družine Šmartno ob Dreti, šesto ekipa II iz Elektrokovi-ne Maribor, sedmo pionirska ekipa strelske družine Mozirje. Najboljši strelec posameznik je bil tov. Danilo Šeško iz Elekrokovine Maribor, ki ije od 100 možnih zadel 88 krogov, za kar je prejel zlato strelsko značko, ki mu jo je v imenu občinske strelske zveze podelil njen predsednik Viktor Lukše. ŠAHISTI Tekmovanje je potekalo na osmih ploščah. Ekipe so bile sestavljene iz tekmovalcev cele občine in Elektro-kovine iz Maribora. Na vseh ploščah so zmagali šahisti Mozirja. Vse to, vsa ta medsebojna srečanja, prijateljski stiki in nova tovariška spoznanja, so nam ob koncu praznika potrdila, kako nujno in prijetno je spoznati tovariša, prijatelja, ki je vse več, kot samo bežni, slučajni znanec. Vlado Košir Otvoritev modernizirane ceste od Igle do Solčave je bila v Solčavi političnih organizacij ter ožjih in širših družbenih skupnosti. Družbenega izobraževanja ne moremo pojmovati ozko — le v smislu posredovanja družbenih, ekonomskih in idejnopolitičnih znanj, temveč kompleksno, v smislu oblikovanja celovite človekove osebnosti. V sodobnem izobraževanju se vse bolij brišejo meje med posameznimi izobraževalnimi področji, kajti le celovito oblikovana osebnost lahko uspešno deluje kot proizvajalec in upravlja-lec. Družbenoekonomsko izobraževanje postaja tako vse bolj strokovno, družboslovno znanje pa vse bolj sestavni del splošne in strokovne izobrazbe. Le celovit sistem, ki gradi na družboslovnih znanjih, pridobljenih v rednem šolanju in upošteva vse možnosti družbenega izobraževanja, zagotavlja, da bo to izobraževanje uspešno in učinkovito. Družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela potrebujejo za sodobno in učinkovito družbenopolitično delo med drugim tudi strokovno usposobljeno, idejno opredeljeno, družbeno angažirano in dobro organizirano izobraževalno ustanovo, kot je delavska univerza, ki lahko opravlja sistematično in trajno izobraževalno dejavnost. Vsa našteta stališča in ugotovitve so narekovale potrebo, da je Skupščina občine Mozirje ustanovila delavsko univerzo. Delo delavske univerze Organizacije združenega dela čutijo potrebo po družbenoekonomskem in strokovnem izobraževanju, ker želijo imeti na delovnih mestih poleg strokovnjaka tudi politično-ekonomsko in družbeno razgledanega delavca —samoupravjalca. Skupne potrebe organizacij združenega dela so družbenoekonomsko izobraževanje, ki naj bi zajemalo: — predavanja za kolektive, — predavanja za vodilno osebje in strokovnjake, — seminarje za člane samoupravnih organov in sindikalnih vodstev. Za ustanovitev delavske univerze so bili zainteresirani tudi občani sami, saj iščejo informacije po osnovnih šolah in drugih institucijah o dokončanju osnovne šole in o dopolnilnem izobraževanju s področja kulture, turizma in ostalih panog gospodarstva. Za vsestransko izobraževanje v občini Mozirje so zainteresirane tudi družbenopolitične organizacije. Delavska univerza naj bi za komuniste, sindikalne delavce, odbore SZDL in krajevne skupnosti prirejala seminarje o družbenopolitičnih, gospodarskih in organizacijskih vprašanjih. Potrebe občanov, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij po izobraževanju so naloga de- (Nadaljevanje na 3. strani) STROKOVNA EKSKURZIJA Društvo inženirjev in tehnikov lesne industrije pri GLIN Nazarje (DIT) je bilo ustanovljeno leta 1966. Prvotno društvo DIT Celje je bilo ustanovljeno že leta 1952. Ker se je v nekaj letih število članov zelo povečalo, se je pri GLIN ustanovilo samostojno društvo, ki zajema člane iz »Lesne« Šoštanj, »Gorenja« iz Velenja ter »Smreke« iz Gornjega grada. DIT GLIN Nazarje šteje danes 92 članov, to je inženirjev in tehnikov, ki so zaposleni v lesni industriji. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da propagira probleme gozdarstva in lesne industrije, da omogoča strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, organizira predavanja, strokovne ekskurzije ter poma- (Nadaljevanje z 2. strani) lavske univerze, da jih realizira s svojim dolgoročnim programom, ki bi ga lahko opredelili v nekaj vrst izobraževanja: 1. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE — izobraževanje samoupravljalcev — izobraževanje članov in vodstev družbenopolitičnih organizacij — izobraževanje vodilnega osebja v gospodarstvu — izobraževanje organov komunalne samouprave » — obravnavanje aktualnih idejnih in političnih problemov — druge oblike izobraževanja 2. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE — strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje — izobraževanje vodilnih in strokovnih kadrov — izobraževanje, ki je vezano na zakonske predpise (varnost pri delu, civilna zaščita, higienski minimum ipd.) — šole in tečaji za kmetijske proizvajalce — izobraževanje za turizem 3. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE — priprava za razne izpite — splošno tehnično in kulturno-estetsko izobraževanje — šola za starše — šola za življenje (za mladino) — zdravstvena vzgoja, gospodinjstvo ipd. — tuji jeziki 4. ODDELKI ZA ODRASLE REDNIH ŠOL — oddelki osnovne šole — po potrebi oddelki strokovnih in drugih šol. Program izobraževanja pri Delavski univerzi Mozirje za sezono 1973 do 1974 Vsebino dela oziroma program dejavnosti narekujejo potrebe in želje ustanovitelja z družbenopolitičnimi organizacijami, potrebe in želje delovnih in drugih organizacij, interesnih skupnosti ter samih občanov. Zaradi objektivnih razlogov in te- ga podjetjem pri uvajanju sodobne tehnologije. Pred kratkim je DIT organiziral strokovno ekskurzijo v Nemčijo in Francijo. Ekskurzije se je udeležilo 26 članov iz Velenja, Nazarja in žav, ki se pojavljajo pri novoustanovljenem zavodu, letos ne bo mogoče ustreči vsem potrebam po izobraževanju. Program izobraževanja sa sezono 1973/74 je naslednji: 1. Politična šola I. stopnje. 2. Sindikalna šola in seminarji za člane izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. 3. Seminarji za novosprejete člane ZK. 4. Tečaji in seminarji ter predavanja za člane samoupravnih organov in raznih komisij. 5. Različna predavanja za člane ZK, sindikata, mladine in drugih organizacij. 6. Osnovna šola za odrasle: 5. in 6. ter 7. in 8. razred. 7. Higienski minimum za delavce v živilski stroki. 8. Tečaji, seminarji ter predava-vanja iz varstva pri delu. 9. Kuharski, gospodinjski in podobni tečaji. 10. Filmske predstave, poljudnoznanstvena, kmetijska, zdravstvena in potopisna predavanja. 11. Tečaji tujih jezikov. 12. Po potrebi in če bo dovolj kandidatov, bo delavska univerza pripravila in organizirala tudi druge oblike strokovnega in splošnega izobraževanja. Delavska univerza ni bila ustanovljena zato, da obstoja, ampak je njena naloga, da se vplete v vsa družbena dogajanja v občini, da proučuje potrebe po izobraževanju, da tesno sodelujejo z občani, družbenopolitičnimi organizacijami in OZD ter pri svojem organiziranju in planiranju dela Upošteva njihove želje in potrebe. Zavedati se moramo, da bo delavska univerza brez sodelovanja občanov ostala osamljena in sebi namenjena ustanova. Zato prosimo vse, ki čutijo'željo in imajo interes po nadaljnjem izobraževanju in dokončanju šol, da sporočijo svoje želje delavski univerzi v Mozirje; če bo dovolj kandidatov, bodo vaše želje izpolnjene in znanje, ki je najbolje naložen kapital, si boste lahko pridobivali v svojem kraju. Ivan Purnat Gornjega grada. Za mnoge je bil to večji korak v tujino, za nekatere pa spoznavanje novih tehnoloških prijemov in novih krajev. Udeleženci so si posebno pozorno ogledali tovarno za proizvodnjo kuhinjskega pohištva »Leicht« v Schwäbisch Gmündnu v Nemčiji. Podobno proizvodnjo ima TGO »Gorenje« v Velenju, zato je «strokovnjake še posebno zanimala tehnologija in organizacija proizvodnje. Videti je bilo, da je organizacija dela precej boljša od naše, da se tehnologi- Piše: PEPI MIKLAVC ja bistveno ne razlikuje, razen transporta med delovnimi mesti, prednost pa ima gotovo način prodaje, saj »Leicht« izdeluje kuhinje izključno po naročilu, kar poceni stroške transporta in skladiščenja. Videti pa je bilo in tudi iz razgovora z delavci je bilo mogoče razumeti, da je delovna sila še veliko bolj izkoriščena in da se manj gleda na samo počutje delavcev kot pri nas. Firma »Leicht« ima letno proizvodnjo okrog 100 milijonov DM, pri tem pa le nekaj sto zaposlenih. Ogled omenjene tovarne je omogočil Karel Schurr, višji gozdarski svetnik in upravitelj gozdnega obrata Schwäbisch Hall, ki je dober kolega nekaterim starejšim članom DIT. Schurr je bil že tudi pri nas na ekskurziji s svojim društvom. Prijazno so bili sprejeti tudi pri francoskih gozdarjih. Gospod Klo-del — višji uradnik direkcije za Alzacijo, jih je peljal v gozdarsko področje v mestu Ste Marie aux Mines (St. Mariomin). Francozi v glavnem prodajajo les na panju. V tem mestu pa les predelujejo in šele potem prodajajo. Gozdarji so prikazali posek in spravilo nerazžaganih drevesnih debel iz gozda. Pri delu uporabljajo velike traktorje vlačilce, ki spravijo cela debla do cestišč. Udeleženci so ob zaključku izrazili željo, da bi podobne ekskurzije še organizirali, ker je to možnost za oglede tujih tovarn, pa tudi za spoznavanje med člani DIT. Od leve proti desni: direktor firme »LEICA« Kari SCHURR, ing. SLOJ-SEDER, ing. KNEZ in predsednik DIT ing. TRATNIK Nova delavska univerza Minulo neurje je povzročilo Ljubnica je v Ljubnem prestopila bregove Spodnje Kraše so bile skorajda cele pod vodo V Dobietino se z avtomobilom ni dalo. Voda je zalila cesto, ki pelje preko mostu V dneh dolgotrajnega deževja, ki so k sreči že za nami, smo bili priča kako lahko vodna stihija praktično onemogoči normalno življenje. Zalite kleti, stanovanja, gospodarska poslopja, odtrgani mostovi, razrite in zasute ceste, pretrgani sistemi vodovodov, kanalizacije, pomanjkanje električne energije, blokiran sistem poštnih zvez, itd. To je bilanca nekajdnevnih in neprekinjenih nalivov dežja, ki smo ga nekaj tednov nazaj zaman pričakovali. Računali smo, da se bo s prihodom deževja izboljšala situacija v preskrbi z elektriko in da bodo poljski pridelki boljši in kvalitetnejši. Ko je končno pričelo deževati smo se morali soočiti z veliko nevarnostjo. S hitrim ukrepanjem, medsebojno pomočjo in uspešnim delovanjem gasilskih enot, strokovnih služb in občinskega štaba za zaščito pred elementarnimi nesrečami je bilo potrebno rešiti kar se je rešiti dalo in pomagati povsod tam, kjer je pomoč bila potrebna. Tekst in slike: HUBERT HERČEK Kljub zelo solidarnemu obnašanju se nastali škodi nismo mogli izogniti. Zabeležimo pa lahko, da bi škoda lahko bila mnogo večja. Da temu ni tako, se imamo zahvaliti mnogim, tako posameznikom, kot gasilskim enotam in krajevnim štabom za civilno zaščito, ki so ukrepali v smeri zmanjševanja škode in reševanja našega premoženja. Takšne vodne stihije kot je bila ta, k sreči niso pogoste. Vsaj pri nas ne. A vendarle včasih do njih pride. Zato bi bilo prav, da na osnovi izkušenj, ki smo jih dosedaj pridobili, naredimo vse tisto s čimer bo nevarnost za naše premoženje in življenja ob takšnih in podobnih prilikah v bodoče manjša. Tako je bilo v Šmartnem ob Dreti veliko gospodarsko škodo Dreta je naredila mnogo več škode kot Savinja Požrtvovalnost ljudi je rešila hišo. Borba z vodno stihijo je trajala vso noč Ves sadovnjak je vzbujal videz velikega jezera Voda, ki je preplavila naša polja in povzročila veliko škode je odtekla. Ostala je samo škoda in nove pridobljene izkušnje. Škoda bi bilo, da bi se pridobljene izkušnje, ki so nam ostale v tem trenutku še v svežem spominu, pozabile. Pri tem imam v mislih predvsem to, da je potrebno bolj zavarovati premoženje z ustrezno regulacijo vode, in da je potrebno nabaviti v okviru civilne zaščite in gasilskih enot tudi opremo, ki je potrebna za tovrstno reševanje. Ob cesti Nazarje—Mozirje je na obeh straneh stala voda ZANIMIV OBISK Pred nekaj dnevi so prišli na obisk v našo občino elani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ptuj. V Mozirju so jih počakali in sprejeli člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Mozirje. V razgovoru so gostje iz Ptuja pokazali veliko zanimanje za rezultate, ki jih dosegamo na področju razvoja programiranih kmetij in kmečkega turizma. Želja predstavnikov našega sindikalnega sveta, da bi v bodoče prišlo do srečanj v okviru katerih bi člani sindikatov naše in ptujske občine izmenjavali izkušnje tudi na ostalih področjih je naletela na ugoden odmev. Sedaj se kažejo nekatere možnosti za izmenjavo kulturno-umetni-ških skupin, športnih srečanj in srečanj delavcev iz obeh območij. Konec tega meseca bodo člani predsedstva našega sindikalnega sveta obiskali Ptuj, kjer bodo v Mozirju pričeti razgovori dobili še konkretnejšo obliko. •M- N OVU Statutarna razprava Javna razprava o osnutku novega statuta ZKZ, ki predlaga bodočo organizacijo zadruge, usklajeno z zakonom o združevanju kmetov in z ustavnimi dopolnili, žal, ni potekala tako uspešno, kot smo pričakovali. Obisk je bil v večini krajev, kjer so predvideni sedeži bodočih zadružnih enot, tako skromen, da bo potrebno javne razprave v jesenskem času še enkrat ponoviti. O tako pomembni zadevi kot je statut pač ne more razpravljati in odločati le drobna peščica zadružnikov. Deloma je razumljivo, da poletni čas zaradi obilice dela ni primeren za sestankovanje. Res pa je tudi, da je od ukinitve manjših zadrug leta 1961 zadružna zavest in aktivnost članov močno upadla. Vzrokov za to je toliko, da jih ne kaže naštevati. A kljub temu se nam ne zdi prav, da tudi v sedanjem odločilnem obdobju, ko je dana zakonska in ustavna podlaga za ponovno poživitev kmetijskega zadružništva, mnogo zadružnih koope- Zavod za statistiko bo skupno z republiškim odborom ZZB NOV Slovenije izvršil popis vseh udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja, vojaških vojnih invalidov in njihovih svojcev. Novi popis je potreben zaradi tega, ker so obstoječe evidence že zastarele in pomanjkljive. Dobljeni podatki ob popisu se bodo statistično obdelali ter bodo služili pristojnim republiškim, občinskim in krajevnim organom za vprašanja borcev NOV. Popis se bo vršil v času od 6. do 25. novembra 1973. Popisani bodo vsi udeleženci narodnoosvobodilne; ga gibanja ter vojaški vojni invalidi in to: — udeleženci, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem ali enojnem trajanju; — udeleženci, ki niso vložili zahtevka za posebno dobo, pa bi bili glede na njihovo delo za to upravičeni; — udeleženci, ki so vložili zahtevek za posebno dobo pa še, doslej ni bil rešen; — ostali člani ZB NOV; — vojaški vojni invalidi, vdove VVI, starši padlih borcev, vdove umrlih invalidov ter mirovni družinski invalidski upravičenci. Za izvedbo popisa je 'bila imenovana posebna komisija pri občinskem odboru ZZB NOV v Mozirju. Krajevna združenja borcev bodo postavila komisije in določila popisovalce, ki bodo popis izvršili. Način popisa bo dogovorjen na sestanku s predstavniki krajevnih združenj, kjer bo vsaka krajevna organizacija določila število popisovalcev, upoštevajoč število članstva,, krajevne prilike in velikost terena. rantov povsem neprizadeto spremlja našo aktivnost za oblikovanje bodoče organizacijske in samoupravne ureditve zadruge. Zadruga ni in ne sme biti le delovna organizacija, ki združuje določeno število zaposlenih in skrbi prvenstveno le za njihove osebne dohodke. Njeno poslanstvo je mnogo širše. Njena naloga ni le čim uspešneje gospodariti, ampak ji je naložena tudi težka in odgovorna družbena iunkcija: skrbeti za kompleksni razvoj kmetijstva v občini, skrbeti za izobraževanje kmečkih gospodarjev, žena in mladine, vzpodbujati razvoj in obstoj ter gospodarsko aktivnost visokogorskih in ostalih hribovskih kmetij, ki so velikega pomena zaradi narodno obrambnih in turističnih vidikov, moralno in materialno podpirati akcije krajevnih skupnosti in ne nazadnje razvijati humane socialistične odnose na vasi. V zadrugi se torej srečujeta zadruž- Popisni list vsebuje 26 vprašanj na katera bo treba odgovoriti. Da bi popis hitreje potekal pozivamo vse člane, da pripravijo podatke za odgovore na naslednja vprašanja: — datum vstopa v NOV (dan, mesec, leto); — enote, v katerih je sodeloval (po možnosti datume, če je bil v različnih edinicafa); — datum pričetka organiziranega dela na terenu (dan, mesec, leto); — priznana posebna doba (z odločbo): enojno od—do, dvojno od— do, priznana doba prekinjena od— do; — sodelovanje v zavezniških armadah, tujih odporniških gibanjih; — zapori, taborišča, kjer je bil zaprt, interniran; — pri invalidih stopnja invalidnosti; — dohodki udeleženca NOG in VVI: sedanji mesečni dohodki, letni katastrski dohodek (kmetje), dohodek od opravljanja samostojne obrti; — stanovanje: skupna površina v mJ, število sob, leto izgradnje stavbe, kjer stanuje. Navedli smo le vprašanja, za katera je predhodno pripraviti podatke. Ostala vprašanja v popisnici so splošna in bodo odgovori vpisani ob popisu. Prosimo vse člane, da z razumevanjem sodelujejo pri popisu ter na postavljena vprašanja dajo pravilne odgovore. S pripravo omenjenih podatkov bodo omogočili popisovalcu, da bo popis hitreje potekal ter bo pravilno in pravočasno izvršen. Občinski odbor ZZB NOV Mozirje ni in kmečki delavec kot enakopravna upravljalca. V novem osnutku statuta je to načelo jasno zapisano, uveljaviti pa se mora tudi v praksi. Z drugimi besedami: bodoča statutarna ureditev zadruge mora zadružnim članom zagotoviti, da ne bodo »žejni prepeljani čez vodo«, prav tako pa ne smejo biti okrnjene samoupravne pravice zaposlenih delavcev, kakršne jim jamči delavska zakonodaja. Delegatski sistem zadružne samouprave bo temeljil na principu vloženega dela delavcev in članov — zadružnikov. Delež vloženega dela, ki bo služil kot ključ za število voljenih delegatov iz vrst delavcev in članov, se bo izračunaval iz zaključnega računa po preteku vsake mandatne dobe samoupravnih organov. ZADRUŽNI ČLAN bo lahko postal vsak kmečki proizvajalec (čisti kmečki in delavsko-kmečki), ki bo z zadrugo sklenil dolgoročno člansko pogodbo o proizvodnem sodelovanju in ki bo vplačal enkratni delež 100 do 200 din. Dokončni znesek deleža bo znan po končani javni razpravi. Pravico voliti in biti izvoljen za delegata zadružnih samoupravnih organov bodo imeli samo ČLANI. Pravico do ristorna, to je deleža od ustvarjenega dobička zadruge, bodo imeli prav tako le člani, seveda, če bodo to dopuščale gospodarske razmere, oziroma poslovni uspeh. Omeniti velja še v statutu zagotovljeno prednost članov pri oskrbi z reprodukcijskim materialom (gnojila, krmila, gradbeni material), kadar bo pomanjkanje tega, in pri odkupu kmetijskih pridelkov kadar bo ponudba prevelika (npr. krompir). Z vsemi naštetimi ugodnostmi, ki jih člani doslej niso imeli, želimo doseči, da bi zadružno članstvo zajelo kar največ kmetovalcev, to je sedanjih in bodočih pridelovalcev kmetijskih pridelkov za trg. Le s številnim članstvom in povečano blagovno proizvodnjo bo zadruga lahko bolje in ceneje opravljala svojo nalogo v poslovnem in družbenem smislu. Kljub velikim prizadevanjem zadruge za množično pospeševanje blagovne proizvodnje, kreditiranje in uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetije, je vendarle še mnogo kmečkih gospodarstev ostalo izven kooperacijskih razmerij, se pravi, niso z zadrugo poslovno sodelovala, niti bila deležna njene strokovne in kreditne pomoči. V prihodnje želimo z izpopolnjeno organizacijo poslovanja in izboljšanjem kooperacijskega sodelovanja doseči, da bi zadrugo ponovno bolj približali članom, tako, da bi jo spet močneje začutili v domačem kraju in ne le v Mozirju na upravi. To pa bo lahko doseči samo ob tesnejšem in aktivnejšem sodelovanju vseh zadružnih delavcev in članov zadružnikov. Marsikje bo potrebno več obojestranske poslovne morale, razumevanja in odgovornosti. Marsikdo se bo moral sprijazniti z dejstvom, da bo treba do- (Nadaljevanje na 7. strani) Popis udeležencev NOB Iz poslovalnice Izletnika VSE KAŽE NA DOKAJ DOBRO TURISTIČNO SEZONO Letošnja letna turistična sezona, ki se že bliža koncu, je bila v krajih Gornje Savinjske doline zelo živahna. Med številnimi turisti so prevladovali predvsem gostje iz sosednje Hrvaške, ni pa manjkalo tudi inozemskih turistov, Nemcev, Italijanov, Holandcev in drugih, ki so se navduševali nad naravnimi lepotami naše doline. S prevzemom oziroma najemom turističnega biroja v Mozirju, katerega je s 1. junijem vzelo v najem od gostinskega podjetja »Turist« Mozirje, podjetje »Izletnik« Celje, ki je preselilo svojo turistično poslovalnico v te prostore, je narejena zelo dobra turistična noteza, saj je poslovalnica »Izletnika«, kamor so se zatekali številni turisti po razne informacije, vsestransko in brezhibno delovala. Tu so gostje lahko dobili vse informacije o letovanju v dolini, prav tako pa so jim bile nudene tudi vse turistične usluge, od zagotovitev prenočišč pri zasebnikih,, nabavah avionskih ter železniških vozovnic, menjavi tujih valut itd. V prihodnji sezoni bo nujno stremeti za tem, da bo poslovalnica »Izletnika v Mozirju vršila centralno re-cepcijsko službo za celotno dolino, tako, da bo lahko gost že ob prihodu v Mozirje zvedel o prostih nočitvenih zmogljivostih v vseh krajih naše doline. Turistični delavci poslovalnice Mozirje pa bodo lahko pridobivali v bodoče turiste in tako polnili turistične zmogljivosti v dolini. To pa bo mogoče le s pomočjo in tesnim sodelovanjem vseh dejavnikov v turizmu, kot so turistična društva in gostinski obrati v naši dolini. Milan Jurič Delavska univerza Mozirje sprejema do 31. 10. 1973 prijave za: 1. osnovno šolo za odrasle: 5., 6., 7. in 8. razred; pogoj za vpis je uspešno končan predhodni razred. Oddelki se bodo ustanovili v vseh krajih, kjer bo najmanj 20 kandidatov; 2. tečaje tujih jezikov, in sicer: nemščine, italijanščine in angleščine — začetni, nadaljevalni in konverzacijski. Vpišete se lahko pismeno ali osebno na Delavski univerzi Mozirje (v prostorih občine) vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. KREDITIRANJE POTREB ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1974 Hranilno-kreditna služba pri Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje obvešča svoje člane, ki žele v letu 1974 najeti pri zadrugi kredit za pospeševanje kmetijstva, da morajo svoje prošnje predložiti hranilno- kreditni službi zadruge najkasneje do 10. novembra 1973. Interesenti morajo svoj odločitev posredovati terenskemu pospeševalcu svojega območja, s katerim bodo vzorec prošnje izpolnili z vsemi potrebnimi podatki. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Hranilno-kreditna služba * 1 Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje na podlagi 6. točke navodil o postopku z najdenimi predmeti (Ur. list FLRJ, št. 93-733/49) obvešča, da se je našlo 1. moško kolo ROG, črne barve s modrimi blatniki; 2. žensko kolo ROG — TOURING, črne barve z belo črto. 3. moška ročna ura, znamke »LADO« Najdeni predmeti so v hrambi pri Oddelku za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje. Lastnike najdenih predmetov vabimo, da ob poprejšnjem dokazilu, dvignejo najdene predmete, ob povrnitvi stroškov objave in plačilu nagrade najditelju. Turistična poslovalnica IZLETNIKA posluje v novih prostorih STATUTARNA RAZPRAVA (Nadaljevanje s 6. strani) slej zakoreninjeno prakso opustiti in sprejeti drugačno, bolj samoupravno zadružno miselnost. Pri vsakem delu se pojavljajo problemi, uspehi in napake. Tudi v dosedanjem delu in poslovanju zadruge ni bilo vse tako, kot bi si želeli. Nič lažjega ni kot zapažene nepravilnosti kritizirati. Prav je, da smo kritični, toda obenem moramo potrkati tudi na lastno vest. Ali smo kaj storili, da bi se napake učinkovito in hitro tudi odpravljale? Tu se ponavadi konča naša samoupravljalska zavest. Oblikovanje bodoče samoupravne ureditve zadruge je torej zelo odgovorna in pomembna naloga nas vseh, ki nam kmetijstvo daje vsakdanji kruh. Zdaj je čas, da se v javni razpravi dodobra pogovorimo, kaj je bilo narobe v preteklosti, kaj in kako si želimo v prihodnosti. Lojze Plaznik, dipl. ing. srečanja komisija za informiranje pri OK ZMS Mozirje mladih DRAGE MLADINKE, DRAGI MLADINCI! Vsak mesec me čaka dolžnost, da prečitam, popravim in uredim prispevke, ki mi jih pošiljate, vsakič je treba kaj napisati in vas seznaniti ž delom in dejavnostjo občinske konference in mladinskih aktivov. Mesec je hitro okrog in zgodi se, da je za rubriko »SREČANJA MLADIH« malo prispevkov. To kaže na nedelavnost in slabo zanimanje za probleme mladih. Ali res ne znate pogledati okrog sebe in zapisati, recimo, kako je bilo prve dni v šoli, koliko mladih se je odločilo za šolanje v poklicnih in srednjih šolah, kam so se zaposlili tisti, ki se niso odločili za šolanje ipd.? Ali opisati dejavnost v vašem aktivu in kritizirati nedelavnost posameznikov, ki mrtvijo delo v mladinskih organizacijah. Konec počitnic je, dopustov in letovanj, zanimivo bi. bilo izvedeti, kakšno svežo zgodbico. Prav kmalu se bomo začeli pogovarjati o zimskem športu. Napišite, kakšne so možnosti za tovrstno rekreacijo in sploh, pišite, kaj je novega v vaših krajih. Zanimivi prispevki bodo našli mesto, če ne v NAŠI rubriki, pa na kakšni drugi strani. Pričakujem vaše prispevke, vašo dobro voljo. Naredimo si pestro rubriko, da bo upravičeno imela tako lep naslov, »SREČANJA MLADIH«. Mladinska poletna politična šola Več kot 400 mladincev iz vse Slovenije in zamejstva je v avgustu obiskovalo politično šolo v Virkčah pri Ljubljani. Šolo je organizirala republiška konferenca ZMS in je trajala teden dni. Šola je bila razdeljena v osem velikih skupin in sicer: predsedniki in Sekretarji, ideologi, informatorji, mladinski klubi, politični sistem, SLO ter družbenoekonomski odnosi. Vsaka posamezna skupina je imela poseben urnik, prirejen delu in politiki na njenem področju dela. Poleg tega je šola za vse slušatelje organizirala javne tribune, na katerih so mladincem predavali in odgovarjali na aktualna vprašanja tovariši, Sergej Kraigher, Stane Dolanc, dr. Vratuša, predsednik ZM Udeleženci letošnje politične šole: Mojca, Ivan, Ivica, Martina in Pepi PEPI MIKLAVC, predsednik komisije za informacije Jugoslavije tovariš Vladimir Maksimovič in predsednik ZM Slovenije tovariš Ljubo Jasnič. Šola je imela v okviru programa zajeto tudi kulturno zabavno življenje. Skupina »informatorji« je izdajala interni bilten z dnevnimi informacijami, dnevno so bila organizirana športna srečanja, ples, mladinci pa so si ogledali nov slovenski film »Begunec«. Letošnja poletna politična šola je bila druga po vrsti. Potrebe vzgoje mladinskih aktivistov narekujejo, da je takšne šole potrebno organizirati, posebno pa še v obdobju, ko tečejo priprave na IX. kongres ZMSJ, X kongres ZKJ in VII. kongres ZKS, ter pred sprejemom nove ustave. Šole se je udeležilo tudi pet predstavnikov naše OK ZMS, in sicer: Predsednik OK ZMS Mozirje Ivan Berložnik, sekretarka OK ZMS Ivica Hribernik, predsednik komisije za informacije pri OK ZMS Pepi Miklavc, referent za SLO Martina Senica in referent za terensko delo, Mojca Kokalj. O šoli bo podrobneje pisano v posebni izdaji »Informacij«, ki jih bo izdala komisija za informacije pri OK ZKS Mozirje v prihodnjih dneh. Tabor »Kokarje 73« Kot že nekaj let, je tudi letos oživel taborni prostor na Lazah pri Kokar-ju. 20. julija je prispelo po deset tabornikov iz bratskega odreda »Tito«, ki ga sestavljajo taborniški odredi iz Novega Beograda, Šida, Kraševca, Ćuprije, Šabca, Tuzle. Vin-kovcev in Celja. Tabor »Bratstvo in prijateljstvo Kokarje 75« je organiziral tabor II. grupe odredov iz Celja, pod pokroviteljstvom OK ZMS Celje. Med taborjenjem so taborniki or- fanizirali več izletov v bližnje kraje. ako so obiskali bojišče borcev II. grape odredov I. štajerskega bataljona na Dobrovljah in Čreti, Logarsko dolino,' Golte nad Mozirjem, Celje, Velenje. Šoštanj in druge manjše kraje. Osnovni namen tabora bratstva in prijateljstva je bil, da se mladi iz vseh krajev Jugoslavije spoznajo med seboj, in da nadaljujejo s tradicionalnimi oblikami krepitve bratstva in enotnosti. V okviru tabora je delovala tudi gozdna šola v Lokah pri Mozirju, v kateri so bili pionirji od 12 do 14 let. Po končani šoli so dobili naziv vodnika taborniških čet. Po končanem tabora »Kokarje 73« je bil taborniški prostor na razpolago drugim skupinam. Na enotedenskem taborjenju so bili še taborniki odreda »Severni kurir« iz Slovenj Gradca. Šola in hladna jutra so pregnala tabornike. Šotori bodo šli v shrambe in bodo čakali drugega leta, tabornikom pa bo ostal spomin na bivanje v naši lepi dolini. Ko sem se oglasil pri njih na kratek razgovor, so mi vsi zatrjevali, da bodo še radi prišli, če bo le prilika. Pepi Miklavc PRISPEVEK MLADINCEV IN TABORNIKOV K programu praznovanja občine Mozirje so se pridružili tudi mladinci. 14. septembra se je iz Mozirja odpravila skupina petdesetih mladincev in brigadirjev na poti proti Mozirski koči. Na večer so mladinci na vrhu zakurili taborni ogenj, v soboto 15. septembra zjutraj pa so se odpravili preko Medvedjaka na Rečico, kjer so se pridružili povorki, ki je z igrišča krenila na osrednji prireditveni prostor k novi osnovni šoli. Med potjo so položili venca pri spomeniku NOB na Medvedjaku in na trgu na Rečici ob Savinji! Martina Senica £ Dolgoletna aktivnost Kdo ne bi poznal Stanislava RO-ZENSTEINA oz. Slavkota, tako ga vsi kličejo, tega neutrudljivega družbenopolitičnega in dolgoletnega gasilskega delavca na Rečici ob Savinji. Kakšno je kulturno in družbeno življenje na Rečici, je Slavko odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je zastavilo uredništvo »Savinjskih novic«. UREDNIŠTVO: »V katero leto segajo korenine sedanjega obrata gostinskega podjetja »TURIST« na Rečici ob Savinji in kdaj ste vi prevzeli upravljanje?« Slavko ROZENSTEIN: »Obrat današnjega gostinskega podjetja »TURIST« na Rečici je bil ustanovljen leta 1948 kot Krajevna menza in je poslovala pod raznimi naslovi. Tako je imela nekaj časa naziv Pri pošti, nato Pri lovcu, od leta 1960 pa se je imenovala Savinjčan. Takrat so pod tem naslovom poslovali še trije obrati in to gostilna na Trnovcu, pri Fajferju in Čuježu. Kot upravnik sem zaposlen na Rečici že od leta 1950.« UREDNIŠTVO: »Kaj menite o nadaljnjem razvoju gostinstva in turizma v kraju? Slavko ROZENSTEIN: »Z obnovitvijo gostinskega lokala je kraj precej pridobil, v kratkem pa bomo dogradili še nekaj tujskih sob. Menim pa, da bi za uspešen razvoj turizma v nadalje morali oživeti delo turističnega društva. Kljub večkratnim poizkusom nam to ni uspelo. Razmišljati bomo morali tudi o kmečkemu turizmu, saj imamo v sa- mem kraju in okolici za to vse pogoje. Za izgled kraja se moramo zahvaliti tudi hortikulturnemu društvu, ki je bilo zelo aktivno in je njihovo delo še danes vidno«. UREDNIŠTVO: »Med vrsticami prejšnjega odgovora opazimo nekaj kritike na račun aktivnosti Rečičanov. Vemo pa, da so Rečičani zelo delavni. V katerih organizacijah in društvih pa se pokaže njihova aktivnost?« Slavko ROZENSTEIN: »Zelo aktivno je prosvetno društvo, predvsem dramska sekcija, ki jo vodi Ivan STRAŠEK, saj nam v vsaki sezoni pripravi nekaj novega. Gasilci so lansko leto praznovali 90-letnico svojega delovanja, njihova pionirska desetina pa celo sodeluje na mednarodnih tekmovanjih. Potem je tu še lovska, družina in športno društvo Mladost. Od organizacij pa se najbolj čuti aktivnost organizacije ZB NOV, socialistične zveze, mladine in rdečega križa.« UREDNIŠTVO: »Okrog izgradnje nove šole je bilo na Rečici spregovorjenih veliko besed. Kaj vi menite o tem?« Slavko ROZENSTEIN: »Nova šola je zgrajena, to je nedvomno lepa pridobitev za kraj, saj se bodo otroci učili v lepih, svetlih učilnicah. Vendar ljudje še vedno ne razumejo tega, da se učenci laže in več naučijo pri kabinetnem pouku, kakor na star klasičen način. Najdejo se še taki, ki negodujejo, zakaj na Rečici ni več osemletne šole.« Učenci osnovne šole Mozirje so pripravili ob občinskem prazniku uspeli program Slavko ROZENSTEIN Jagode, ribez, fižol... Pri zadrugi smo se dalj časa u-kvarjali z mislijo, kako povečati trž-nost majhnih kmetij. Vsem nam je bilo jasno, da za takšne kmetije u-smeritev v specializirano živinorejsko proizvodnjo ni rešitev, saj daje živinoreja določen dohodek šele pri večjih količinah živinorejskih proizvodov, ki jih pa majhne kmetije težko dosegajo, ker nimajo za to dovolj velikih obdelovalnih zemljišč. Za ta gospodarstva je nujna dodatna dejavnost v kmetijstvu ali izven njega. Da pa bi obdržali čim več za delo sposobnih mladih ljudi na zemlji. je treba najti v kmetijstvu ta vir dohodka, ki se bo vsaj delno približal tistemu, ki bi ga lahko človek zaslužil kot delavec. To možnost daje predvsem rastlinska proizvodnja, in sicer jagode, ribez, stročji fižol in o-stale intenzivne vrtnine. Trenutno lahko dajeta najboljši finančni rezultat proizvodnja ribeza in jagod. Da bi ob povečanju te proizvodnje zagotovili prodajo, je zadruga sklenila dolgoročno pogodbo'o prodaji vseh tržnih viškov teh dveh proizvodov s tovarno Etol v Celju. V pogodbi so med drugim navedene tudi minimalne odkupne cene, z željo, da bi bila ta proizvodnja čimmanj finančno rizična. Naprava nasadov jagod in ribeza pa je povezana z večjimi finančnimi vlaganji. še posebno če gre za površine, večje od petih arov. Zato je za to investicijo vpeljano kreditiranje, kar je vsekakor ugodno, saj se investici- Tudi nasadi nizkega stročjega fižola so dali zadovoljive rezultate, in tako bomo še naprej organizirali tovrstno proizvodnjo. Verjetno bi morali tudi za to v bodoče skleniti dolgoročnejšo pogodbo tako s kupcem, kot s proizvajalci. Mnenja smo, da je na našem območju še mnogo kmetij, ki imajo vse pogoje za ureditev enega od teh nasadov na svojih površinah in prav bi bilo, če bi se za to tudi odločili. Rudi Gabrovec, kmet. ing. Otroci so bili v Izoli V času od 19. 7. do 2. 8. letos je v Izoli letovalo 151 otrok iz območja naše občine. Letovali so v medobčinskem pionirskem letovišču, ki ga ima naša občina skupno z nekaterimi drugimi občinskimi skupščinami celjskega območja. Toplo sonce in morje, okusna hrana in odlično vodstvo vzgojiteljev je nedvomno pripomoglo k temu, da so se otroci v koloniji počutili po celoletnih šolskih naporih prijetno in veselo. Nemajhno je število tistih, ki so se v dneh trajanja kolonije naučili plavati, neredki so celo tisti, ki so bili prvič na morju in so tu lahko samemu sebi dokazali, da je morje resnično slano. Slučajni obiskovalec njihovega le-otvišča je resnično , lahko odnesel ugodne vtise kar s tiče varstva in vzgoje otrok, ki so bili zaupani 12 vzgojiteljem, prosvetnim delavcem in študentom vzgojiteljske šole. Tudi vodstvo letovišča, pedagoški vodja je bil Franc NACHBAR iz Solčave, ni imelo posebnih problemov z njim zaupanimi manjšimi in večjimi varovanci. Edini in resnično velik problem jim je predstavljal prehod preko ceste prvega reda med Koprom in Portorožem, preko katere so morali štirikrat dnevno, če so hoteli na kopanje in nazaj na kosilo, zopet kopanje in seveda nazaj na večerjo ter spanje. Gostota prometa na tem delu ceste je velika, zato so bile skrbi vzgojiteljev in vodstva resnično upravičene. Reči je treba tudi to, da pri pristojnih organih, Postaja milice Izola, niso naleteli glede ureditve organiziranega hoda takšnega razumevanja kot bi ga bilo pričakovati. Menili so, da je potrebno v prihodnje problem tega prehoda urediti nekako drugače, da bo s tem zagotovljena večja varnost otrok in seveda tudi veliko lažje delo vzgojiteljev. Na oddelku za občo upravo in družbene službe SO Mozirje smo zvedeli, da je le manjši del otrok plačal polno ceno letovanja, ki znaša 35.800 dinarjev, medtem ko je del otrok letoval brezplačno, del pa je plačal samo polovične stroške letovanja. Pred odhodom na kopanje je bilo potrebno pospraviti sobe in urediti okolico bivališča Vodia kolonije Franc Nachbah in vzgojitelj Ivan Vodušek v razgovoru z mladimi V letošnji koloniji se je zbralo precejšnje število otrok iz naše občine o čemer zgovorno priča tudi narejeni posnetek ZELO UGODNO ZAVAROVANJE GOVEJIH PITANCEV Zavarovalnica SAVA — PE Celje in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje sta se dogovorili za zavarovanje govejih pitancev pod zelo ugodnimi pogoji. Tovrstna zavarovanja bi bila sklenjena na sedežu Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje. Odtod bi se zbrale pristopne izjave kooperantov, na osnovi katerih bo izdelana skupna zavarovalna polica za vse goveje pitance na območju Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. I. kategorija: od 70 kg do 220 kg znaša pavšalna premija 46,00 din po glavi za dobo 1. leta; II. kategorija: od 70 kg do 450 kg znaša pavšalna premija 50,00 din po glavi za dobo 1 leta. V prvem primeru znaša zavarovalna cena 20,00 din za kg teže ob škodi, v drugem primeru pa znaša zavarovalna cena 12,00 din za ko teže ob škodi. V obeh variantah je med letom možna tudi zamenjava, oziroma se za prodane ali kako drugače odtujene pitance lahko nadomesti novo nabavljeni pitanec, s tem, da so zavarovane vse goveje živali, ki so v pitanju na gospodarstvu. V zavarovanje je vključen osnovni rizik za škodo pogina, zasilnega zakola ali ekonomskega zakola. Ni pa vključeno zdravljenje. Ker predstavljajo goveji pitanci veliko vrednost na posameznih gospodarstvih in v skupnem upamo, da bodo rejci uporabljali to ugodno zavarovanje govejih pitancev. PE CELJE ZAVAROVALNICA SAVA Odelu krajevne skupnosti Razgovor s predsednikom KO SZDL Rečica ob Savinji Francem NADVEŽNIKOM. »Da je dejavnost organizacije SZDL v Rečici uspešna, nam govori precej dejstev. Naj jih nekaj naštejemo. Uspešno izvedena referenduma; prvi za izenačitev pravic v zdravstvenem zavarovanju med delavci in kmeti in drugi za izgradnjo šolstva v občini Mozirje. Pri obeh referendumih so bili na območju Rečice doseženi dobri rezultati. Krajevni odbor je bil inici-ator za akcijo prostovoljnega zbiranja samoprispevka za izgradnjo šole na Rečici ob Savinji. S to akcijo so pričeli že pred referendumom za izgradnjo šolstva. Z njo so zbrali 160.G00 dinarjev, ki jih je krajevna skupnost sedaj namenila za potrebe kraja in šole.« Tako je povedal na začetku razgovora predsednik krajevne organizacije SZDL na Rečici ob Savinji Franc NAD VEZNIK, ki. smo mu pred občinskim praznikom zastavili nekaj vprašanj. UREDNIŠTVO »Kako ste konkretno razporedili sredstva, ki ste jih zbrali s prostovoljno akcijo zbiranja za izgradnjo šole?« Franc NADVEZNIK »Od skupne vsote sredstev, ki smo jih na ta način zbrali, je KS namenila za šolo 80.000 dinarjev. Za uredi-ditev športnega igrišča za rokomet, odbojko in košarko 40.000 dinarjev. Za preostalih 40.000 dinarjev pa smo se dogovorili, da jih bomo namenili za nakup šolskega avtomobila — kombija, ki bo prevažal šolarje iz Pobrežja, Poljan in Dol—Suhe v šolo in nazaj.« UREDNIŠTVO »S čim se sedaj najbolj ukvarjate v vaši krajevni organizaciji? Franc NADVEŽNIK »Nedvomno je na prvem mestu dejavnost, ki jo izvajamo za uspešno izvedbo občinskega praznika v našem kraju. Ob tem je kar precej delh. Pričeli pa smo tudi že s pripravami za izvedbo javne razprave o osnutkih nove republiške in zvezne ustave«. UREDNIŠTVO »Kaj nam še lahko poveš konkretnega o dtejavnosti SZDL na Rečici ob Savinji?« Franc NADVEŽNIK »Rečem lahko, da gre pri naši dejavnosti, vsaj pri nas na Rečici je tako, za prepletanje dejavnosti s krajevno skupnostjo in ostalimi družbenimi činitelji na Rečici. Ideje za posamezne akcije se nam pojavijo znotraj SZDL ali kakšne druge organizacije, realiziramo pa jih potem skupno v okviru naše krajevne skupnosti. Prav gotovo v naši organizaciji nismo opravili prav vsega, kar bi lahko in kar še moramo, vendar nam prav to združevanje sil znotraj krajevne skupnosti in prisotnost SZDL v krajevni skupnosti daje garancijo za uspešno zaključene akcije, ki jih bomo še pričeli.« Hubert HERCEK vseh zaigral nasmeh, ki je najbolj iskren prav v višavah, ko v nižinah ostane vse, kar te utruja, utesnjuje in dela otožnega. Naši želodci so se že začeli glasno oglašati. Morali smo jih potolažiti. Po obedu in prijetnem kramljanju smo se odpravili k počitku. Kljub utrujenosti pa nihče ni mogel zaspati. Sloneli smo na odprtem oknu, vdihavali svežino iglastega gozda in poskušali odkriti, kje se pod plastjo megle skrivajo tople zvezde. Kar prehitro se je začelo svetlikati. Rodil se je nov dan, ki pa je bil, žal, precej oblačen. Zopet smo se podprli in nadaljevali pot. Začeli smo se vzpenjati proti 2349 m visoki Ojstrici — po Kopinškovi poti. Kmalu smo namesto po stezi napredovali po klinih in si pomagali z žico za o-prijemanje. Ko si stal ob vznožju in se zagledal v razorani obraz skalovja, si mislil, da poti ne boš zmogel. Toda ko si se dvignil na prvi klin. je v tebi zrasla volja in prepričan si bil, da boš premagal vse ovire. Večkrat se mi je zdelo, da sem že čisto blizu vrha. Nenadoma pa sem tik pod seboj zagledala velik prepad; nad mano pa se je dvigal strm in ponosen orjak. Takrat sem se počutila neskončno majhno in nepomembno. Bila sem kot mravlja, za katero se skalnati človek niti ne zmeni. Zato sem si hotela dokazati, da kljub vsemu le lahko nekaj dosežem. Še bolj sem se zarila v skalovje. Piše: MARIJA IKOVIC Že lep kos poti je bil za nami, ko smo posedli na nahrbtnike in se ozirali v krajestvo gora, ki so nas čuvale z vseh strani. Radovedno smo jih vprašali: »Kdo gre v gore z nami?« Od vseh strani nam je odmev odgovoril: »Sami, sami!« Ko nas je je zanimalo še: »Kdo nam bo nahrbtnik nosu (nosil)P«, so nas vrhovi zavrnili: »Osu, osu (osel)!« Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da smo si oprtali nahrbtnike in sami krenili dalje. Končno smo le prilezli na vrh, kjer nas je pozdravila v vetru valujoča zastava. Zadovoljni smo bili, da smo dosegli svoj cilj in prehodili velik del poti. Žal pa nismo imeli lepega razgleda, saj je vrh Ojstrice obdajala megla in se je zdelo, kot da smo na samotnem otoku. Veter nam je razigrano mršil lase in sušil potne srage. Vse to nam je prijalo, ampak za zdravje ni bilo preveč priporočljivo. Zato smo hitro krenili navzdol proti Korošici. Ko smo zagledali lepo oskrbovano kočo, nam je korak postal lahak, v mislih pa smo že bili ob mizi pri skodeli vročega čaja. Kmalu so se nam te želje uresničile. Zadovoljili pa smo tudi svojo biološko potrebo po spanju. Polni novih moči smo se potem začeli spuščati proti Robanovemu kotu. Prijetno je (Nadaljevanje na 13. strani) Na zemljo je že legal mrak, ko se je skupina mladincev iz Solčave pripeljala do Planinskega doma v Logarski dolini. Na uho so nam udarili prijetni zvoki harmonike, ki so klicali k plesu. V daljavi pa so se videli obrisi gora, ki so vabile ... Njihovemu Klicu se je le težko odreči. Oprtali smo si nahrbtnike in krenili na pot. Še pred nočjo smo hoteli doseči Klemenčo jamo, kjer smo namerava- li prenočiti. Ko smo s ceste zavili na stezo, nas je sprejel' v varno zavetje tihi gozd. Stezica se je vila vedno bolj navkreber, nahrbtniki so postajali težji, vendar pa dobra volja ni plahnela. Prav nasprotno, postajali smo vedno bolj razigrani. Prišli smo do lesene koče, v kateri je brlela petrolejka in razsvetljevala obraze gostov, ki jim je ponudila zavetje že pred nami. Ob prihodu je na obrazih Prenovljena koča V dneh praznovanja občinskega praznika so planinci izročili svojemu namenu prenovljeno planinsko kočo — KOCBEKOV NOM na Korošici. Novo urejena koča bo lahko nudila vse večjemu številu planincev zelo lepo zavetišče. Celjsko planinsko društvo zasluži za opravljeno delo vso priznanje. Zbranim planincem je spregovoril dr. Miha Potočnik, predsednik PZS Ob otvoritvi na novo urejene planinske koče na Korošici se je zbralo veliko planincev KULTURA UV PROSVETA NA VASI Bočna je znano kulturno središče v Zadrečki dolini, ki pa zadnje čase le bolj životari, kot je bilo ugotovljeno na zadnjem občnem zboru KPO Bočna. Knjižnice ni, dramske skupine ni, šahovski krožek šteje le nekaj članov, edino aktiven je pevski zbor. Ta ise lahko pohvali s kar lepim številom nastopov. Kot povsod pogrešamo tudi v Bočni mladino. Vsi govorimo: »Mladina je naša bodočnost!«, kar je tudi čisto res. Toda v vaških kulturnih de- javnostih je razen redkih izjem ni. Zdaj je pred vrati jesen, zima. To je čas, ko kulturno prosvetno delo na vasi zaživi. Dajmo ljudje, zdramimo se in s skupnimi močmi poprimimo, da bo kultura na vasi zaživela tako kot nekoč. Recimo, po vojni, ko smo bili lačni slovenske besede, slovenske pesmi. Na provi-zorčnih odrih so igrali lepe igre in zvrstili so se številni pevski koncerti. Iz skrivališč pa so priromale knjige in polnile naše police! Vse smo brali, kar smo dobili v roke. Občani Gor nie Saviniske9 pišite v Novice! NOVA LOVSKA KOCA Locvi in gozdarji so pridobili nov in zelo lep objekt. Nazarska lovska družina je prejšnji mesec otvorila novo lovsko kočo na Golih Vrtačah. Kočo so lovci zgradili Skupno z GV Nazarje in talko ta novi objekt služi hkrati dvojnemu namenu — za izvajanje lova in gozdnim delavcem za opravljanje vseh gozdnih opravil na tem delu Dobrovelj. Ob otvoritvi se je pri novi lovsko-gozdarski koči zbralo lepo število gostov, ki so t?ki po vrsti izrekali graditeljem iskrene čestitke. Ob otvoritvi je spregovoril Edi Herman Res je, da je sedaj drugačen čas, boljši, da se vsi pehamo za dobrinami, a vseeno ne bi smeli dopustiti, da vsa kultura na vasi zamre. Vsak naj bi bil toliko zaveden, da bi znal ceniti pesem ali igro in želel vsaj malo sodelovati. Ali še slišite peti fante na vasi? Recite: »Ne!« In če že pojejo, ali je to petje. »Ne ni!« Vsaj kulturno ne! Še se najdejo ljudje, ki z veseljem pojejo in so pripravljeni pomagati kjerkoli je potrebno. Te je treba povabiti k sodelovanju. In kadar so koncerti ali igre na vasi pojdimo poslušat. Ne dovolimo, da bi se pelo prazni dvorani, kar se zadnje čase često dogaja. Tudi poslušalci so del kulture. Saj pesem plemeniti človeka in ne nazadnje budi narodno zavest! Mik VSEM ZA ZGLED Mladinci iz okolja MA Rečica ob Savinji so svoj prvotni program mladinske dejavnosti v okviru svojega aktiva razširili, ker so naloge, ki so si jih zastavili ob letu, zadovoljivo rešili. V juliju in avgustu so zaigrali igro »POD KRIŽEM« pred domačim občinstvom. Dvakrat se je zbrala polna dvorana domačinov, ki so si z zanimanjem ogledali odrsko predstavo, ki je le redko na programu, posebno še v domači izvedbi. Seveda s tem ni rečeno, da je aktiv dal vse od sebe in da je v vseh pogledih vse v redu. Prav gotovo bi se dalo z boljšo organiziranostjo doseči še veliko podobnih uspehov in tako dvigniti otopelo aktivnost mladincev na nekaterih področjih. Lahko pa je za zgled vsem ostalim aktivom v dolini in spodbuda za podobne prireditve, saj se le tako lahko pokaže tudi zdrava stran in dobra volja mladine. OK ZMS Mozirje V gorah je lepo (Nadaljevanje z 12. strani) bilo iz okrilja gora zreti na zelenico v dolini, ki se nam je vedno bolj bližala, čim več klinov je bilo za nami. Po stezi nas je večkrat rahlo oplazilo nizko borovje, malo stran pa je s kri-čemimi barvami opozarjala nase drobna cvetica. V kotu so nas prijazno postregli s kislim mlekom. Moram priznati, da mi še nikoli ni nobena jed tako teknila! Iz kota smo počasi krenili proti Rogovilcu in potem dalje proti domači Solčavi. Presneto težko se je bilo navaditi na hojo po ravnini, saj so noge kar same hotele poskakovati. Večina nas je krenila takoj domov in hitro v posteljo, kajti noč je že razgrnila svoj plašč nad našo vas. Še v sanjah sem se vzpenjala po belih pečinah in občudovala drobno cvetje, ki je našlo prostor za svoj obstoj tako visoko in je s svojo navzočnostjo razveseljevalo vse ljubitelje planinskega okrasja. EZZE3 NOVICE » Oktober 1973 V BeO Krajini Tabor je bil zelo lepo urejen. To se da videti tudi po zunanjem izgledu PISMO UREDNIŠTVU Iz Beograda se nam je oglasil vojak Janez MAVRIČ. V pismu nam je potožil, da že nekaj časa ne dobiva »Savinjskih novic«, ker je zamenjal vojašnico in s tem seveda tudi vojno pošto. Janez, sedaj ko si nam poslal naslov nove vojne pošte, je zadeva urejena. Praznična številka »Savinjskih novic« te je našla že v novi vojašni-ci. Glede pesmice, ki si nam jo poslal, pa ne zameri, ker ni objavljena. En mesec nismo izšli, zaradi tega se je nabralo precej gradiva, ki ga moramo objaviti. To priložnost izkoriščamo tudi za to, da vsem mladim, ki so na odsluženju roka v JLA sporočimo, da naj v primeru, če zamenjajo vojno pošto, takoj to sporočijo Oddelku za narodno obrambo SO Mozirje, da bodo lahko pravočasno prejemali »Savinjske novice«. UREDNIK Upravičeno nezadovoljni Mladinci iz krajev Lepa Njiva, Ljubija in Loke se pritožujejo (v razgovoru s posamezniki), da je aktivnost MA Mozirje, v katerega spadajo, tako majhna, da aktiv sploh ne pride do izraza s svojo plitvo dejavnostjo. Omenjeni kraji imajo premajhno število mladincev da bi lahko sami ustanovili svoje aktive. Med mladimi v teh krajih je zanimanje za srečanja, za prireditve in sploh za delo v obliki občasnih srečanj, vendar jim manjka iniciatorjev in prostorov za zbiranje. To pa bi lahko omogočilo vodstvo MA Mozirje, če bi z večjim interesom sprejelo dolžnosti, ki jim pripadajo z imenovanjem ob izvolitvi. Nad tem se bo treba zamisliti in prisluhniti posameznikom, ki bi želeli sodelovati v aktivu ter jih vključiti v vrste iniciatorjev. „ , , OK ZMS Mozirje PREKLIC Podpisana Fanika VODUŠEK iz Dol-Suhe 15 p. Rečica ob Savinji, preklicujem kot neresnične vse besede, ki sem jih izrekla o Nadi REMIC iz Šmartnega ob Dreti št. 77, ker sem nasedla neodgovornim govoricam in se Nadi REMIC zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnje tožbe. Fanika VODUŠEK Mozirski taborniki so letos taborili v Vinici. To je čudoviti kraj ob KOLPI v BELI KRAJINI. Ko smo jih obiskali so nam pokazali svoj tabor. Povedali so nam, da je taboriti v tem kraju pravo doživetje. Vsi so Zatrjevali, da se bodo sem še vračali. Verjetno je k temu pripomoglo tudi res ilepo vreme v času taborjenja. Pozdrav ob prihodu v tabor V prostem času, ko ni bilo česa drugega na programu so igrali šah Sami so si izdelali in poslikali lastno prevozno sredstvo za vožnjo po Kolpi KORISTITE UGODEN NAKUP NA POTROŠNIŠKO POSOJILO PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH IN V TRGOVINI »POHIŠTVO* V MOZIRJU REGULACIJA TRNAVE Z regulacijo Trnave bo Mozirje precej pridobilo. Zmanjšana bo nevarnost nastanka eventualnih poplav, obenem pa bo odstranjena možnost, da bi bila struga Trnave kraj kamor se odmetujejo vsi odpadki. Zal še ni v celoti regulirana GP »GRADBENIK« LJUBNO OB SAVINJI VAM JE Z IZGRADNJO NOVE BETONARNE OMOGOČIL, DA SE IZOGNETE TEŽAVAM PRI NABAVI CEMENTA IN GRAMOZA. SVETUJEMO VAM, DA PRI NAS KUPITE SVEŽ BETON, KI GA PROIZVAJAMO V VSEH VRSTAH IN PO KONKURENČNIH CENAH. 1. BETON IZ SEPARIRANEGA GRAMOZA: Vrsta betona Cena za 1 m3 brez prom. davka Cena za 1 m3 s 27,5 % prom. davka MB 100 240,00 din 306,00 din MB 150 260,00 din 331,50 din MB 200 280,00 din 357,00 din MB 250 300,00 din 382,50 din MB 300 330,00 din 420,75 din 2. BETON IZ NARAVNEGA REČNEGA GRAMOZA — ZA NE- ARMIRANE KONSTRUKCIJE: Vrsta betona Cena za 1 m3 brez prom. davka Cena za 1 m3 s 27,5 % prom. davka MB 100 200,00 din 255,00 din MB 150 220,00 din 280,50 din Cene veljajo franko kamion betonarna Ljubno ob Savinji za 1 m3 vgrajenega betona (ca. 1,15 m3). Za privatne kupce veljajo cene s prometnim davkom. Beton je potrebno naročiti en dan pred dobavo v komerciali GP Gradbenik Ljubno ob Savinji. Po potrebi in na željo kupca dostavljamo beton z lastnimi prevoznimi sredstvi po ugodnih cenah. Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Ljubno ob Savinji Tel. Ljubno 19 NOVOSTI IZ GORENJA Delavski svet enote Gorenje Velenje je na seji dne 10. avgusta 1973 sprejel elaborat o izgradnji tovarne keramičnih ploščic. Keramika sodi v nove proizvodne programe Gorenja in računajo, da bo tovarna začela po- Po elaboratu o ekonomski upravičenosti izgradnje tovarne keramičnih ploščic znaša vrednost celotne investicije 93 milijonov din. Glavno opremo bo dobavila italijanska tvrdka Mit-land iz Milana. Tovarna bo imela površino 10.900 kvadratnih metrov, postavili pa jo bodo v vasi Gorenje pri Šmartnem ob Paki. Zaposlenih bo 194 delavcev. Nova tovarna bo temeljna organizacija združenega dela ZP Gorenje Velenje. Letna proizvodnja bo znašala 1 milijon kvadratnih metrov ploščic, njena vrednost pa bo 177 milijonov dni. Hinko J. DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK Od 15. 10. 1973 od 7. ure do 22. 10. 1973 do 7. ure dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 22. 10. 1973 od 7. ure do 29. 10. 1973 do 7. ure dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 29. 10. 1973 od 7. ure do 5. 11. 1973 do 7. ure dr. Franc ŠIRKO, Mozirje. Od 5. 11. 1973 od 7. ure do 12. 11. 1973 do 7. ure dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 12. 11. 1973 od 7. ure do 19. 11. 1973 do 7. ure dr. Emil ŠPRAJC, Ljubno ob Savinji. ŽIVINOZDRAVNIK 14. 10. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 21. 10. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. 28.10. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 4. 11. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 11. 11. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 18. 11. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. »Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvoda.