■ ' • " ' "" '"3S;. V".'V.-/5, ' ' : ' Y1>v:'V Slavje v splosni bolnišnici Slovenj Gradec ______ ' ' .■:•■ • SESTANKI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV Prejšnji teden so se sestale vse osnovne organizacije Zveze komunistov v občini Velenje. Na sestankih so ocenjevali prizadevanja za poglobitev samoupravnih odnosov, pripravo stabilizacijskih programov ter predlog Občinske konference Zveze komunistov Velenje občin&i skupščini, da sprejme sklep o razpisu drugega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za negospodarske naložbe ter predlaga vsem temeljnim organi- zacijam združenega dela in organizacijam združenega dela, da tudi v bodoče združujejo sredstva za negospodarske naložbe. Sicer pripravljajo v vseh osnovnih organizacijah poslovnike za delo, oblikujejo pa tudi programe družbenopolitičnega izobraževanja ter usposabljanja komunistov. Izbirati pa so začeli tudi že člane za večerno politično šolo., ki bo začela z delom predvidoma v marcu, in za srednjo politično šolo. r DOUICTWri MEBLO • LESNINA • GORENJE • priznanih tovorn SLOVENIJALES • STOL • VRBAS NUDI V VELIKI IZBIRI SODOBNA OPREMA ob otvoritvi novih poslovnih prostorov nudimo popust Gostje na slovesnosti ob zaključku II. faze obnove internega oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec Peter Bernard, podpredsednik SO Slovenj Gradec, Zora Tomič, predsednica zveznega komiteja za zdravstvo, Ivan Bošnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Koroško, in Zdravko Krvina, direktor kliničnega centra iz Ljubljane I Takole so čakali v vrsti krajani Šmartnega ob Paki v soboto, ko je bila pri njih „otvoritev" letošnjih krvodajalskih akcij v občini Velenje. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK SE IZTEKA Kaj smo zgradili : Zadnjo soboto je Ibila v splošni bolnišnici Slovenj Gradec priložmostna slovesnost ob za-■ ključku II- faze obnove internega oddelka, t Zraven predstavnikov družbenopolitičnega i, življenja iz vseh štirih koroških občin ter ob-i čih Velenje ter Žalec se je slovesnosti med f drugimi gosti udeležila tudi predsednica Zvez-p nega komiteja za zdravstvo Zora Tomičeva. . Slavje je začel predsednik delavskega sveta ^ splošne bolnišnice Slovenj Gradec dr. Tone fe Ravnikar, zatem pa sta govorila direktor prim. F dr. Drago Plešivčnik ter predstojnik internega oddelka, profesor dr.. Ivo Raišp, ki je orisal tradicijo bolnišnične sslužbe v središču Mislinjske doline in spregovoril o prizadevanjih za '<- nbvogradnjo in obnovo prostorov internega oddelka. Ob tem je omenil, da so načrte sproti prilagajali novostim, upoštevali pa so tudi začetek dela srednje šole za zdravstvene delavce v Slovenj Gradcu. Posebej pa je poudaril, da so denar, ki so ga prispevali delovni ljudje, gospodarno in varčno uporabili, vseskozi pa je bilo vodilo celotne akcije: skrb za človeka — bolnika! Podpredsednik skupščine občine Slovenj Gradec Peter Bernard je delovni skupnosti splošne bolnišnice Slovenj Gradec čestital k novi zmagi in 10 članom delovnega kolektiva izročil odlikovanja predsednika Tita. Po priložnostni slovesnosti pa so si gostje ogledali novo pridobitev slovenjegraške splošne bolnišnice. )bčane velenjske občine zdaj že zanima, kaj vse je bilo stoije-;a v krajevnih skupnostih z denaijem, ki smo ga 5 let plačevali v id za negospodarske naložbe. To jih zanima tembolj, ker maja če v občini krajevni samoprispevek. Pred petimi leti, predno smo občini Velenje izglasovali yedbo krajevnega samopri->evka, smo sestavih program jjektov, ki jih bomo gradili z snarjem, katerega bomo zbili v skladu za negospodarske vesticije. Sestavili smo pro-am, ki smo ga razdelili v tri !upine. Prednost smo dali adnji iol in kulturnih objek->v (t9 smo imenovali A pro-am), zatem so prišle na vrsto sste (B program) in objekti »lošnega pomena za širšo jčinsko skupnost (C pro-am). Upravni odbor sklada, ki bil imenovan in pooblaščen, i investicije izvaja, pa je še atno vključil v program atere objekte (D program), letu 1970 bi načrtovane in-ije veljale 44 milijonov tisoč dinarjev. Vrednost inih negospodarskih inve-po cenah v letih izgradnje znaša nekaj več kot ,161.830 dinaijev. V posebni prilogi Našega časa, ki jo bomo izdali prve dni marca, bomo pddrobno razgrnili podatke, koliko denarja smo zbrali in za kaj smo ga porabili. Danes bomo našteli le objekte, ki smo jih v preteklih petih letih zgradili na podlagi programov. V Velenju smo zgradili osnovno šolo Antona Aškerca, v Ravnah modernizirali cesto in zgradili novo šolo, otroški vrtec v Velenju, prav tako otroško igrišče in adaptirali posebno šolo, v Šoštanju otroško igrišče in prizidek pri osnovni šoli Biba Roeck, v Šmartnem ob Paki telovadnico, otroški vrtec in pri šoli dozidali nove učilnice. Iz sklada za negospodarske investicije je bila sofinancirana izgradnja doma kulture v Šoštanju. V Velenju je bila zgrajena knjižnica in stanovanja za prosvetne delavce. Modernizirani so bili naslednji odseki cest: Gore-nje-Soteska, Metleče-Flor-jan-Bele vode, cesta v Loko-vico, do Zavodenj, Šalek— Bevče-Obirc, Rečica-Podgora, Družmirje-Gaberke, Arnače -Ložnica, Arnače-Podkraj/ cesta v Podkraj, do novega pokopališča, dograjena je bila cesta od Plešivca na Graško goro, na Paški Kozjak in cesta Ogradnik-Skorno-Penk. Od objektov splošnega pomena za širšo občinsko skupnost naj omenimo zgradbo sodišča, ki jo zdaj gradimo v Velenju, nadalje avtobusno postajo, za katero je del denarja prispeval sklad, ostalo pa KOC, zimsko kopališče, garderobe za športnike, gasilski dom v Velenju, vlečnici v Zavodnjah in v Velenju, tržnica, urejeno pa je bilo tudi ogrevanje vode za šoštanjski bazen. Na koncu tega pregleda moramo omeniti, da smo naštete objekte zgradili iz denarja, ki smo ga zbirali s krajevnim samoprispevkom, deležem temeljnih organizacij združenega dela ter denarja iz drugih virov, kot so komunalni sklad, občinski proračun idr. Krajevnega samoprispevka je bilo zbranega 31,013.503 din, vrednost vseh investicij pa znaša 127,641.209 dinarjev. V Šmartnem ob Paki je bila v soboto, 15. februarja, prva krvodajalska akcija v velenjski občini. Tajnik občinskega odbora Rdečega križa .Velenje Tomo Hodoletnjak je po končani akciji dejal, da so domačini pokazali veliko humanost, saj je kri darovalo kar 140 prebivalcev, čeprav so se bali, da jih na odvzem nc bo prišlo niti sto. Akcijo so organizirali za potrebe celjske bolnišnice. Osnovna šola Anton Aškerc - ena izmed pridobitev sedanjega samoprispevka 21. februaija 1975 -Teto XI št. 7 (266) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Velik odziv • PRVA KRVODAJALSKA AKCIJA V LETOŠNJEM LETU Komentar tetina Če hočemo izraziti našo skupno družbeno željo, potem moramo dejati, da želimo biti družba svobodnih ljudi, ki seveda razpolagajo z enakimi demokratičnimi pravicami Nikoli ne smemo pozabiti, da je uresničljivost teh pravic odvisna tudi od prevzemanja enakih dolžnosti do temeljnih odnosov in značilnosti socialističnega samoupravljanja. Zato je jasno: kdor zavrača svoje dolžnosti, zavrača tudi svoje demokratične pravice. O vsem tem smo zadnje čase mnogo govorili, bistvo je zapisano v novi ustavi. Če se zdaj spet vračamo k tem temam, delamo to zato, ker bi radi opozorili na nekatere naloge v današ-njiku. Izhajamo namreč iz ugotovitve, da so vsaka razmišljanja jalova, če nam ne prinesejo nobenih spoznanj za današnje in jutrišnje družbenopolitično ravnanje. Znano je, da so se pred 21. sejo predsedstva ZKJ Razbijaštvo zaostrila nekatera jugoslovanska nasprotja našega samo-upravnegp. sistema; posebej po reformi leta 1965. Z 21. sejo predsedstva ZKJ seveda nismo postavili vprašanja „kdo bo koga", temveč: ali socialistično delavsko samoupravljanje v združenem delu ali tehnobirokratski monopol v upravljanju z družbenimi sredstvi Načelno smo to dilemo že razrešili, sile, ki so nasprotovale socialističnemu samoupravljanju so poražene, so brez resnega t vpliva, a še vedno prisotne. To opažamo na vsakem koraku, posebej sedaj, ko gre za drugi del ustavne akcije. Namreč, za uresničevanje ustavnega duha. Pojavi pa, ki nasprotujejo vlogi delavca v socialističnem samoupravljanju, upravičeno vznemirjajo našo javnost. Posledice teh pojavov so se izrazile tudi v obilici razbijaških in neargu-mentiranih kritik celotnega samoupravljanja in v klicih, da se je treba vrniti k metodam „aparatčika" itd. Takšna miselnost se je nemalokrat odevala tudi v navidezno znanstveni plašč družbene misli; nastopala je v imenu totalne svobode, da bi v njej pravzaprav zadušila ustvarjalni nemir delavskega razreda. Zato je bila potrebna odločna akcija Zveze komunistov, ki je že na svojih kongresih poudarila tisto razvojno smer socialističnega samoupravljanja, ki je napisana v ustavi Primeri nam služijo kot ilustracija, da smo se kdaj pa kdaj preveč zanašali na samodejno delovanje samoupravnih odnosov in organizacij.j v samem sistemu samoupravljanja. Nič se namreč ne razvija v samoteku, vse potrebuje ustvarjalnih vzpodbud, ki temeljijo le na marksističnem družbenem načrtu. Sedanji čas lahko imenujemo temeljita konsolidacija vseh razmer na temelju ustave. Nikakor pa ne trdimo, da ' so vsi problemi že rešeni in da so vse Jrdnjave" osvojene . .. . MILAN MEDEN S * S * S S * * ^ * * * ZADNjE DNI PO SVETU... PRVI PRAVI RADIO IN TV CENTER V JUGOSLAVIJI - V Sarajevu so končali gradnjo prvega radio-TV centra v Jugoslaviji. Republiška žirija za tradicionalno nagrado za arhitekturo, ki jo podeljuje „Borba", je razglasila ta center za najbolj uspelo arhitektonsko ustvaritev v Bosni in Hercegovini v lanskem letu. S * \ * \ S i s s p \ s j * i * • KISSINGER ZNOVA NA POTI Kot da bi bil že predolgo doma, v svoji lepo opremljeni pisarni v sedmem nadstropju ameriškega zunanjega ministrstva v Washing-tonu, se je dr. Henry Kissinger znova odpravil na pot. Po obisku Bližnjega vzhoda je odšel v London, od tam v Zuerich in nazaj v Pariz - da bi se še pred tem v Ženevi srečal s svojim sovjetskim kolegom Andrejem Gromikom. To je seveda tipičen kis-singerjevski cik-c.ak, kakršnih je svet že navajen, pa zato nikogar več ne osupne — še posebej zato, ker nihče ne ve, kaj se skriva v ozadju tega neprestanega popotovanja. V ozadju je seveda predvsem Bližnji vzhod, takoj za njim nafta in še malce zadaj politika popuščanja med velikima silama, ki je zadnje čase doživela nekaj resnih ovir. Kar zadeva Bližnji vzhod, je po zadnjem Kissingerje-vem obisku (mimogrede rečeno je bil že deveti) na tem področju položaj pri- bližno tak: egiptovski predsednik Sadat je šc vedno pripravljen podpreti ameriška prizadevanja za rešitev „korak po korak", se pravi za serijo medsebojnih posamič nfli dogovorov med prizadetimi, ki bi jih potem zaključili s skupnim dogovorom na ženevski mirovni konferenci. Sovjetska zveza je proti takemu načinu reševanja bližnjevzhodne krize, vendar pa noče motiti sedanjih prizadevanj. Proti posamičnim rešitvam so tudi Palestinci in Sirci, podpirajo pa jih Jor-danci. Tudi v deželah, ki niso neposredno zapletene v spopad z Izraelom, so glede tega razlike. Nekateri so za in drugi proti. Prevladujoč vtis je, da bodo ta posamična pogajanja (za katera so najprej mislili, da bodo trajala največ poldrugo leto ali dve) morala sedaj trajati bistveno dalj časa ... kar pet ali celo sedem let. Trenutno se pogajanja sučejo okoli tega: Egipt terja, naj se Izrael umakne izza strateško izredno pomembnih planinskih prelazov Mitla in Gilda na Sinaju in področja, na katerem so naftni vrelci, s katerimi pokrivajo Izraelci dve tretjini svojih potreb. V . zameno je Egipt pripravljen nadaljevati pogovor za dokončno politično rešitev. Izraelci vztrajajo na tem, da jim morajo dati Egipčani nekaj v zameno - bodisi priznanje ali kaj drugega otipljivega. V ozadju, tega pa je dejstvo, da je Izrael z ameriško pomočjo in za ceno Okoli 2,3 milijarde dolarjev popolnoma obnovil svojo orožarno in si oskrbel najnovejše ameriško orožje — še posebej rakete za boj proti tankom in letalom. Splošno prepričanje je, da je Izrael ' sedaj vojaško močnejši partner na Bližnjem vzhodu, kajti Egipt praktično (z izjemo nekaj letal MIG-23) ni dobil od Sovjetske zveze nobenega orožja. Sirija je sicer povsem obnovila svojo oborožitev, ni pa dovolj močna, da bi se lahko resneje upirala Izraelcem, če bi jo le-ti napadli. Tudi Jordanija nima dovolj orožja in vojske, da bi lahko pomenila resnejšo nevarnost za Izrael. ' In prav v tem novo-nastalem razmerju sil se skriva trdovratnost Izraelcev, da nočejo popustiti na pogajanjih. • ZAPLET NA CIPRU Medtem je prišlo do resnega zapleta tudi na Cipru, kjer so ciprski Turki enostransko proglasili tako imenovano federalno državo na ozemlju pod kontrolo turških oboroženih sil. Teh je na otoku okoli 40.000. Tako so dejansko razdelili otok na dva dela, na dve državi, pa čeprav je to predsednik Makarios ostro obsodil in čeprav se, vsaj javno in formalno, s tem ne strinjajo niti v Washingtonu niti kjerkoli drugje - razen seveda v Ankari. Ciprska delegacija je odpotovala v Združene narode, da bi dosegla pri svetovni organizaciji posredovanje in zaščito, toda za zdaj so obeti za kakšno konkretno akcijo bolj slabi. Cipru je prizadejan resen in nevaren udarec. • KONČAN! DIALOG V MOSKVI Veliko več svetlobe na političnem nebu je v Moskvi, kjer so se v obojestransko zadovoljstvo končali sovjetsko-britanski; pogovori na najvišji ravni. Sovjetska zveza in Velika Britanija sta podtrdili svoj interes za nadaljnje sodelovanje in popuščanje napetosti ter to podkrepili s šestimi sporazumi o gospodarskem in drugem sodelovanju. ,,RDF.Cl PRAPOR" — V Kraguljevcu je bilo sedmo srečanje jugoslovanskih samoupravljavcev „Rdeči prapor". Predsednik odbora za letošnje zborovanje je bil predsednik CK ZKS France Popit, ki je imel tudi uvodni govor. V njem je tudi poudaril, da mora biti ocena sedanjih političnih razmer izhodišče za razpravljanje o družbenem načrtovanju. Zborovanja v Kraguljavcu se je udeležilo več kot 1300 delegatov iz 604 organizacij združenega dela. Občinska skupščina v Kragujevcu, pa je v okviru srečanja samoupravljavcev tudi letos podelila listino in plaketo ,.Rdeči prapor samouprave". To priznanje je tokrat dobil dr. Vladimir Bakarič. ZALOGE— Zvezna direkcija za živilske zaloge je odločila dati iz tržnih zalog v prodajo nekaj jabolk, fižola in krompirja, da bi tako nekako zbila previsoke cene teh pridelkov na domačem trgu. Jabolka v prodajrna drobno ne bodo dražja od 7 dinarjev za kilogram, fižol pa bo od 7,50 do 11,40 dinarja za kilogram. Za krompir je določena enotna maloprodajna cena 1,30 di-naija za kilogram, restavracije, objekti družbene prehrane, menze, bolnišnice in drugi pa ga bodo lahko kupovali po dinar za kilogram in to franco postaja kupca. NAFTA — V prizadevanjih, da bi našli nova nahajališča nafte in plina, so se v Banatu odločili, da bodo vrtali globlje v nedija zemlje. Svedri njihovih vrtalnih naprav naj bi še letos prodrli do globine 5000 metrov. Namen vsega tega je čimprej priti do novih nahajališč' nafte in plina in jih tudi čimprej začeti izkoriščati. Za zdaj strokovnjaki že opravljajo nekatere seizmološke preiskave, potem pa bodo postavili visoke vrtalne stolpe. Naftagas namerava v prihodnjih letih opraviti kar 250 poskusnih vrtanj. METRO - V tovarni „Djuro Djakovič" v Slavonskem .Brodu pričakujejo te dni predstavnike belgijske firme LBN, da bi se z njimi pogovorili o možnostih, da bi v Slavonskem Brodu izdelovali vlake za podzemsko železnico. Gre za vlake, ki bi lahko vozili pod zemljo in nad njo in bi na posameznih odsekih nad o- ...IN DOMOVIN1 meščali tramvaje. Izdelovali bi jih tam, kjer so doslej izdelovali tramvaje, saj zanje nimajo novih pogodb. Ker nameravajo tudi kje pri nas zgraditi podzemeljsko železnico (Beograd), bi imela tovarna Djuro Djakovič verietno kar dosti dela. DOVOLJENJA - S preprosto zamenjavo našega vozniškega dovoljenja za tujega, bo lahko kakšnih 150.000 Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v evropskih deželah, že letos dobilo avstrijsko, švedsko ali dansko vozniško dovoljenje, oziroma vozniško dovoljenje skoraj vseh evropskih in nekaterih neevropskih držav. Odbor za notranji transport pri evropski komisiji Združenih narodov je namreč te dni sprejel konvencijo o minimalnih zahtevah za izdajo in veljavnost vozniških dovoljenj. Sporazum je pripravljen za podpis in zdaj ga. morajo potrditi le še posamezne države. Pričakujemo lahko, da bodo to storile še letos. Med prvimi ga bo verjetno podpisala Jugoslavija, kije bila tudi pobudnica zanj in je aktivno sodelovala v pripravah na sporazum. POHIŠTVO - Po podatkih delovnih organizacij so izdelovalci pohištva, gradbenega pohištva in žage po triletnem razcvetu zdaj zašli v težave. Kbt pravijo v zvezni gospodarski zbornici, za--loge naraščajo. V nekaterih to> varnah imajo na zalogi celo 4-mesečno proizvodnjo, v Evropi in ZDA pa je kupce vse težje najti. Jugoslovanski^ ,.lesarji" bi radi že konec maja podražili svoje izdelke za okrog 20 odstot-, kov. Radi bi podražili vse izdelke lesne industrije in gozdarstva, tudi pohištvo. Na sestanku predstavnikov tovarn pohištva, pa se te dni v gospodarski zbornici' niso mogli dogovoriti o tem, ali je v času, ko zaloge naraščajo,j res dobro izdelke tudi podražiti. ŽELEZNICA - Vse kaže, da, bo železniška proga Divača-Kopčr v celoti elektrificirana do konca leta. Sedaj z vso vnemo potekajo dela tako s kozinske kot s koprske strani. V Rižani so ; že postavili električno napajalno postajo, zdaj pa postavljajo betonske temelje in tudi že drogove, hkrati pa gradijo izogiba-lišča v Rižani in na Crnotičah, medtem ko je v Hrastovljah že zgrajeno. V zgornjem delu pri Crešnici so potegnili tudi že nekaj kilometrov električnih vodov. Z elektrifikacijo se bo zmogljivost koprske proge povečala za približno polovico, s končno ureditvijo izogibališč pa kar za 200 odstotkov. Če bodo električne lokomotive, ki so jih že pred časom naročili v Franciji. prispele v roku, bo to ozko grlo odpravljeno že pred koncem leta. Aktualno »»Ženska v združenem delu« i i i i i Bliža se mednarodni praznik žensk 8. marec. Letos mineva 65 let, odkar so m drugi mednarodni socialistični ženski konferenci leta 1910 \ Koebenhavnu na Danskem zastopnice socia-listk sprejele predlog sekretarke mednarodnega ženskega sekretariata Klare Zetkin, in nekaterih njenih sodelavk v mednarodnem ženskem dnevu.. Organizacija združenih narodov je leto 1975, kot je zapisala konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije v stališčih o praznovanju letošnjega mednarodnega praznika žena 8. marca, proglasila za mednarodno leto žensk, da bi pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane do resnične enakopravnosti žensk. Po načelu „jEnakopravnost, razvoj, mir", proglasa OZN bomo v Sloveniji načrtovali razglabljanja in akcije pod naslovom „ Ženska v združenem delu". 8. marec - mednarodni dan žena ima še vedno aktualno vsebino, zato se moramo ob proslavljanju zavzemati za to, da bo ta dan vsebinsko odražal svoje poslanstvo ne samo s pogledom nazaj v zgodovino, temveč naprej, s podvojenim prizadevanjem za hitrejše razreševanje vseh perečih družbenih vprašanj, ki zadevajo ženino polno uveljavljanje, da bo lahko proizvajalm in družbenopolitični subjekt. Letošnji 8. marec je med drugim priložnost za oceno prehojenih 30 let osvoboditve našega človeka, torej tudi ženske -borke, zapornice, aktivistke med NOB in bojevnice v povojni graditvi. Ko smo si zastavili nalogo, da moramo rehabilitirati politično udeležbo žensk v predstavniških in političnih telesih, lahko govorimo, da uspehi niso izostali. V skupščinskih telesih izvoljenih 34 odstotkov in na decembrskih volitvah v Samoupravne interesne skupnosti sprejetih 39 odstotkov žensk izpričuje, da pripravljenosti žensk za politično delo ne gre zanemarjati. Naj si ob letošnjem 8. marcu zastavimo vprašanje le, zakaj smo od 60 odstotkov žensk med kmečkimi proizvajalci zaupali izvolitev le 10 od stokom in zakaj ženska v vodstva krajevnih skupnosti še vedno ni prodrla. V Pa vednar si ženska kot delavka v združenem delu prizadeva za možnosti, pravice in dolžnosti, da bi se lahko aktivno in ustvarjalno borila za hitrejše reševanje vprašanj, ki jo najbolj občutno zadevajo. Ne samo nje, splošno družbeni problem je pospešeno reševanje otroškega varstva in družbene prehrane, kar so v svojih stališčih poudarili tudi lanski kongresi zveze komunistov in zveze sindikatov. V neposredni povezavi med organi-zacimi združenega dela in krajevnimi skupnostmi, ob družbeno strokovni iniciativi samoupravnih interesnih skupnosti, bodo prizadevanja hitreje obrodila sadove, v boj za to zmago pa mora stopati družbeno in politično osveščena in usposobljena delegatka, kiji moramo omogočiti vse oblike izpopolnjevanja. Pred nami so volitve v krajevne in občinske organizacije socialistične zveze. Od izvplitve žensk v vsa ta telesa, od aktivnosti v na novo ustanovljenih svetih za vprašanja družbenoekonomskega in ■političnega položaja žensk, bo odvisno, kakšen bo položaj žensk v združenem delu. Delavce, zlasti pa žensko, zadevajo mnogi, v letu 1974 sprejeti zakoni V maju sprejeta resolucija o načrtovanju družine in družbenih prizadevanjih za njen nastanek in razvoj pa nas obvezuje, da si bodo vsi družbeni in politični dejavniki prizadevali, da bo tako začrtano gibanje zagotavljalo srečno otroštvo naših otrok in zavestno, srečno starševstvo ob pospešeni gradnji stanovanj v urbano urejenih soseskah, celodnevni šoli ali šoli s podaljšanim bivanjem, družbeni prehrani in še čem. • LE S P0DAU fliEM SAMOPRISPEVKA .................. ................................................................................ s * * ffi t ' ffi s Dosledna uresničitev plana * Pred petimi leti smo v Velenju glasovali na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka. S tem, da smo glasovali „ZA", smo se obenem odločili za hitrejši razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti. Zdaj, ko se tako rekoč izteka petletno plačevanje krajevnega samoprispevka, so pred našimi očmi vidni rezultati naše solidarnostne odločitve izpred petih let. Ponosmi smo lahko na šole, vrtce, več kilometrov moderniziranih cest in druge objekte, ki so bili zgrajeni s sredstvi občanov in deleža temeljnih organizacij združenega dela, obenem pa se moramo zavedati, da tudi v prihodnje naš razvoj na teh področjih ne bo smel zaostajati, ampak ga bomo morali nadaljevati s še hitrejšim tempom kot doslej. Šole, ki jih danes že gradimo ali šele načrtujemo, bodo jutri, pojutrišnjem že premajhne, pretesne. Enako bo z otroškimi vrtci itd. Občinski plan, ki smo ga v občini sprejeli do leta 1980, je zelo zahteven in obširen. Z rednimi sredstvi in prispevki ga prav gotovo ne bo mogoče uresničiti. To pa bi pomenilo korak nazaj v našem razvoju, padec družbenega standarda našega delovnega človeka. Zato ni čudno, da v velenjski občini že vneto razmišljamo o podaljšanju plačevanja samoprispevka. Daje podaljšanje plačevanja samoprispevka nujnost, je bilo slišati tudi na sestanku predsednikov svetov krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij socialistične zveze, ki je bil že prejšnji mesec skupščinski dvorani v Velenju. Pred dnevi smo obiskali nekaj predsednikov krajevnih organi zacij socialistične zveze delovnega ljudstva v posameznih krajev nih skupnostih občine Velenje ter zapisali njihova mnenja tem, kako gledajo na nadaljnji razvoj občine, njihovih krajevni! skupnosti, na pridobitve, ki jih je prinesel sedanji referen dum . .. Skratka, vprašanj je bilo precej, vsi pa so soglasno menili, da tudi v prihodnje razvoj v občini ne bo smel zaostajati da bo odločitev za podaljšanje plačevanja samoprispevka hkrat pomenila odločitev za naš boljši in lepši jutri. Nujno podaljšanje Karel Stropnik, predsednik ivne organizacije SZDL onovo: „Sole, otroški vrtci... » objekti, ki so se gradili in jih >mo morali graditi tudi v pri-tdnje glede na to, da v naši »čini zelo narašča število poštenih, družin, šolo-iveznih 1 otrok ter da je vse ti otrok brez organiziranega Kstva. Če primerjamo zmoglji-osti šol in vrtcev pred petimi ti z današnjimi, lahko ponosno otavljamo, da so današnje iliko, veliko večje, na drugi rani pa ne moremo mimo ejstva, da so še vedno pre-tajhne. S ponosom se lahhko Kremo tudi na veliko kiilo-letrov moderniziranih cest; in rsto drugih novih ali adaptitira-ih objektov. Skratka, s saddovi ■šega sedanjega samoprispevka no lahko zadovoljni. Nalooge, atere stoje pred nami, so še bbolj ihtevne in bodo od nas terrjale t več dela in sredstev. Nfaša rajevna skupnost je zelo mlada, ato je razumljivo, da so naše elje in potrebe velike. V načrtu imamo gradnjo „doma Konov-čanov", v njem bodo tudi dva oddelka za otroško varstvo in trgovina, modernizirati moramo več cestnih odsekov, urediti razsvetljavo ob cesti, telefon, zgraditi športno igrišče... Z I I I I I I I I itvijo četrte in pete os-le šole, kateri bosta pokrili tudi naše območje, bo veliko naših želja zadovoljenih. Zavedamo se, da vseh zastavljenih nalog tako na ravni občine kot ^-ii v samih krajevnih skup-stih ne bomo mogli uresničiti rednimi prispevki in obvez-Dstmi. Ko smo na zadnjem ru volivcev govorili o samo-ivku, so se mnenja vseh v eno misel - da je nujno ;ovo podaljšanje." Od nas je odvisno, kako hitro bomo gradili družbeni standard TONE ŠELIGA, predsednik krajevne organizacije SZDL Velenje-center — levi breg: ,priznati moramo, da se je s tem prispevkom naredilo veliko. Zavedati se moramo, da smo imeli tudi to prednost, ker smo začeli graditi v času, ko cene še niso bile tako visoke, ko tudi inflacija ni bila takšna, kot je danes. § tem, da smo zbrana sredstva takoj vnovčili, smo lahko naredili veliko več kot na primer drugod, kjer so čakali, da bodo sredstva najprej zbrali in šele potem začeli graditi. V podobnem položaju smo danes. Objekt, ki ga bomo zgradili s samoprispevkom jutri, bo glede na nenehno naraščanje cen in stopnje inflacije pojutrišnjem še dražji. V zvezi s sedanjim samoprispevkom moram poudariti tudi to, da je bilo vendarle večina predvidenih objektov zgrajenih in da tudi tisti, ki še niso zgrajeni, še vedno spadajo v ta plan in se bodo vjetošnjem letu skušali urediti. Še pred potekom tega samoprispevka je treba izdelati podrobno poročilo, koliko sredstev je bilo zbranili, kateri objekti so bili narejeni in tudi, zakaj ni bil uresničen preostali del programa, za kar pa resda obstajajo več ali manj objektivni razlogi. Vsak občan bi se moral zavedati, da z denarjem, zbranim s samoprispevkom, gradimo tisto, kar z rednimi prispevki in obveznostmi ne moremo zgraditi. Vsi bi morali biti bolj ponosni, da je v vsaki šoli, otroškem vrtcu, kulturni ustanovi. . . tudi del našega dela in prizadevanj za hitrejši razvoj vse doline. Od nas vseh je odvisno, kako hitro bomo gradili svoj družbeni standard. Če vemo, da smo občina, v kateri število prebivalcev narašča veliko hitreje kot drugod, s tem pa tudi potrebe po novih šolah, vrtcih, potem se moramo zavedati, da z gradnjo teh objektov ne moremo odlašati, da ne smemo čakati, da nam bo sredstva zanje podaril nekdo drug. Družbeni plan do leta 1980 predvideva, da bo imelo mesto Velenje ob koncu tega desetletja več kot 35.000 prebivalcev, da bo treba v tem obdobju zgraditi še najmanj tri osnovne šole, dvakrat toliko vrtcev, to pomeni, da moramo akcijo gradnje nadaljevati najmanj s takšno intenzivnostjo kot doslej, vendar ne samo s svojim prispevkom, ampak bo treba povečati vpliv krajevnih skupnosti na gradnjo teh objektov in se v okviru samoupravnih interesnih skupnosti dogovarjati o višini prispevnih stopenj oziroma o višini potrebnih sredstev. Pri tem pa mora imeti občan tudi večji vpliv na nude-nje uslug samoupravnih interesnih skupnosti. Cestokrat namreč slišimo kritike glede nepravilnih odnosov, ki jih imajo izvajalci uslug samoupravnih interesnih skupnosti, zato bo treba v prihodnje izboljšati njihovo kvaliteto. Hkrati s tem bomo morali imeti v krajevnih skupnostih večji vpliv na urbanizacijo, saj se sedaj večji del objektov, zlasti na mestnem območju, gradi brez vednosti krajevnih skupnosti." — Že sprejeti srednjeročni razvojni načrt do leta 1980 je zelo zahteven. Kako gledate nanj oziroma kaj menite o podaljšanju plačevanja samoprispevka? „Če se ponovno odločimo za samoprispevek, in to družbeni plan leta 1980 terja, potem ga morajo pobirati krajevne skupnosti. Torej se mora zbirati tam, kjer ljudje živijo in delajo. To pa naj ne pomeni, da se bo ta samoprispevek porabil v tisti krajevni skupnosti, kjer bo zbran, ampak mora prevladovati načelo socialistične solidarnosti. Zato morajo samoupravne interesne skupnosti pripraviti konkretne programe investicijske izgradnje. Ti programi pa morajo biti takšni, da bodo ljudje vanje zaupali, saj se bodo potem lahko lažje odločili za svoj prispevek k uresničitvi družbenega plana do leta 1980." — In kako je s potrebami v vaši krajevni skupnosti? Kaj zajema vaš delovni načrt? „V krajevni skupnosti center levi breg sicer nimamo v načrtu nekih večjih naložb, ker je gradnja objektov družbenega standarda predvidena na območju drugih krajevnih skupnosti. Bomo pač solidarnostno odvajali sredstva tja, kjer bo potrebno. No, to ne pomeni, da pri nas v bodoče ne bomo ničesar delali. V delovni program smo zapisali gradnjo treh manjših otroških igrišč, ureditev prometne signalizacije, razširitev in obnovitev mestnih ulic. Največ skrbi pa bomo morali posvetiti urejanju in čuvanju zelenic, cvetličnih gred in okrasnega grmičevja. V celoti bo treba obnoviti tudi centralno otroško igrišče z ureditvijo podhoda na igrišče. Krajevna organizacija socialistične zveze bo morala storiti vse potrebno, da bodo v pravi meri zaživeli hišni sveti, vso skrb pa bomo morali posvetiti tudi ustanavljanju drugih krajevnih organizacij - od zveze socialistične mladine do Zveze komunistov. Prepričan sem tudi, da nam bo uspelo uresničiti v okviru družbenega načrta do leta 1980 tudi parkirne prostore in garaže ter dokončati večnamensko halo." Mesto je zraslo na žuljih delovnih ljudi ni St MIHA VALENCI, predsed-ik krajevne organizacije SZDL Stara vas: V zvezi z nadaljnjim razvojem njihove krajevne skupnosti je Miha Valenci dejal, da si v nadaljnjem razvoju niso zadali prav velikih nalog. „Vse ceste bomo morali na novo prevleči z asfaltom in urediti obcestno razsvetljavo tam, kjer je ni. Na desni in levi strani Koroške ceste bomo morali zgraditi pločnika, saj je varnost ljudi, ko gredo v službo oziroma iz nje zelo ogrožena zaradi gostega prometa. V načrtih imarmo tudi gradnjo trgovine nekje na sredini Stare vasi in naselja ob Jezeru. Glede na to, da isedanja prodajalna v Stari vasi že dolgo ne zadovoljuje potreb občanov, ker je premajhna, smo tako rekoč brez primerne trgovine. Veliko glavobola pa nam povzroča tudi velik park. Takšen, kot je sedaj, prav gotovo ne služi svojemu namenu." — Kako ocenjujete srednjeročni občinski razvojni načrt? „Vsi objekti, katere zajema ta program, so več kot potrebni. Če jih ne bomo začeli graditi takoj, bomo lahko čez pet let le žalostno ugotavljali, koliko smo zamudili. Kot primer naj navedem le pomembnost nove večnamenske hale, katero smo že začeli graditi. V Velenju danes sploh nimamo prostora, kjer bi x lahko organizirali kakšno večjo prireditev, ne da bi se pri tem bali slabega vremena. Pa naj gre za kulturo, šport ali praznovanje občinskega praznika. Ali pa šole oziroma vzgoj-novarstvene ustanove. Če se bežno ozremo nanje, se nam zdi vse v redu. Vendar ko se seznanimo s številom otrok, ki se vsako leto „spremenijo" v učence, lahko ugotavljamo, da bi že danes potrebovali novo šolo. Na potrebe po otroških vrtcih najbolje kaže dejstvo, da je danes še vedno veliko mater brez otroškega varstva. S tem, ko smo sprejeli plan do leta 1980, smo si zadah veliko obveznost, ki jo moramo izpolniti v celoti. To pa bo mogoče če, če se bomo vsi odločili za podaljšanje plačevanja samoprispevka. Prepričan sem, da enako mislijo tudi tisti, ki poznajo potrebe občine in njen hiter razvoj. Naše mesto je zrastlo na žuljih delovnih ljudi. To ni politično mesto. Vse kar imamo, smo si zgradili sami, s samoprispevkom v obliki udarniškega dela. V tistih časih je udarniško delo olajšalo pot do pridobitve stanovanja. Danes udarniško delo ni. več pogoj za stanovanje. Mladi prihajajo od vsepovsod v občino in kmalu dobijo stanovanje. Zato je prav, da tudi danes pomagamo soli-danostno graditi prepotrebne objekte in prispevamo k še hitrejšemu razvoju doline, k še boljšemu in lepšemu življenju nas vseh, naših otrok in rodov, ki bodo še prišli." Samoprispevek — viden v krajevnih skupnostih SLAVKA PECEČNIK, predsednica krajevne organizacije SZDL Bevče: „V naši krajevni skupnosti je 146 volivcev, zaposlenih pa je le 70 krajanov. S sredstvi samoprispevka smo asfaltirali cesto do sredine vasi, za preostali podaljšek asfalta pa smo zbrali denar krajani sami. Še vedno ni urejena cesta Bev-če-Šalek, do leta 1980 pa imamo predvideno ureditev ceste v Zgrnje Bevče ter ceste Bevče-Lipje, zgraditev bazena za pitno in požarno vodo in gradnjo prizidka h gasilskemu domu. Vemo, da vsega tega ne bo možno uresničiti le z denarjem, ki naj bi ga dobili, če se bodo občani odločili za podaljšanje samoprispevka. Mislim pa, da bi se del sredstev vendarle moralo zrcaliti v posamezni krajevni skupnosti, čeprav se zavedam, da so šole prepotrebne, zahtevajo največ denarja, koristijo pa jih vsi otroci. V primerjavi s šolo ali drugimi podobnimi potrebami objekti pa ureditev nekega komunalnega objekta v krajevni skupnosti ne zahteva velikega zneska." Pregledati moramo pridobitve STANKO NAVODNIK, predsednik krajevne konference SZDL Šoštanj: ,,Zdaj, ko gre h koncu prvi samoprispevek v naši občini, bi bilo prav, da potegnemo črto pod njegovimi rezultati in še enkrat seznanimo občana, koliko denarja smo zbrali in kaj smo z njim zgradili. Pri tem pa mi je resnično žal, da v Šoštanju nismo dobili telovadnice pri osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh in da ni bila modernizirana cesta v Metleče. Osebno mislim, da je naša dolžnost, da tudi v obliki samoprispevka pomagamo graditi nove prepotrebne šole in otroške vrtce ter druge objekte, pomembne za še boljšo raven človekovega standarda. Če se bomo odločili za podaljšanje samoprispevka, kar pa bomo morali storiti, če hočemo uresničiti sprejeti plan - bi bilo prav, da se določi poseben organ, ki bi nadzoroval zbrana sredstva ter obenem sproti obveščal javnost o sadovih bodočega referenduma. Odveč pa tudi ne bi bilo, če bi imela v tem telesu vsaka krajevna skupnost svojega predstavnika. Mislim, da bi morali občane seznaniti tudi z razlogi, ki so preprečili, da program sedanjega samoprispevka ni bil v celotu izpolnjen.' Še hitreje naprej FRANC ŠTEI ANČIČ, predsednik krajevne organizacije SZDL Gorenje: „Ko se danes oziram na rezultate samoprispevka, ki se bo iztekel spomladi, moram priznati, da sem zadovoljen. V Skorno vodi zdaj lepa makadamska cesta, prav tako je dobila telovadnico in druge potrebne prostore šola v Šmartntm ob Paki, katero obiskujejo tudi otroci z območja naše krajevne skupnosti. Pred nami stojijo zahtevne in odgovorne naloge, ki smo jih zapisali v družbeni plan razvoja občine do leta 1980. Šole, vrtci in drugi podobni objekti so več kot potrebni. To ve vsakdo izmed nas. Vemo pa tudi, da vsega samo z rednimi dohodki ne moremo zgraditi. Če hočemo, da bomo stopali tudi v prihodnje enako hitro po poti napredka, se bomo morah prav gotovo odločiti za podaljšanje samoprispevka. Seveda bo treba podobno kot pri prvem referendumu določiti program otjek-tov, ki naj bi jih gradili s sredstvi novega samoprispevka, in napraviti vrstni red glede na njihovo pomembnost." DELEGATI GOVORIJO # DELEGATI GOVORIJO # DELEGATI GOVORIJO • DELEGATI GOVORIJO • DELEGATI GOVORIJO • DELEGATI GOVORIJO • DELEG |lllllllll!lllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllil!llllillllllllllllllllllllllH Ovedeti se moramo skupnih interesov „Pri nas se najbolj spopadamo s premajhno povezanostjo delegatov zbora združenega dela z bazo obrtnikov. Posebnost obrtniškega dela je v tem, da ne pozna osemurnega delavnica in prav to otežkoča redno sestajanje članov delegacije med seboj in izvolitev delegatov za seje občinske dcupščine. Težko se najdemo tudi zaradi velike odaljenosti med nami, saj smo člani zveze obrtnikov raztreseni po vsej dolini. Sklical sem že tri sestanke delegacije, a je bila vselej udeležba pičla. Šibkost zavesti o pomenu zbora združenega dela med nami obrtniki sem moral doslej krepiti kar sam in sem se tudi kot edini predstavnik udeležil vseh sej občiske skupščine." Tako je začel prikazovati dejavnost delegacije združenja obrtnlcov v občinskem zboru združenega dela njen predsednic Milan Štimac. Na vprašanje, kako nameravajo oživiti delegatski sistem v svojem združenju, je nadaljeval: „Za sedaj je v šaleškem združevanju zasebnih obrtnikov vključeno samo polovica vseh obrtnikov velenjske občine. Združenje še ne deluje dolgo in podobnih združenj je v Sloveniji zelo malo. Mnogi obrtniki še niso uvideli prednosti včlanjenja v takšno združenje. Premalo pripravljenosti zasebnih obrtnikov za poenotenje svojih pričakovanj, dolžnosti in zahtev nasproti širši skupnosti vidim tudi v tem, da opravljamo obrtniki različne storitvene dejavnosti. Imam vtis, da mnogi obrtniki živijo preveč zase in menijo, da svoje obveznosti in pravice v družbi izpolnijo s tem, ko dobro gospodarijo, plačajo davek in druge prispevke ter plačajo članarino združenju. Nič drugače pa ne mislijo tudi člani delegacije zbora združenega dela. Le-ti se še zmeraj niso odvadili odbor-niškega obnašanja. Prepričani so, da zadostuje, če jih zastopa vedno isti član in doslej sem bil to jaz. Doslej še nismo uspeli za vsako sejo izvoliti drugega delegata. V bodoče jih bom poskušal aktivirati tako, da bom pri- pravil anketo, s katero bomo ugotovili, kateri dnevi bi bili najprimernejši za sestajanje. Morda se potem delegati ne Milan Štimac bodo mogli več izogovaijati, da so bili zadržani zaradi dela." Zanimalo nas je, kako se predsednik delegacije obrtnikov spopada s takimi ovirami pri vključevanju obrtnikov v samoupravno dogovarjanje vseh delovnih ljudi. „Zapleti pri uvajanju delegatskih odnosov v našem združenju se mi ne zdijo nerešljivi. Mnogo smo dosegli že s tem, da smo si pridobili delegatsko mesto v občinski skupščini in imamo možnosti, da se enakopravno in tvorno vključimo v nadaljnji g demokratični in socialistični |§ razvoj naše družbe. Tako j§ bomo tudi dokazovali ko- |§ ristnost in potrebnost obrt- g niškega dela v naši družbi in fs opravičevali svoj obstoj. Sicer pa mora vse, kar je g novega, postopoma dozore- = vati in čeprav je že skoraj g leto dni, odkar smo izvolili || delegate na vseh ravneh s družb enega življenja, se mo- §§ ramo še naprej učiti na svo- g jih spoznanjih in skozi g prakso uresničevati in po- §§ glabljati delegatske odnose. g Naši delegati bodo prav s gotovo postali bolj zavzeti §} za sodelovanje v razpravah s zbora združenega dela in v g usklajevanju stališč s svojo g volilno bazo takrat, ko se S bodo na sejah zborov občin- g ske skupščine pogosteje H obravnavala vprašanja, ki M zadevajo neposredno obrt- g nike." g Pozanimali smo se, kako = je združenje obrtnikov zado- M voljno z zakoni, ki urejajo f§ pravice in dolžnosti zasebnih g obrtnikov v naši družbi. O tem je Milan Štimac g dejal: „Naši obrtniki menijo, g da so njihove' pravice in = dolžnosti v skupnosti pri- g merno zastavljene. Večina š zasebnih obrtnikov, članov g našega združenja, je zado- M voljnih, ker občina kaže H dovolj razumevanja za naše g dejavnosti, pravilno je ure- || jena tudi davčna politika in g doslej je bilo bolj malo g izigravanj." g „V združenju se pravkar =j pripravljamo na razpis refe- p renduma preko sindikata, M delegacije združenega dela in s po posameznih krajevnih g skupnostih, kjer obrtniki M živimo in to bo za nas prva M večja organizirana akcija." je = na koncu še dejal Milan g Štimac. M. E. = IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllll Volivci in delegati povezani Večina izvoljenih delegatov je bila že na sejah občinske skupščine in to pomeni, da je prebit led ter hkrati premagana bojazen, kako najbolje zastopati svoje volivce pri gospodarskih in družbeno pomembnih odločitvah na skupščinskih sejah. ---Poiskali sma.MartinaJilatin-_ ška, predsednika delegacij TOZD zunanji obrati, avtopark, plastika in zaščitna sredstva ter proizvodnja gradbenega materiala, kjer je tudi zaposlen k6t knjigovodja. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med delegati in volivci v posameznih delovnih enotah. „Najprej se sestanemo predsedniki delegacij in temeljito obravnavamo gradivo občinske skupščine za sejo posameznih ali vseh treh zborov. Nato skli-čem delegate iz vseh štirih TOZD, da jih seznanim z zadnjo sejo občinske skupščine in z gradivom za prihodnjo sejo ter z napotki, ki smo jih sprejeli na sestanku predsednikov delegacij. Zatem izvolimo delegata s . pravico glasovanja na seji občinske skupščine. O vseh sklepih in stališčih ter o poteku posameznih sej občinske skupščine obvestim vse delavce v našem TOZD na seji delavskega sveta. V ostalih treh TOZD pa se volivci seznanijo s potekom sej občinske skupščine samo iz biltena, neposrednih stikov med delegati in volilci pa je bolj malo. V TOZD proizvodnje gradbenega. materiala, se delavci -vklju.-_ čujejo v obravnavo vseh vprašanj,.poslužujejo se posvetov v delovnih skupinah, preko sindikata, sprotne dogodke pa izvejo z oglasne deske, pa tudi v odmoru se, o njih pomenijo^! O čem se trenutno delegati z delavci največ pogovarjate? ,,Zelo izčrpna je bila obravnava programa o delu izvršnega sveta občinske skupščine in predlogov odlokov ter sklepov o ustanovitvi in imenovanju članov stalnih delovnih teles pri občinski skupščini. Posebno pozornost smo posvetili obravnavanju in sklepanju družbenega dogovarjanja o štipendiranju, ker se zavzemamo za štipendiranje kadrov, ki jih potrebujemo v delovni organizaciji." Kako ocenjujete dosedanje rezultate delegatskega sistema? Doklej togost in neaktivnost delegatov Andrej Smonkar „Na zasedanjih občinske skupščine sem ugotovil, da nekatere delegacije oziroma konference delegacij ne pošiljajo svojih delegatov. Tako malomarnost bi morale preprečiti politične organizacije v delovnih kolektivih - Zveza komunistov, sindikat, samoupravni organi in poživiti delo delegacij," je za začetek dejal predsednik konference delegacij za družbenopolitični zbor v TOZD rudar&i praktični pouk in delovna skupnost skupnih služb pri Rudarskem šolskem centru Velenje, Andrej Smonkar. Prihajajo delegati dovolj pripravljeni na zasedanja družbenopolitičnega zbora, smo poiz-vedeli? „Učinkovito in plodno more delegat razpravljati samo takrat, če prihaja na seje dovolj pripravljen. Pripravljenost pa se čuti tedaj, ko delegat zastopa stališče in mnenje kolektiva, krajevne skupnosti, svoje delegacije in konference delegacij. Takšno razumevanje in uresničevanje delegatskega sistema omogoča najhitrejši način sprejemanja stališč in sklepov v občinski skupščini. Tako se izognemo nepotrebnemu besedičenju in nediscipliniranim nastopom delegatov v razpravi. Delegat naj bo na diskusijo pripravljen tudi tako, da si vsebino svoje razprave ali delegatskega vprašanja prej zabeleži. Šele red in disciplina omogočata utečen potek zasedanj." Sodite, da so predsedniki delegacij in konferenc delegacij kos prevzetim nalogam? „Prav bi bilo, da bi nadaljevali z izpopolnjevalnimi tečaji za predsednike delegacij in konferenc delegacij, prav tako pa bi se naj v te oblike družbenopolitičnega usposabljanja vključili tudi vsi delegati. Povezava med skupščino občine Velenje in predsedniki delegacij in konferenc delegacij, je nična. Večkrat bi bilo potrebno sklicati vse predsednike konferenc delegacij in delegacij našega zbora ter se pomeniti, kako bomo zastavljene naloge v prihodnje uresničevali. Za takšno povezavo naj skrbi predsednik zbora, tako da svetuje in seznanja predsednike delegacij o vseh problemih tega zbora in o aktivnosti izvoljenih delegatov." , Kaj pa delegatske pisarne, čutite potrebo po njih? „Na prvem konstituiranju naših delegacij smo dognali, da potrebujemo delegatsko pisarno. Tudi na seminarju predsednikov smo se zedinili za tako rešitev, ker bi tako okrepili povezanost delegatov z njihovo bazo. Predsedniki pa bi v teh pisarnah dobivali pojasnila za nejasnosti, ki bi se pojavile na sestankih delegatov. Zaenkrat smo ostali samo še pri besedah. Skrajni čas je, da odstranimo pasivnost in togost delegatov, delegacij in konferenc delegacij." O čem ste doslej razpravljali na posvetih vaše delegacije < roma konference delegacij? „Pri obravnavanju mater za peto skupno sejo vseh z rov skupščine občine Vele smo se posebno zaustavili osmi točki, ki zajema obrav vanje in sklepanje o ustanov centra za informiranje, pro gando in založništvo. Stri™ smo se, daje že skrajni čas,j to dejavnost spravimo pod i streho. Prav tako nam je programska usmeritev ra Velenje, čeprav vemo, da bo za uresničenja le-tega potrebi precejšnja sredstva. Zamiselj za razvoj doline in širše regj vsekakor vzpodbudna, ker tako vsem občanom omq čeno, da bodo dodobra sea njeni z našimi skupnimi us| in problemi. Na zboru delovnih ljudi i razpravljali o osnutku družil nega plana občine Velenje zal leto in zbrali nekaj pripomb: V osnutku ni zaslediti Rf kot izobraževalnega dejavni! Poudarjen ni pomen izgradil dijaškega doma in povezavajj tega z obratom družbene hrane. Neverjetno se nam da bi mogli v naši dolini do . še nad tisoč novih delavcev,! pa je že zdaj 30% vozač Nikjer ni predvidena preji, trebna avtoservisna delavnica \ Velenju. Bolj naj bi bila pouda jena skrb za vlaganje v izgradnj objektov za otroško varstvo i za stanovanja prosvetnih deli cev. M.l g flllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllM IIIIIIIUIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIl 1 Ne preobširni dnevni red Martin Slatinšek ,.Menim, da je delegatski sistem velika pridobitev pri nadaljnji graditvi neposredne demokracije v naši družbi. Delegat ne more več nastopati v prvi osebi, kot so delali poprej odborniki, seveda pa bomo morali še mnogo napraviti /.a vse bolj čvrsto prepletenost delegatov in volivcev bi bili volivci resnično seznanjeni z vsemi sklepi in stališči, bi morali pred vsako sejo ali po seji občinske skupščine sklicati zbore delovnih ljudi in jih .sproti seznanjati preko izvoljenih delegatov o vseh pomembnih zadevah. Dobro bi bilo, da bi v podjetjih začeli izdajati posebno glasilo, ki bi delavcem posredovalo dovolj razumljive in kratke informacije o dogodkih v podjetjih naše občine." MARJETKA E. Pavel Ažber, dipl. inž. g rudarstva, je predsednik g delegacije za zbor združe- H nega dela skupščine občine g Velenje na REK - TOZD H rudnik lignita. Njihova dele- g gacija šteje 21 članov, doslej g pa so se sešli že štirikrat. Glede gradiva za sejo ob-g činske skupščine nima nobe-g nih pripomb, še zlasti sedaj s ne, ko ga dobiva vsak dele-g gat. „Dobivamo ga najmanj g deset dni pred zasedanjem -g- skupščine- na dom,- kjer -ga g najprej vsak delegat po-g drobno preuči, nato pa z = njim seznani delavce na se-sj Stankih samoupravnih delov-g nih skupin, ki potekajo v g obliki pogovora pred „ših-g tom", po njem ali pa kar g med malico. Nekaj dni pred g sejo skupščine se naša dele-g gacija sestane in oblikujemo g stališča, ki jih bomo zasto-g pali na seji. Vsak član dele-g gacije ima tudi občinski g statut, na podlagi katerega g se prepričamo, če so naša g stališča pa tudi gradivo, ki g ga prejmemo, v skladu z g njim. Ko izoblikujemo stalili šča, določimo pet delegatov, g ki se bodo udeležili seje." - Kako izbirate dele- g gate? ..Upoštevamo načelo, da gre na skupščino vedno druga peterica. Seveda se tudi zgodi, da gredo na sejo nekateri tudi dvakrat zapored, vendar le tedaj, če je na dnevnem redu naslednje skupščine problematika, s katero so delegati prejšnjega zasedanja bolj na tekočem kot pa drugi." — Kako poteka obveščanje po seji skupščine? „Po končani skupščini spet na sestankih samo- Pavel Ažber, dipl. inž. rudarstva upravnih delovnih skupin seznanimo delavce s sprejetimi sklepi. Da bi bil obraten tok. informacij čimbolj dosleden in delavci čimbolje seznanjeni z dejavnostjo naše delegacije, pošiljamo" zapisnike z naših sestankov tudi V našo informativno službo, ki jih v primerni obliki objavlja v informatorju" oziroma v „Rudaiju". — Ste zadovoljni z udeležbo delegatov na vaših sestankih? ,floram priznati, da s tem nisem najbolj zadovoljen, ker se delegati sestankov, na katere vabimo tudi predstavnike drugih TOZD, rte udeležujejo- redna,- Ven--dar mislim, da temu ni toliko kriva nedisciplina delegatov, kot pa izmenska služba. Zaradi izmenskega dela je namreč zelo težko najti tisto uro, ki bi vsem najbolj ustrezala." Ob koncu je Pavel Ažber opozoril še na naslednje: „Če hočemo, da bo delo skupščine jesnično plodno, gradivo zanjo ne bi smelo biti preobsežno. Zato menim, da bi morala skupščina potekati redno, sproti reševati vsa vprašanja, da se ne bi preveč kopičila. Kajti če bo razpon med eno in drugo • skupščino prevelik, bodo dnevni redi preobširni, v takšnih primerih pa sprejemanje sklepov prav gotovo ne more biti kvalitetno." • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRAD Za bližnje seje vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec je pripravil izvršni svet občinske skupščine naslednjo informacijo o skupni porabi v letu 1975. V letu 1975 se bodo interesne skupnosti s področja družbenih služb financirale po stopnji 29,60%, kar predstavlja porast sredstev za skupno porabo za 27,6 % v primerjavi z letom 1974. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA LETO 1975 Skupaj na voljo skoraj 7,5 milijona din Ob upoštevanju prenosa sredstev iz letai 1974 (1,350.000,25 din) ter prispevka cestnega sklada (400.000 dinarjev) irin drugih dohtodkov (5.000 cdinarjev) bo letos v skladu krajevnega samoprispevka skupaj 7,421.500,25 dinarjev dohodkov. V tem letu bo s krajevnim samoprispevkom zbrano, kot računajo, 5,666.500 dinaijev. In kako. bo denar porabljen? Za osnovno šolo Šmartno je predvideno 869.047,20 dinaijev, za adaptacijo šole Smiklavž 200.000 dinarjev, za interni oddelek splošne bcolnišnice 360.656 dinaijev, zai adaptacijo kulturno prosvetne dvorane v Starem trgu 150.000 dinaijev, pa za TVD Partizan po programu temeljne telesno kulturne skupnosti 500.000 dinaijev, za elektrifikacijo Plešivec 120.000 dinaijev, za avtobusne čakalnice 87.000 dinarjev, za razne projekte in nadzore ter ostale izdatke je rezervirano 100.000 dinaijev, bančni stroški pa bodo predvidoma znašali 14.877,05 dinaijev. Nekaj denarja bo šlo tudi za rekonstrukcijo cest, in sicer po programu krajevne skupnosti Mislinja 1,400.000 dinaijev, po programu krajevne skupnosti Šmartno 1,350.000 dinarjev, nadalje po programu krajevne skupnosti Slovenj Gradec 30.000 dinarjev, po programu krajevne skupnosti Podgorje 1 milijon dinaijev ter po programu krajevne skupnosti Pameče 240.000 dinaijev. Izdatki so planirani v skladu s programom del, ki je bil sprejet ob referendumu. Upravni odbor sklada je posebej želel zagotoviti denar za objekte, začete v letu 1974, ki pa še niso dograjeni, ali pa dela še niso plačana, ter za dela, ki so bila v programu predvidena za leto 1973 oziroma 1974, pa zaradi objektivnih razlogov z njimi še niso začeli. Po enotni stopnji 14,18 % iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih se bodo financirale naslednje interesne skupnosti: republiška skupnost otroškega varstva ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg teh skupnosti na republiški ravni se bodo financirale še republiška skupnost izobraževanja po stopnji 8,63% iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, raziskovalna skupnost pa po stopnji 1,7 % iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Na občinski ravni se bodo financirale naslednje interesne skupnosti: otroško varstvo, izobraževanje, kultura, telesna kultura, zdravstvo in socialno skrbstvo. Za občinske, interesne skupnosti bo šlo skupaj 15,42% in 2,02%. Interesne skupnosti na ravni občine se financirajo vse iz bruto osebnih dohodkov in predstavljajo sredstva, namenjena za te skupnosti, 50,52 % vseh sredstev skupne . porabe v občini. Glavna potrošnika sredstev občinskih interesnih skupnosti sta zdravstvo in izobraževanje. Pri enotni stopnji 5,2 % iz bruto osebnih dohodkov za izobraževanje in po stopnji 8,01 % iz bruto osebnih dohodkov ter 2,02 % iz bruto osebnih dohodkov za zdravstvo, bodo znašala sredstva za ti dve skupnosti 49,665.000 dinarjev, ah 85,72 % vseh sredstev, predvidenih za občinske interesne skupnosti. Z ozirom na dejstvo, da sta izobraževanje in zdravstvo poleg socialnega skrbstva dejavnosti, ki imata glede na ustavna in zakonska določila prioritetni vrstni red pri zagotavljanju sredstev, občina za ostale interesne skupnosti nima v bistvu skoraj nobenih možnosti, da bi jim zagotovila Kaj več sredstev, posebno še, ker se pri zagotavljanju sredstev za skupno porabo mora upoštevati dejstvo, da prispevna stopnja 29,60% skupna in 15,42 % za občinske samoupravne interesne skupnosti v letu 1975 ne sme biti prekoračena, ker je potrebno upoštevati obremenitev gospodarstva in smernice družbenoekonomskega razvoja republike in občine, ki so že bile sprejete. Republiška resolucija o družbenoekonomskem razvoju Socialistične republike Slovenije za leto 1975 predvideva, da mora skupna poraba v Sloveniji zaostajati.za 3 % za rastjo družbenega produkta, katerega porast je predviden v letu 1975 za 31 %. Torej lahko predstavlja porast skupne porabe 28 % za vse interesne skupnosti. Glede na to, da si je pokojninsko in invalidsko zavirovanje ter otroško varstvo -"že zagotovilo stopnjo 11,80%+ 238%, skupaj torej 14,18% (v letu 1974 je znašala ta stopnja 13,81 %), si je že na ta način zagotovilo višjo rast od 28%, in sicer za 31,1%. Medtem pa je pri nižji stopnji za občinske potrebe (od 15,91% v letu 1974 na 15,42 % v letu 1975) porast porabe za občinske interesne skupnosti znatno nižji, in sicer znaša ta porast le 243 %- Da bi mogla občina zagotoviti normalen porast tistih dejavnosti, za katere je po ustavi dolžna skrbeti, bo morala voditi politiko nekoliko počasnejše rasti ostalih družbenih dejavnosti v letu 1975. Prioritetni red rasti za posamezne dejavnosti skupne porabe naj bi bil v tem letu naslednji: otroško varstvo 23 %, izobraževanje - občinsko 29 %, izobraževanje - republiško 45,4%, kultura 21,6%, telesna kultura 11%, zaposlovanje 5 %, raziskovalna dejavnost 25,5 %, zdravstvo 26 % in socialno skrbstvo 25 %. Takšne stopnje rasti naj bi se v letu 1975 predvidevale ob upoštevanju finančnih zmogljivosti iz naslednjih razlogov: — skupna stopnja 29,60% iz bruto osebnih dohodkov v letu 1975 v noBenem primeru ne sme biti prekoračena, da se ne bi stalno povečevale obremenitve gospodarstva; — zagotoviti je treba višjo rast tistih dejavnosti, ki imajo neposreden vpliv na produktivnost dela in s tem na rast gospodarstva; - vztrajati je potrebno, da bo stopnja za izobraževanja 5,24 % ostala enotna za celo Slovenijo, ker le pri enotnih stopnjah je mogoče govoriti o prelivanju sredstev za solidarnost. Ob enotnih stopnjah za celotno skupno porabo lahko občina zago-vaija odliv sredstev in zahteva manjkajoča sredstva za pokrivanje programov tistih interesnih skupnosti, katerim ob enotnih stopnjah lastna sredstva ne zagotavljajo izvajanja enotnih programov. Ta solidarnost bi morala še posebno priti do izraza pri izobraževanju in socialnem skrbstvu. # Priznanje gradbeni operativi Na zadnji seji Koroškega regionalnega odbora za pomoč po potresu prizadetemu Kozjanskemu, udeležili so se je tudi predstavniki krajevne skupnosti Lesično v občini Šmarje pri Jelšah, so ugotovili, da so na Koroškem zbrali v drugem krogu pomoči za Kozjansko 1,790.000 dinarjev, najpozneje do 30. marca pa bodo zbrali še preostalih 54,0.000 dinarjev, da bi tako izpolnili dolžnost. V občini Slovenj Gradec so doslej zbrali 270.000 dinarjev, zbrati pa morajo še 280.000 dinaijev. Predstavniki krajevne skupnosti Lesično so na seji izrazili priznanje koroški gradbeni operativi za delo pri odpravljanju potresnih posledic. Prebivalci Lesničnega si želijo, da bi Korošci sodelovali v tem letu pri dograditvi doma družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. SKLICANE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE in zanimiv dnevni red Predsedniki Franc Vaupot, Maks Jordan in Oto Štraser so za prihodnji teden sklicali seje vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec. Družbenopolitični zbor se bo sestal v ponedeljek, 24. februarja, zbor krajevnih skupnosti bo imel sejo v sredo, 26. februarja, zbor združenega dela pa bo zasedal v petek, 28. februarja. Začetek vseh treh sej, ki bodo v sejni dvorani, bo vsakič ob 8. uri. Za vse tri seje je predlagan naslednji dnevni red: obravnava predloga finančnega načrta krajevnega samoprispevka za leto 1975, obravnava predloga finančnega načrta sklada za negospodarsko dejavnost za leto 1975, obravnava predloga finančnega načrta komunalnega sklada občine Slovenj Gradec za leto 1975, obravnava finančnega načrta cestnega sklada občine Slovenj Gradec za leto 1975, izhodišča za sestavo programa stanovanjske izgradnje v občini Slovenj Gradec v letih 1975 do 1977, informacija o skupni porabi v letu 1975, obravnava predloga družbenega dogovora in financiranja splošne porabe v letu 1975, obravnava predloga izvršnega sveta za dokončno rešitev Doma upokojencev v Slovenj Gradcu, obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest za zbor krajevnih skupnosti v Skupščini občine Slovenj Gradec, obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih davkih občanov, obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin, obravnava in sprejetje odloka o pooblastitvi Geodetskega zavoda Maribor za opravljanje geodetske^ službe, obravnava in sklepanje o predlogu dogovora o financiranju skupnosti slovenskih občih za leto 1975, predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja in delegatska vprašanja. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA SKLADA ZA NEGOSPODARSKO DEJAVNOST ZA LETO 1975: Največ denarja za šolstvo in zdravstvo • INFORMACIJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC 0 SKUPNI PORABI V LETU 1975 • IZ GOVORA DIREKTORJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC, PRIM. DR. DRAGA PLEŠIVČNIKA Dopolnjen mozaik vzajemnosti „Svojemu namenu izročamo dopolnjen mozaik vzajemnosti, ki ga sestavlja sedanja generacija ustvarjalnih sil Mislinjske, Mežiške, deloma Dravske in Šaleške doline za zaščito svojega zdravja in življenja, ter kot sad samoupravnega odločanja delovnih ljudi. Zahtevo po nadaljevanju obnove internega oddelka po predloženem programu so v minulem letu potrdili in odobrili delavci v temeljnih organizacijah ali njihovi odposlanci v naši regionalni skupnosti zdravstvenega varstva. Naša dolžnost je bila v tem, da izpeljemo adaptacijo tako, da bo v ponos delavčevim žuljem in svojemu namenu v koristno uporabo. Zato pri današnjem ogledu ne boste videli reprezentančnih eksihibicij ali unikatov osebnih pretenzij-kogarkoli. Mislimo pa, da smo snovali projekte preudarno in solidno. Končna ocena je prepuščena vam samim, ko si boste zgradbo ogledali. Prosimo vas le, da kot predstavniki družbeno političnega življenja na tem in širšem območju objektivna poročate našim občanom, kako se troši njihov denar, ki ga odvajajo od svojih bruto osebnih dohodkov za obnovo bolnišnice v Slovenjem Gradcu, izdatki pa niso majhni. Deloma zaradi solidne izvedbe, deloma zaradi naraščajočih cen. POMEMBNA PRIDOBITEV V obnovljeni bolniški zgradbi iz leta 1899 je zdaj razmeščenih 32 bolniških postelj za interni oddelek, tam bo našel ustrezz nejše prostore radioizotopni laboratorij, v njem bo prostor za endoskopske preiskave za celoten zavod in operacijski prostor za transuretralne in nekatere druge operativne posege. Pridobili smo nove, prepotrebne bolniške kapacitete. Sodobni inter--ni oddelek v Slovenjem Gradcu ' je postal še sodobnejši. Kronološko drugi radioizotopni laboratorij v bolnišnicah Slovenije je končno dobil primerne prostore. Za ta del zgradbe, ki se danes izroča svojemu namenu, imenu-jemo-ga druga faza obnove internega oddelka, smo doslej izdali 8,5 milijona dinarjev. Ko bo popolnoma opremljen bo veljal 10,5 milijona dinarjev. Stroški za tako imenovani prizidek k internemu oddelku, ali imenovana I. faza obnove, kije bil dograjen 1973. leta, so znašali 9,3 milijona dinarjev. Za dokončno obnovo ostane še severno krilo te zgradbe, kar imenujemo III. fazo obnove internega oddelka in je ocenjena, da bodo znašali stroški okrog 9 milijonov dinarjev po današnjih cenah. Pri izvajanju sedanje gradbene faze pa smo soočeni s presenetljivim dejstvom, da je potrebno za brezhibno funkcioniranje že doslej obnovljenega internega oddelka in zato še pred obnovo III, faze korenito povečati in izpopolniti termoenergetske zmogljivosti v zavodu, ki delujejo sedaj na robu zmogljivosti in brez rezerv. Posodobiti in povečati bo treba centralno in napeljavo za medicinske pline, vpeljati sodobnejši način priprave in razdeljevanja hrane za bolnike, kar vse je že v teku, vendar bo veljalo nadaljnjih 12 milijonov dinarjev. To dejstvo bo nekoliko zavrlo tempo obnove III. faze, vendar smo to morali storiti. KAJ JE SODOBNA BOLNIŠNICA Zelo naivna je predstava tistega, ki meni, da zadostujejo za sodobno bolnišnico štiri zunanje stene in streha, ki ne pušča, ter nekaj postelj, stolov in injekcijskih brizg. V sodobni bolniški zgradbi se skoraj nevidno razpredajo številni komplicirani raz-vodi najrazličnejših instalacij in naprav, ki potem omogočajo boljšo oskrbo bolnikov, komuniciranje z bolniki, boljši nadzor njihovega zdravstvenega stanja in hitrejšo pomoč. Vse to pa povečuje stroške. Mimogrede naj omenim, da lahko danes sleherni od navzočih prežene dvom v sebi, če okleva, da zaradi gospodarskih prilik ni primeren čas za taka dela. V kleti ali v nadstropju naj pogleda stari in obnovljeni del internega oddelka. Ravno zaradi gospodarsko - finančne stabilizacije, ki je naši deželi nadvse potrebna, je nujno, da se tako zastareli objekti obnovijo, saj se bodo sicer zrušili nad našo glavo in povzročili še večjo škodo, če že ne priznamo, da je bivanje v njih neznosno. Vprašajte bolnike sami, tiste, ki so se pred nekaj dnevi preselili iz starih v obnovljene prostore. Gotovo mora tudi zdravstvo prispevati svoj de-, lež k vsesplošnim naporom za uspeh stabilizacijskih ukrepov, vendar ne s pavšalnimi odločitvami. PRVIČ DENAR TUDI IZ REPUBLIŠKEGA VIRA V zvezi z obnovo II. faze in-, ternega oddelka je prišlo do prijetnega dogodka, ki je pomemben za celoten zavod in morda celo za regijo. Prvič v zgodovini slovenjegraške bolnišnice smo lani dobili nekaj finančnih sredstev za investicijo iz republiškega vira. Do tedaj smo bili v republiških vrhovih obravnavani anonimno in vedno odpravljeni le z obljubami. Lani smo dobili iz sklada za izgradnjo bolnišnic, ki je bil ustanovljen pri Zvezi zdravstvenih interesnih skupnosti Slovenije, 3,650.000 dinarjev, kar predstavlja 10 % od doslej angažiranih finančnih sredstev za obnovo internega oddelka. Veseli smo bili te pomoči in potrebna je bila! Še bolj pa smo veseli, ker se nam od tedaj naprej dozdeva, da je postala soteska Hude luknje širša v smeri proti Ljubljani in-lepša slika policentrične Slovenije in proklamirana republiška > solidarnost otipljivejša, čeprav še vedno do neke mere problematična .. . Velikega pomena za zavod je današnja prisotnost slehernega od nas. Veseli smo tega, ker nas boste tako bolje spoznali. Z mnogimi med vami pa smo stari znanci. Tako velik krog prijateljev, da jih ne nameravam naštevati, ker bi trajalo predolgo, njihova imena pa so zapisana v dokumentih zavoda, nam je v veliko moralno pomoč pri načrtovanju in izvajanju delovnih nalog. Še posebej želimo, da bi ostala bolnišnica tako odprto povezana s svojimi prijatelji. ZAHVALA VSEM Za posebno dolžnost pa smatram, da se javno zahvalim našemu svetovalcu, primariju doktorju Stanetu Strnadu, kije tudi za obnovo tega objekta udaril temeljni kamen. Velika zahvala velja profesorju doktorju Ivanu Raišpu, ki je kot predsednik gradbenega odbora nenehno skrbel, da se je oblika novega oddelka snovala in da so dela napredovala. Enako se zahvaljujem ostalim njegovim sodelavcem na oddelku in drugim ©članom gradbenega odbora. Člani gradbenega odbora žrtvujejo že vrsto let veliko truda in prostega časa in niso doslej zahtevali niti dobili kakršnegakoli plačila za to. Enako se moram zahvaliti našemu Milanu Razdevšek, upravitelju bolnišnice, ki je poleg opravljenja rednih delovnih obveznosti spretno koordiniral delo in skrbel za administrativno pravno plat investicijskih naložb in je moral najbolj skrbeti za izvedbo sklepov gradbenega odbora. Velika zahvala velja celotnemu osebju internega oddelka, ki je v času obnovitvenih del tako potrpežljivo izpolnjevalo težavne delovne dolžnosti v nemogočih razmerah. V imenu bolnišnice se moram zahvaliti Gradbenemu podjetju Dravograd in njegovim kooperantom, ki so oddelek gradili in obnavljali. Tu ne morem mimo imen, ko so: Jože Rudolf, gradbeni tehnik in večletni vodja gradbišč v bolnišnici, njegov nepogrešljivi delovodja Miha Šmid s svojo delovno skupino. Namenoma sem pustil za konec zahval dvoje imen, s katerimi bi moral morda začeti. Gre za imeni, ki sta iz kopice želja in raznih zahtev oblikovala zunanjo podobo obnovljene bolnišnice, razporedila notranje prostore in narisala opremo. Svetovala sta nam vrsto instalacij in naprav. Izkazala sta se, ne samo kot umetnika novogradenj, temveč tudi kot mojstra adaptacij. Naša večletna znanca sta in ožja rojaka, ing. Vlado Sekavčnik in arh. Tone Gorečan, Hvala vama. Nam ob strani pa je stal ing. Štefan Stravnik kot nadzorni strokovnjak ..." Najvišja obremenitev — 29,60% Letos bodo zbrali v skladu za negospodarsko dejavnost v Slovenj Gradcu skupaj 6,760.000 dinaijev. Prenesenih sredstev iz lanskega leta je 24.770,40 dinarjev, prispevki delovnih organizacij pa bodo, kot računajo, znašali za leto 1974 4,185.229,60 dinaijev in za leto 1975 2 milijona dinaijev. Splošn a bolnišnica in zdravstveni dom pa bosta prispevala za prizidek šole za zdravstvene delavce 550.000 dinaijev. Največ denarja bo šlo iz sklada za negospodarsko dejavnost za šolstvo in zdravstvo. Tako bodo za investicije v šolstvu porabili 3,105.000 dinarjev, za Ekonomski šolski .center 20.000 dinarjev ter za osnovno šolo Šmartno 123.255 dinarjev. Za komunalne dejavnosti je predvideno 1 milijon dinarjev, za, zdravstvo 2 milijona dinarjev, za sodno poslopje pa 500.000 dinarjev. Za bančne stroške pa bodo porabili 11.745 dinaijev. Letos je namenjenih nekaj več sredstev za šolstvo in zdravstvo, kot bi jih sicer morali nameniti, in sicer zaradi nujnosti dokončanja nove šolske zgradbe Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec ter zdravstvene postaje v Mislinji. Za komunalno dejavnost pa bo na voljo več denarja v prihodnjem letu. IMAŠ ROMAN • PAJA JE PADEL V NEDELJO 21 Mimo drobnih hišic, ki so se naslanjale druga na drugo, skozi mesta s prepolnimi ulicami ljudi, otrok, psov in majhnih konjičkov, s prevelikimi tovori na hrbtih. Nato so se peljali po peščeni ravnini, pokriti z velikimi gozdovi mladih borov, tu in tam z majhno vzpetino, na katerih so se bohotila pomarančna drevesa in grmičevje azalej. Kmalu zatem so se prikazali veliki nasadi murv, pokritih z gnezdi svi-loprejkinih bub, v daljavi pa se je vsa v soncu ozaijena belila sveta gora Fudži. v V Gotembi je izstopila, dala svojo furoshiki pod pazduho in stopila prek ceste. Malček je sedel ob ploč- • RONALD KIRKBRIDE bi ga odvrnila od odhoda, čeprav le za nekaj dni, do kler mu ne bi mogla podariti svoje velike časti in vsaj po suti po njem cvetje svoje lju-zni... Ko je odprl vrata, je bil gol do pasu in zaklical: „Ah, Yuki! Vstopi. Že štiriindvajset ur te nisem videl! Kje si se skrivala? " „Odpeljala sem se v Ka-makuro po posebno darilo," je rekla in pokazala darilo, ki ga je skrivala za hrbtom ter ga postavila na mizo. „Odpri, prosim!" „To je zelo velikodušno od tebe, Yuki. Bojim se, da tega nisem zaslužil. Samo trenutek, da si oblečem srajco. Pakiral sem." Ko se je obrnil, je razvila darilo in ga položila na mizo: majhen svilen kitajski zvitek, na katerem so bile tri nežne, črno sive figure. Celo on, ki se je ukvarjal s trgovino z lepimi umetnostmi, JUKI OKANO niku in se igral z igračko. Naenkrat pa se je z vrha ce-. ste navzdol pričel divje spuščati velikanski trakku, do vrha naložen z obtesanimi hlodi. Drvel je naravnost proti otroku. Yuki je spustila svoj furoshiki in stekla k njemu, kolikor je mogla hitro, a se je zavedala, da ne bo mogla do njega v pravem trenutku. Od groze je padla na kolena in si z rokama pokrila obraz. Ko je trakku priletel do pločnika, se je razlegel stra-šanki tresk in hlodi so se razleteli na vse strani. Odstranila je roke z obraza, da bi videla, kako je otroka zmečkalo pod kolesi, toda na svoje veliko olajšanje je zagledala nekega ameriškega turista, ki bi ga prav lahko ubilo, ko je stekel in rešil otroka.- ' Yuki se je prebudila in razmišljala o svojih čudnih sanjah, ki so bile kar resnič-. ne. Zgodile so se, ko je bila še zelo mlada, a se jih do tega trenutka ni nikoli več spomnila. Morda zato ne, ker je ležala v postelji te dobre Američanke. Kako velik vpliv je imel ta dogodek na njeno življenje. Nehote jo je privlačevala ta tuja rasa. Daljnja dežela in požrtvovalnost mladega Američana jo je tako pretresla, da dogodka ni mogla nikoli pozabiti. Po tragičnem dogodku je mimo odšel in se zgubil v množici. Kako skrivnostni so bili ti ljudje z Zahoda, je pomislila. In potem je spoznala Johnnyja. Njegovo privlačno vedenje, čudovite obleke, obzirnost, s katero je postopal z njo, so bile veliko odkritje in čudež, ki jo je tako razvadil, da ni mogel biti nihče drug več privlačen, zlasti pa ne japonski fantje, ki so bili grobi nespoštljivi, brezobzirni in pravi tirani. Nikoli ji niso pridržali plašča, kot je to počenjal Johnny, ji prižgali cigarete ali ji odprli vrata v taksi. Ker so bili prepričani, da so vladarji doma in v družbi, so pričakovali, da bo ona počenjala vse to zanje in jo čudno gledali, če se je temu uprla, navadno pričeli kričati nanjo ali pa jo celo oklofutali. In tako, ko je iz dneva v dan bolj in bolj spoznavala Johnnyja, se je počutila vedno večjo izobčenko v svoji lastni domovini in v svoji sredi, ter se ga je oprijela z vso svojo dušo, čeprav je vedela, da bo v nekaj tednih zapustil Japonsko. Bila je sobota, ko je moral poleteti v Hong Kong in zato mu je odnesla darilo, da John Galahad, pri svojih nakupih za svoje podjetje ni še nikoli naletel na kaj tako izjemno lepega. „Oh, kako lepo! Moralo je stati celo -goro denaija! Saj tega res ne morem sprejeti!" „Zakaj ne bi mogel sprejeti? " je rekla, ko so ji pričele solze polzeti po licih. „Prosila sem starega očetovega prijatelja, gospoda Kimitaka, da je izdelal nalašč zate. On je najbolj priznan umetnik na Japonskem." „Saj prav zato. Predrago-ceno je. Kaj pa pomeni? " „Kokoro wa Kiyoi - Srce je čisto!" „Yuki? Si se spomnila! Oh, kako si sladka!" „Kako bi mogla pozabiti? Grb na srajci, na kravati, na cigaretnici...." „Na to si me ujela," se je zasmejal. ,Jn isto geslo, kot Yuki." „Seveda. Potem se morava res pobratiti." „Ne pobratiti. Nočem se pobratiti. Hočem postati žena]" „Zena? Čigava žena?" - „Žena Johnftyja Ga-lahada." Smeh mu je zamrl na ustnicah. „Najlepša hvala. Resno mislim. Res si Čudovito dekle, toda nimaš niti najskromnejše predstave, kaj _ bi pomenilo živeti z menoj. Poleg tega, v ponedeljek odhajam v Anglijo." „Tudi jaz grem'v Anglijo. Ne danes ali jutri, ker ima Yuki pogodbo, toda čez mesec ali dva..." „To je čudovito. Ničesar si ne bi bolj želel, kot raz-kazati ti London. Piccadilly Circus, Tovver of London, Buckinghamsko palačo - - TUDI LETOS PRIREDITEV »DAN MLADOSTI - DAN GORENJA« Izbrali bodo najboljše mlade delavce Da bi spodbudili mlade delavce v tovarni gospodinjite opreme Gorenje v Velenju in v vseh ostalih tovarnah Gorenja k še boljšemu delu, bodo letos izbrali najboljše mlade delavce in jim ob dnevu mladosti izročili posebna priznanja. V tej akciji bodo sodelovali vsi delavci Gorenje, stari do 27 let. Mlade delavce bo ocenjevala posebna komisija na podlagi vprašalnikov, ki jih bodo delavci najprej izpolnili sami. Pri posamezniku bodo ocenjevali angažiranje na delovnem mestu in odnos do opravljanja delovnih dolžnosti, družbenopolitično dejavnost mladih v tovarni in zunaj nje; udejstvo-vanje na športnih in kulturnih področjih. Pozornost bodo posvetili tudi odnosom mladih do svojih sodelavcev in do svoje sredine. V Gorenju v Velenjij bodo izbrali najboljše delavce izmed 50 mladink in mladincev, ki bodo najbolje ocenjeni na osnovi vprašalnika. Štirje med njimi bodo dobili ob prireditvi „dan mladosti - dan Gorenja«' posebna prif znanja. Iz tovarne Gorenje -Sever iz Subotice bodo priznanja dobili trije najboljši mladi delavci, dva iz tovarne Gorenje — Muta in po eden najboljši mladi delavec iž vseh drugih tovarn Gorenja, Letošnja prireditev ob dnevu mladosti bo v Subo-tici, trajala pa bo tri dni. To bo velika manifestacija mladih delavcev Gorenja, na kateri bodo slovesno razglasil} tudi najboljše mlade delavce Gorenja. Srečanje bodo izpopolnili s številnimi športnimi srečanji in kulturnimi nastopi. N. J. Solidarnost za Škoflekovo družino Zla usoda je v januarju ugasnila življenje komaj 39-letnemu Viktorju. Škofleku, delavcu zunanjega obrata rudarsko-elektroenerget-skega kombinata Velenje. Predno je umrl, je ležal dalj časa težko bolan v bolnišnici. Tam so ga še obiskali njegovi sodelavci in mu prinesli skromno darilo. Sklenili Ea so obdariti tudi njegovo družino, saj je bil v kolektivu zaposlen od :ta 1961 dalje. Delavci iz TOZD zunanji obrati so zbrali polovico sredstev, drugo polovico pa je prispeval njihov sindikat. Kupih so pralni stroj z rezervoarjem in ga odpeljali v Završe pri Mislinji, kjer Škoflekovi žive. Sedaj služi le štirim članom družine, v kateri so vsi trije otroci mlajši od petih let, žal, petega člana - skrbnega očeta, nimajo več. Naj jim bo v majhno tolažbo vsaj skromna pomoč in troha človekove pozornosti. S. SAJE Socialistična republika Slovenije SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Številka: 06-13/75-1 Datum: 19. 2. 1975 Na podlagi 184. člena Statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74) SKLICUJEM 6. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje, ki bo v petek, dne 28. februarja ob 7. uri, v sejni dvorani skupščine občine Velenje. Za skupno sejo vseh treh zborov predlagam naslednji Dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter poročilo teh komisij; odobritev zapisnika 5. skupne seje vseh treh zborov z dne 26. 12. 1974; L , obravnava poročila o izvršitvi sklepov 5. skupne seje vseh treh zborov z dne 26. 12. 1974; obravnava predloga Odloka o davkih občanov; obravnava Sporazuma o ustanovitvi sveta občin celjskega območja in statuta sveta občin celjskega območja; 6. obravnava elaborata in sklepa o ustanovitvi Centra za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju; 7. obravnava elaborata in sklepa o ustanovitvi organizacije združenega dela KINO VELENJE v ustanavljanju; obravnava predloga odloka o spremembah Odloka o urejanju varstva in reda na smučarskih progah in smučiščih pri vlečnicah na območju občine Velenje; obravnava predloga sklepa o pooblastitvi Veterinarske postaje Velenje za opravljanje strokovno operativnih nalog veterinarske inšpekcije; . obravnava in sklepanje o predlogu o poimenovanju ulic in cest v naseljih Pesje in Preloge; Predlogi komisije za volitve in imenovanja: - sklep o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Celju, - sklep o imenovanju vodje TOZD ravnatelja osnovne sole „Biba Roeck" Šoštanj, - sklep o imenovanju ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Velenje, - sklep o imenovanju direktorja vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje, - sklep o imenovanju ravnatelja GIMNAZIJE Velenje. 12. Vprašanja in odgovori delegatov; 13. razno. Gradivo, ki se bo obravnavalo na 6. skupni seji vseh treh zborov, je priloženo razen gradivo pod točko 6, ki je bilo poslano vsem delegatom že za sejo občinske skupščine dne 26. 12. 1974 in je bilo takrat umaknjeno z dnevnega reda z opozorilom, da bo obravnavano na eni prihodnjih sej občinske skupščine. Odgovori na vprašanja delegatov, ki so bila postavljena na skupni seji vseh zborov dne 26. 12. 1974, so objavljeni v časopisu NAŠ ČAS v petek, dne 21. 2. 1975. PREDSEDNIK skupščine občine Velenje Nestl ŽGANK s. r. 2. 3. 4. 5. 8. 9. 10. 11. IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI Odgovori na vprašanja delegatov Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine 26. decembra lani, so bila postavljena nekatera delegatska vprašanja, za katera je odgovore pripravil izvršni svet Skupščine občine Velenje in jih posreduje delegatom v časniku NAŠ CAS. VPRAŠANJE: Delegat družbenopolitičnega zbora Vili Jelen je kritično ocenil celotno gradivo, ki je bilo posredovano delegatom v zvezi z ustanovitvijo Inženiringa za izgradnjo investicijskih objektov Velenje. ODGOVOR: Gradivo, ki je bilo v tej zvezi posredovano delegatom za sejo občinske skupščine, je bilo že pred začetkom seje umaknjeno z dnevnega reda iz razloga, ker nekatera vprašanja v zvezi z ustanovitvijo Inženiringa oziroma razširitve dejavnosti Zavoda za urbanizem, še niso bila povsem razčiščena. O umiku gradiva z dnevnega reda so glasovali vsi zbori občinske skupščine in umik sprejeli, zaradi česar na razpravo tov. Jelena izvršni svet ni pripravil odgovora. VPRAŠANJE: Delegat družbenopolitičnega zbora Vili Jelen je predlagal, da je treba, v zvezi s solidarnostno pomočjo Kozjanskemu, po potresu podati popolno sliko o zbranih sredstvih, kot so: odstop dvodnevnega zaslužka, druge finančne prispevke, prostovoljno delo pri gradnji šole v Zibiki, prostovoljni prispevki v materialu v zvezi z gradnjo šole, da bi bila tako širša javnost seznanjena s celotnimi stroški gradnje šole v Zibiki in da bi delovni ljudje dobili natančno informacijo o tem, za katere namene so bila uporabljena njihova sredstva. ODGOVOR: Pomoč Kozjanskemu po potresu je potekala v dveh oblikah. Republiškemu štabu za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je bilo iz občine Velenje nakazanih 2,123.822 din in sicer na osnovi enodnevnega zaslužka 13. julija 1974. Po drugi strani pa so občani občine Velenje in delovne organizacije v veliki solidarnostni akciji s prostovoljnim delom in odstopljenim materialom zgradili osnovno šolo v Zibiki. Štab za izgradnjo osnovne šole v Zibiki je imenoval posebno finančno komisijo, ki je imela nalogo odpreti poseben žiro račun, zbirati potrebna sredstva in preverjati ter plačevati račune. VPRAŠANJE: Delegat zbora krajevnih skupnosti Roman Repnik je v zvezi z odgovorom izvršnega sveta, ki se je nanašal na preusmeritev proizvodnje v tovarni IGE Velenje in ga je dala TGO Gorenje Velenje, izjavil, da v odgovoru niso bila pojasnjena vsa postavljena vprašanja. Ker je na sami skupščini podpredsednik občinske skupščine Janez Miklavčič dopolnil odgovor IS, tako da je podrobno obrazložil, zakaj so samoupravni organi sprejeli sklep o preusmeritvi proizvodnje v tovarni IGE in kaj delovna organizacija od take spremembe pričakuje, smatramo, da je bil s tem pojasnjen tudi odgovor izvršnega sveta. » PO OBČNIH ZBORIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V TGO GORENJE_- Uveljavljena delegatska načela V tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje so že Dpravili občne zbore vseh osnovnih, organizacij sindikata, sestala pa se je na prvi seji tudi £e delegatsko sestavljena tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindikata „Gorenje" Velenje. V zadnjem času so v „Gore-nju" ustanovili 3 nove osnovne organizacije sindikata, zdaj jih deluje 15, v okviru vseh osnovnih organizacij pa so ustanovili sindikalne skupine. Poverjeniki teh sindikalnih skupin sestavljajo izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata. Na občnih zborih pa so v gorenju" na novo volili svoje predstavnike - delegate v občinske Gospodarski plan za leto 1975 Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela ..Združena jodjetja elektrokovinske industrije Ljubljana" je na nedavni seji, rila je v Ljubljani, ocenil poslovanje te sestavljene organizacije druženega dela v letu 1975 ter sprejel gospodarski načrt za leto 1975. Člani delavskega sveta so kot zadovoljivo ocenili gospodar-enje v letu 1974, čeprav niso bila uresničena predvidevanja, kar adeva podjetniško akumulacijo in izvoz. NAČRT ZA 1975: 18 MILIJARD DINARJEV CELOTNEGA DOHODKA Za letos načrtujejo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela'Oziroma v organizacijah združenega dela boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, načrtujejo pa še povečanje izvoza, okviru združenih podjetij elektrokovinske industrije bodo v tem letu povečali industrijsko proizvodnjo za 40 % (v Sloveniji jo bomo v po-ptečju za 30 %), zaposlenost za (3%), produktivnost za 4-5 % (3 %), družbeni proizvod za 42 % (31 %), akumulacijo za 6Š % (36 %) in izvoz za 72 % (10%). 'Pri 41.659 zaposlenih bodo dosegli nekaj nad 18 milijard celotnega dohodka, ob tem pa blizu 3,7 milijarde dinarjev dohodka, na tuje pa bodo prodali za 151 milijonov dolarjev izdel-kbv, ali 22 % celotne proizvod-nje. POVEZOVANJE. ZIP „GORENJE" -„OBOD" CETINJE Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela ,,Združena podjetja elektrokovinske industrije Ljubljana" so poslušali tudi informacijo o povezovanju Združenih industrijskih podjetij 1. „Gorenje" Velenje ter cetinske industrije „Obod". Tovarna, ki zaposluje 2100 delavcev, je bila ustanovljena pred 22 leti* proizvaja pa hladilnike, svetilke, elektromotorje in pralne stroje. Zaradi lokacije in slabe povezanosti oziroma nerazvitosti kooperantske industrije proizvodne zmogljivosti niso polno izkoriščene. Optimalizacija in racionalizacija proizvodnje je--torej nujnost, nujna pa je tudi boljša oskrbljenost z obratnimi sredstvi. Povezovanje med gorenjem" in „Obodom" naj bi zagotovilo cetinjski tovarni veli-koserijsko proizvodnjo, sicer pa bi prišlo do razdelitve in opti-malizacije proizvodnih programov. Povezovanje bi potekalo v 3 etapah s tem, da bi se „Obod" vključil v Združena industrijska podjetja „Gorenje" najpozneje do konca leta 1975. Na Cetinju bodo letos dosegli okrog 857 milijonov din celotnega dohodka (lani so ga 562 milijonov dinarjev), leta 1980 pa naj bi ga že 2 milijardi 43 5 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bi bil „Obod" udeležen v okviru Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" v letu 1980 pri proizvodnji hladilnikov s 43 %, pralnih strojev s 23 % in zmrzovalnikov s 25 %. Za uresničitev sanacijskega in razvojnega programa pa bo treba zagotoviti 330 milijonov dinarjev. ZDRUŽEVANJE ZDRUŽENIH PODJETIJ ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE LJUBLJANA IN ZDRUŽENEGA PODJETJA ELEKTRO IN KOVINSKE INDUSTRIJE MARIBOR Pogovori o združevanju med sestavljeno organizacijo združenega dela Združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana in Združenega podjetja elektro in kovinske industrije Maribor potekajo že nekaj časa. Lanskoletno povezovanje „Go-renja" in ,,Iskre" je namreč spodbudilo razmišljanja o nadaljnjem povezovanju kovinske in elektroindustrije pri nas. Združena podjetja elektro in kovinske industrije Maribor se-..... stavljajo Elektrokovina Maribor, Tovarna stikalnih naprav Maribor, Strojna Maribor in Strojkoplast Maribor, zaposlujejo pa 4300 delavcev. Povezovanje sestavljene organizacije združenega dela Združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana" in Združenega podjetja elektro in kovinske industrije Maribor zasleduje naslednje poglavitne cilje: doseči hitrejši razvoj, smotrno usmerjati proizvodne zmogljivosti, poceniti proizvodne stroške in utrditi položaj doma in na tujem. Ta nova grupacija bi bila pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja pri nas. Združena podjetja elektrokovinske industrije ^Ljubljana ter Združena podjetja elektro in kovinske industrije Maribor bodo, kot predvidevajo, leta 1980 skupaj zaposlovala nad 60.600 delavcev, ustvarila bodo skoraj 36,5 milijarde dinarjev celotnega dohodka, na tuje pa izvozila za blizu 550 milijonov dolarjev izdelkov. organe sindikatov in Zveze sindikatov. Vse osnovne organizacije sindikata so na občnih zborih sprejele konkretne programe dela za letošnje leto, prav tako tudi vse komisije, ki delujejo pri' tovarniški konferenci OOS. V teh programih je med drugim utrjeno tudi že uveljavljeno tesno sodelovanje sindikalne organizacije z organizacijo zveze socialistične mladine. Konferenco sindikatov tovar-nč gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje sestavlja po 5 delegatov iz vseh osnovnih organizacij sindikata. Po 1 delegat iz vsake osnojne organizacije pa sestavlja konferenco sindikatov sestavljene organizacije združenega dela Združena podjetja Elektrokovinske industrije Ljubljana. Predsedstvo konference sindikatov ,,Gorenje" sestavlja 19 članov. Predsednik je še naprej Valter Cimperc, podpredsednik Harold Karner, tajnik pa Miro Travne r. VPRAŠANJE: Delegat zbora krajevnih skupnosti Jakob Grošelj je želel dobiti pojasnilo, kdaj bo izdelan zazidalni načrt za zazidalno območje v Šentilju oziroma Arnačah. ODGOVOR: V družbenem srednjeročnem planu razvoja občine Velenje je predvideno naselje Šentilj oziroma Arnače kot središče območja, kamor gravitirajo zaselki Si-lova, Ložnica in Laze. Zaradi tega bo moral zazidalni načrt za to območje upoštevati dejstvo, da gre tu predvsem za kmetijsko območje. Izločiti bo potrebno za kmetijstvo neuporabna zemljišča oziroma zagotoviti racionalno uporabo prostora. V mesecu januarju letos so delavci geodetske uprave pristopili k izmeri zemljišča v Šentilju. Ker občani o tem niso bili predhodno obveščeni, je bila geodetska uprava prisiljena dela ustaviti. O tem je bil dne 28. 1. 1975 sestanek v Šentilju, ki ga je sklical oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje in na katerem so sodelovali člani sveta krajevne skupnosti, prizadeti posestniki, predstavnik Zavoda za urbanizem in Kmetijske zemljiške skupnosti. Skupna ugotovitev navzočih je bila, da bi se o geodetskih meritvah, ki so potrebna za izdelavo zazidalnega načrta, morali občani pravočasno obvestiti. Zaradi tega je svet KS predlagal, da se predhodno ugotovijo zaščitene kmetije, določijo v grobem meje zazidave ter se šele potem pristopi k izdelavi zazidalnega načrta. VPRAŠANJE: Delegat zbora krajevnih skupnosti Jakob Meh je vprašal, kdaj bo prišlo do rušenja nekaterih objektov v Starem Velenju in če so lokacije za nadomestne objekte že predvidene. ODGOVOR:' V zazidalnem načrtu v soseski Z-l in Z-2 je med ostalimi objekti, ki so predvideni za odstranitev zaradi gradnje stanovanjskih blokov in urejevanja okolice, tudi objekt Jakoba Meha iz Velenja, ki se bavi z mizarstvom. V zvezi s pripravami za odkup njegovih nepremičnin je resnično nastopil problem lokacije nadomestnih objektov, ker je tov. Meh odklanjal vse ponujene lokacije, ki jih je bilo možno dati na območju soseske „Stara vas" in soseske „Nad Stane-tovo cesto" v Velenju. Po osnutku zazidave območja južno od težišča Partizanske ceste in Celjske ceste, bi bila dana možnost gradnje nadomestnih objektov na tem območju, vendar pod pogojem, da se poprej odstrani gospodarsko poslopje, ki je v upravljanju TP ERA Velenje, kasneje pa zaradi zazidave vseh predvidenih objektov še obstoječi objekt podjetja VEGRAD Velenje. Sicer pa Zavod za urbanizem Velenje vodi akcijo za dokončno odločitev o načinu odkupa in vprašanju nadomestnih lokacij za vse objekte, ki so predvideni za odstranitev, saj je potrebno zato angažirati precejšnja finančna sredstva, ki bodo neposredno bremenila investitorja stanovanjskega objekta na območju obeh navedenih sosesk. VPRAŠANJE: Delegat zbora združenega dela Franc Krištof je opozoril na nepravilno sema-forsko ureditev na križišču ceste Šoštanj-Velenje z odcepom proti TGO Gorenje, kjer je zlasti v prometnih konicah, to je, v času med 14. uro in 14.30 časovni interval semafora 3:1 v korist tistih, ki prihajajo na omenjeno križišče z odcepa proti Gorenju. Predlaga urav- navo omenjenega semafora na časovni interval 1:1. ODGOVOR: Semaforsko urejeno križišče na glavni cesti II. reda Vele-nje-Šoštanj, z odcepom proti Gorenju, je bilo resnično programirano v korist udeležencev prometa proti tovarni Gorenje. V času, ko je bilo to križišče na ta način urejeno, omenjena cesta II. reda še ni imela take frekvence vozil, saj je obstajala še povezava s cesto Rudarski dom-Novi jašek-Šoštanj in se je večina prometa na Novi jašek odvijala po stari cesti. Z ukinitvijo te ceste pa se je*, frekvenca na novi cesti Vele-nje-Šoštanj bistveno spremenila. Resnično so nastali zastoji in to predvsem ob konicah prometa. S pristojnimi delavci tovarne TGO „Gorenje" Velenje se je oddelek za notranje zadeve občine Velenje dogovoril, da bo semaforsko križišče na odcepu tovarne Gorenje odslej programirano tako, da bodo udeleženci v prometu na tem križišču enakopravni oziroma da bo časovni interval prižiganja semarofov 1:1. VPRAŠANJE: Delegat zbora krajevnih skupnosti Rafael Ko-pušar je vprašal, kako je s koriščenjem kamnoloma v Škalah? ODGOVOR: GIP Vegrad Velenje zadovoljuje svoje potrebe po agregatih iz peskoloma v Selu, zato je trenutno prekinil eksploatacijo peskoloma v Skalah. Razvojni program podjetja predvideva okoli leta 1980 ponovno eksploatacijo omenjenega kamnoloma. Sedaj pa je z ozirom na stanje kamnoloma, ki ne zadošča varnostnim predpisom, prepovedano kakršnokoli koriščenje kamnoloma, v Škalah. VPRAŠANJE: Delegatka zbora združenega dela Marija Štajner je opozorila na stanovanjske probleme, ki jih imajo študenti iz občine Velenje v Ljubljani. Želi vedeti, kakšne so možnosti za realizacijo predloga, ki je že bil podan, da bi velenjska občinska skupnost zgradila ali kupila v Ljubljani stanovanjski blok za študente. ODGOVOR: Izvršni svet še ne more konkretno odgovoriti, kako pristopiti k temu predlogu, ki je pred več leti resnično že bil podan, vendar pa so se razmere od takrat do danes močno spremenile. V Velenju se je od takrat močno razvilo srednje šolstvo, zlasti tehnične smeri, po drugi strani pa so že organizirane prve oblike višjega šolstva. Razen tega naši študentje študirajo tudi v drugih krajih, kot so Maribor in Zagreb, zaradi česar bo IS najprej ugotovil, koliko in kje se šolajo študentje iz naše občine ter kasneje pripravil svoje stališče. VPRAŠANJE: Delegat zbora krajevnih skupnosti Jakob Meh je opozoril na problem močne onesnažitve reke Pake in na potrebo po sanaciji sedanjega stanja. _ ___________________________________ ODGOVOR: Struga reke Pake je resnično močno onesnažena zaradi naplavin, pa tudi zaradi zavrženih odpadkov. Oddelek za gospodarstvo je izdal odločbo Vodni skupnosti NIVO Celje o takojšnjem očiščenju struge raznih naplavin, ker ta Struga še verjetno ni bila očiščena, odkar je bila Paka regulirana. Prav zaradi čiščenja pa so iz Pake napravljene posebne dovozne odnosno odvozne poti, tako da samo čiščenje struge ne zahteva posebnih tehničnih naprav. Po drugi strani pa je bila na ta problem opozorjena tudi Komunalna interesna skupnost, ki bo, po izjavi njenih predstavnikov, očistila strugo raznih odpadkov. ZA PODALJŠANJE Komite občinske konference Zveze komunistov v Velenju je na zadnji razširjeni seji obravnaval poročilo o samoupravljanju v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela v Šaleški dolini. Po razpravi je bilo poročilo, ki ga je pripravila komisija za spremljanje in uresničevanje ustave, sprejeto. Sklenjeno pa je bilo, da je_treba ugotovitve iz poročila pred bližnjo sejo občinske konference Zveze komunistov Velenje dopolniti z ugotovitvami in mnenji sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov. Dopolnjeno poročilo o samoupravljanju v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela v Šaleški dolini, ki bo predloženo občinski konferenci Zveze komunistov Velenje, bodo posredovali vsem članom komiteja OK ZK, sekretarjem osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsednikom delavskih svetov, predsednikom osnovnih organizacij sindikata ter direktorjem organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela. Osnovne organizacije Zveze komunistov pa so zadolžili, da storijo vse, da bodo izdelali stabilizacijske programe tudi v tistih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela, kjer te naloge še niso opravili. ZAGOTOVITI DENAR ZA NADALJNJO GRADNJO PREPOTREBNIH NEGOSPODARSKIH OBJEKTOV Občinska konferenca Zveze komunistov v Velenju je na zadnji seji sklenila, da bo predlagala občinski skupščini Velenje, da stori vse, da se podaljša plačevanje krajevnega samoprispevka ter da se podaljša veljavnost družbenega dogovora o združevanju sredstev organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela za negospodarske investicije. Člani komiteja občinske konference Zveze komunistov Velenje so zato na seji razpravljali o tem, kako zastaviti izvedbo akcije. Ponovno je bilo ugotovljeno, da je treba tudi v naslednjem petletnem obdobju zagotoviti dodatna sredstva za gradnjo negospodarskih objektov. Se pravi, da je podaljšanje plačevanja krajevnega samoprispevka in družbenega dogovora za združevanje sredstev temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela več kot potrebno. Treba je pripraviti podrobno poročilo o dosedanjem zbiranju sredstev in o njihovi porabi ter progam, katere negospodarske objekte bomo gradili v Šaleški dolini. Seveda pa je treba kar najbolj skrbno preučiti celotno akcijo, katere nosilec bo komisija za izvedbo referenduma, ki jo bo imenovala občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. MALA ANKETA # MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA Kako so si izbrali poklic Poklic je področje dela in dejavnosti, ki ga opravlja človek v družbi kot svojo trajno nalogo in je največkrat vir za njegovo preživljanje. V sodobni družbi se dosledneje uveljavlja prosta izbira poklicev, zato nižji ali višji družbeni položaj in veljava posameznikov ne vpliva več tako odločilno ali celo usodno na izbiro poklica. Pet-naših sogovornikov bo povedalo, kako so prišli do svojega poklica. Franc Grudnik, elektrotehnik iz Ljubnega: „Pri izbiri poklica sem se svobodno odločal in doma me niso prav nič prepričevali ali silili v kak drug poklic. Domači pa mi kljub dobri volji niso mogli pomagati pri šolanju. Tako sem v Litostroju zaprosil za štipendijo in se najprej izučil za elektri-caija, elektrotehnično šolo pa sem napravil ob službi, brez kakšne denarne pomoči. V tem poklicu sem zadovoljen tako, kakor v kakšnem drugem najbrž ae bi bil. Deset let sem bil zaposlen v ljubljanskem Litostroju in sem opravljal različna dela. Začel sem kot obratni elektrik ar, preden pa sem se prestavil v šoštanjsko elek- na prepihu, ki je vel od vodstva in od delavcev hkrati. Zdi se mi, da je moje delo pri ljudeh primerno ovrednoteno in zato moja delovna samozavest ni ogrožena. V elektrarni delam kot strojnik za turboagregat in upravljam skupaj z drugimi sodelavci generator z vsemi pomožnimi pogoni, turbino in transformator. Če mi bodo v elektrarni pripravljeni kriti stroške za šolnino, se bom v jeseni vpisal na višjo elektro šolo v Velenju, kjer bom lahko svoje znanje še razširil in poglobil." Zala Praznik, trgovka iz Pesjega: „Že od nekdaj mi je ugajalo delati med ljudmi in to Zala Praznik trarno, sem bil delovodja elektro vzdrževanja in to mi ni jilo preveč všeč, ker sem imel >praviti z ljudmi. Večkrat so izrabili moje preveliko razumevanje in ga obrnili sebi v prid, meni pa v škodo. Na tem delovnem mestu sem se počutil kot Katarina Piskar prav v trgovini. Šestindvajset let je minilo, odkar sem se zaposlila pri trgovskem podjetju Zarja, ki se je pred tremi leti združilo z Merxom. Preden sem se odločila za trgovski poklic, sem imela o tem poslu dobre predstave in Mednarodni dan invalidov Invalidi vsega sveta imajo svoj praznik vsako prvo. nedeljo v spomladi. Tako bodo letos slavili svoj praznik 23. marca. Ob prazniku bodo povsod po Sloveniji razne prireditve invalidov. Tudi invalidi občine Velenje, ki so združeni v občinskem društvu invalidov Velenje, so se odločili, da bodo v mesecu marcu z vrsto kulturnih in športnih prireditev dostojno proslavili svoj dan. Namen teh prireditev pa je predvsem v tem, da seznanijo vse občane s svojim delom in da pokažejo, kaj vse zmorejo. Tako bo društvo že prve dni marca in ob mednarodnem prazniku žena pripravilo sprejem za invalidne žene, članice društva. Na sprejem bodo povabili tudi tiste tovarišice, ki kakorkoli v svojem družinskem okolju skrbe za invalide. To je že tretja taka prireditev, ki jo v zadovoljstvo vseh žena uspešno prireja društvo že od leta 1973. Sprejem bo 3. marca ob 17. uri v hotelu Paka. Od 20. do 30. marca bodo invalidi v izložbah ERE in NAMA prikazali svojo dejavnost v sliki in besedi. Razstavili bodo priznanja, diplome in pokale, ki so jih dosegli na raznih tekmovanjih. V vitrinah imajo celo svetovna priznanja, ki jih je osvojil njihov član Rastko Lah. Od 21. do 28. marca bodo v knjižnici v Velenju razstavljali svoja dela in stvaritve invalidi umetniki in samouki Skoršek, Kumer, Polh, Kbjc, Tratnik in Kardoš. Otvoritev bo v petek 21. marca ob 19. uri, ko bo tudi priložnostni kulturni večer. Invalidi športniki pa bodo imeli svoj dan v nedeljo 16. marca. Že zjutraj bo v bazenu nastop najboljših plavalcev. Nastopila bosta tudi svetovna prvaka Jože Bamfi (invalid bre-z obeh nog nad kolenom) in domačin Rastko Lah. Ob 10. uri se bodo srečali invalidi - športniki kegljači. V Velenje bodo prišli invalidi iz Kočevja. Prav bi bilo, da bi si občani v čimvečjem številu ogledali te prireditve. Invalidi bodo maica obiskali tudi svoje tovariše na terenu ter težje in socialno najbolj ogrožene obdarili. Tako bo v občini Velenje gotovo dostojno izvedeno praznovanje mednarodnega dne invalidov, ki že nekaj let poteka pod geslom „Invalid tvoj tovariš!". E. CENTRIH • V »Gorenju« za praznik žena Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje zaposluje nad 2000 žensk. Vodstva družbenopolitičnih organizacij so pripravila za zaposlene žene in dekleta za njihov praznik kulturno zabavno prireditev, ki bo 7. marca zvečer v prostorih restavracije „Gorenje". Nastopili bodo dekliški pevski zbor gimnazije Velenje, šaleška folklorna skupina ter pripadniki celjske garnizije jugoslovanske ljudske armade. • Začetek dela oddelka Visoke šole za organizacijo dela V dvoran! skupščine občine Velenje bo v ponedeljek, 24. februarja, priložnostna slovesnost ob začetku dela oddelka Visoke šole za organizacijo dela Kranj na II. stopnji v Velenju. Predavanja bodo v Velenju-, v ta drugostopenjski oddelek kranjske visoke šole za organizacojo dela pa se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in nekaterih drugih krajev. nikoli nisem obžalovala, da sem si ga izbrala. V šoštanjski samopostrežbi sem poslovodkinja, poprimem pa za vsakršno delo, ki ga je treba opraviti v trgovini z živili. Ljudje različno sprejemajo naše delo, nekaterim se zdi pretežko, drugi pa ga spet omalovažujejo. Nikdar nisem posmilila, da bi zamenjala službo, ker imam to delo rada, pa tudi v kolektivu se dobro razumemo." Anton Pirnat, strojni ključavničar, Velenje: „Izučil sem se v stari rudniški elektrarni v Velenju. V šoštanjsko elektrarno sem prišel 1964. leta in sem strojnik za vodenje kotla. Skrbim za redno obratovanje kotla, ki proizvaja paro za pogon turbo-agregata in budno moram paziti, da vse naprave v redu delujejo, posebno sedaj, ko se spopadamo z energetsko krizo. Čez štiri mesece bom dokončal delovodsko šolo kovinske stroke na delavski univerzi v Velenju. Spoznal sem, da ljudje cenijo moj poklic najbolj tedaj, ko nastopi kriza električne energije, sicer pa se ne zavedajo, da je potrebno veliko naporov vseh zaposlenih, če hočemo, da obratuje elektrarna brez izpadov." Iveta Rozman, diplomirana germanistka iz Šentilja pri Mislinju: „Po rodu sem Slovakinja in študij sem končala na bratislavski univerzi, kjer sem spoznala svojega moža, doma izpod Pohorja. Najbolj bi bila zadovoljna v prosvetni službi, vendar se nisem uspela zaposliti v šoli, ker so mi na več krajih rekli, da ne znam dovolj dobro slovensko. Poleg tega moja jezikovna skupina nemščina — ruščina pri vas ni dovolj iskana, ker je po večini uvedena angleščina. Po dolgem iskanju sem se honorarno zaposlila pri delavski univerzi v Velenju. V tečajih sem poučevala nemščino in se ojav po tej poti dokopala do sedanjega dela v šoštanjski elektrarni. Zdaj pa vodim in poučujem v tečajih za nemški jezik, namenjenim vsem tistim, ki se ukvarjajo z investicijami za četrto fazo in nekaterim iz pogona. Trenutno sem prav zadovoljna, ker lahko uporabim tisto znanje, ki sem si ga nabrala z dolgoletnim študijem. Službe ne jemljem samo kot sredstvo za preživljanje, temveč si želim v delu tudi osebnega zadovoljstva." Katarina Piskar, ekonomistka iz Plešivca: „Po končani osemletki sem se sprva nameravala vpisati v pedagoško gimnazijo, potem pa me je sestrična prepričala, da ta poklic ni zame, ker je prenaporen in preveč uničuje živce. Ne obažlujem, da sem jo poslušala, ker sem tako v štirih letih prišla do poklica, obenem pa sem to delo tudi vzljubila. Preden sem začela delati, nisem imela prav nobene predstave, kako bom porabila pridobljeno znanje. Sprva sem se nameravala zaposliti na Rudarskem šolskem centru v Velenju, ker mi je bilo tam med opravljanjem obvezne prakse zelo všeč. Potem pa sem šla raje k Lesni v Šoštanj, ker imam tako bliže do doma. Poleg službe obiskujem višjo komercialno šolo, od katere veliko pričakujem, ker me komercialno delo precej zanima. Do dela, ki ga opravljaš, moraš imeti veselje, potem pa se ni bati enoličnosti." Nihče od anketiranih se ni pritoževal nad svojim poklicem ali celo obžaloval izbiro. Ogovorili smo jih povsem po naključju in vse kaže, da ni tako malo takih, ki ne delajo zato, da se preživijo, temveč skozi poklicno delo radi potrjujejo tudi sami sebe in tako odkrivajo lepote svojega poklica. MARJETKA EBERLINC naše delo rubrika komisije za informiranje • Seminar za aktiviste Komisija za idejno in politično delo pri OK ZSMS Velenje je 15. in 16. februarja pripravila na Golteh seminar za vodje aktivov mladih delavcev. Seminar so pripravili v okviru izobraževalnega programa, v dogovoru z delavsko univerzo iz Velenja. V seminar se je vključilo blizu petdeset vodij, seznanili pa so se z gospodarjenjem v naši občini, poslušali so predavanja o komuniciranju v delegatskem sistemu, še prav posebno pa so z zanimanjem prisluhnili razglabljanju o aktualnih gospodarskih problemih v naši družbi. Govora je bilo tudi o vlogi, ciljih in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter o organiziranosti in delovanju ZSMS v povezavi s sindikati ter političnimi organizacijami. Tovrstna izobraževanja mladih aktivistov so se že večkrat izkazala kot najbolj sprejemljiva, ker se slušatelji seznanjajo z aktualnimi dogajanji in prav to najbolj pritegne pozornost vseh udeležencev. Znova zmagali Velenjčani V soboto, 15. februarja, se je ekipa OK ZSMS Velenje udeležila četrtfinalne oddaje RTV Ljubljana „Spoznavajmo svet in domovino", ki je bila tokrat v Kočevju. Ekipo so sestavljali: Janko Lukner, Eta Gaberšek, Jože Hudales, Darinka Drame in Iztok Hudomalj. Priborili so nam zmago, rezultat, izražen v pridobljenih točkah, pa bi bil lahko še boljši, če ne bi tekmovalci mislili samo na zmago. Kraj polfinalnega srečanja še ni znan, potekalo pa bo 29. marca. • Sodelovanje v partizanskih enotah Komisija za ljudski odpor, družbeno samozaščito in tradicije NOB pri OK ZSMS Velenje se je konstituirala v mesecu januarju. Sprejet je bil program dela, ki vsebuje tudi pomembno odločitev, da se ustanovi „mla-dinski partizanski odred". V vseh 00 ZSMS poteka evidentiranje članov za to enoto. Po podatkih, ki so že na voljo, je zanimanje za to enoto izredno. Ob priliki pohoda po poteh XIV. divizije, dne 21. in 22. februarja, bodo vsi prostovoljci že organizirani v tako enoto, dobili pa bodo posebne izkaznice, s katerimi se zavezujejo, da bodo odgovorno sodelovali v pripravah na morebitno obrambo. t M. • Organizirana mladina Pred kratkim so se mladi v KS Velenje - desni breg ustanovili OO' ZSMS, kar je velikega pomena tako za mlade Velenjčane, kot za skupni koncept organizacija mladine v občini. Izvolili so sedemčlansko pred-, sedstvo - predsednik je Stanko Napotnik, delavec REK Velenje, ter sprejeli akcijski program za šestmesečno obdobje. J. M. • Spodbuda mladih Ob koncu lanskega leta so v Šentilju ustanovili OO ZSMS. Mladina pred tem ni bila organizirano povezana in je delovala v pro'svetnem društvu, v vrstah gasilcev in spontano pri večjih krajevnih akcijah. Težko jo bilo organizirati večje skupine, ki bi nastopale enotno, zato je bila ustanovitev več kot potrebna. Kaže, da se povezanost že takoj na začetku odraža v skupnih akcijah, ki so sledile. Omembe vredna je izgradnja avtobusne čakalnice ob križišču cest, ki vodijo v Arnače, Ložnico in Polzelo. Krajevna skupnost jim je priskočila na pomoč s sredstvi in danes lahko krajani, ki so dobili še delavsko avtobusno progo, koristno uporabljajo čakalnico. J. M. Velenjski hokejisti drugi V zadnji tekmi v slovenski hokejski ligi so velenjski hokejisti v soboto igrali v Celju s Tržičem in visoko izgubili z 1:10. Edini zadetek za Velenjčane je dosegel Špindler. Republiški prvaki so tako Tižičani, v tekmi za tretje mesto pa so hokejisti Prevoj premagali Ptuj s 5:2. Na sliki: Velenjski hokejisti pred tekmo z igralci Tržiča, ki so bili kondicijsko v tej tekmovalni sezoni najbolje pripravljeni i so zato zasluženo osvojili naslov republiškega prvaka. A m Smučarska šola Smučarski klub Velenje prireja ob sobotah in nedeljah smučarsko šolo za odraze na smučiščih Pungarta (Pohorje). — Poučevanje - indivi-dalno ali skupinsko (6 smučarjev). — Osnovna in nadaljevalna šola smučanja. — Poučevali bodo> strokovno usposobljeni uičitelji in vaditelji smučanja. Informacije in prijijave -SK Velenje (Srečko (Godec, REK Velenje). Uspešen nastop atletov V Medulinu pri Pulju je bilo tretje pregledno tekmovanje najboljših jugoslovanskih atletov, ki se potegujejo za uvrstitev v reprezentanco Jugoslavije za balkansko prvenstvo v krosu. Nastopili so tudi atleti iz Velenja in Raven na Koroškem. V težkih vremenskih pogojih so velenjski atleti dosegli dobre uvrstitve. Pri mladinkah je v teku na 2000 m Andreja Sverc dosegla drugo mesto za Tomečičevo iz Čuprije. Tretja je bila Šobrova iz Raven, šesta Zormanova (Ravne) in 10. Renata Zupančič. Med mladinci, ki so tekli na progi, dolgi 6000 m, sta bila Spodbuden začetek V letošnjem tekmovanju dvi-galcev uteži v I. zvezni ligi nastopa 10 najboljših jugoslovanskih ekip; med njiimi tudi trije predstavniki iz Slovenije: Ohmpija iz Ljubljane, Domžale in Velenje. V prvem kolu so slovenski predstavniki zmagali. Največje Eresenečenje so pripravili Ve-injčani, ki so v Subotici premagali domači Spartak z rezultatom 8:6 in tako osvojili dve pomembni točki. Po prvih dveh dvobojih so domačini vodili s 4:0 (v bantam kategoriji Velenjčani niso imeli tekmovalca). Nato pa so zmagali: Benčina 210 (185), Adamič 230 (227), Oder 212,5 (210) in Melanšek 285 (265). Srečanje pa sta izgubila Pro-znak 162,5 (170) in Sušek 252,5 (280). Rezultati ostalih ekip: Olim-pija : Herkules 10:2, Železničar . : Domžale 2:12, Radnički : Bosna 12:2, Reka : Igman 10:4. V drugem kolu se bodo velenjski dvigalci uteži srečah v telovadnici RŠC z ekipo Reke. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO ZA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: končana srednja ekonomska šola ali ustrezna nižja šola z nekaj let prakse. Ponudbe z življenjepisom m dokazilom o izobrazbi sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. ZAHVALA Vsem, ki ste se prišli poslednjič poslovit od naše ljubljene žene, mame in stare mame Katarine Blatnik Hvala za številno cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala dr. Petru Dovšaku za požrtvovalno nego in lajšanje bolečin ob njeni težki bolezni, č. duhovščini in dobrim sosedom. Žalujoči: mož Jože, sin Oto in hči Olga z družinama najboljša brata Kačar iz Banja-luke, Velenjčani pa so dosegli naslednja mesta: 11. Ivan Lam-pret, 13. Stane Miklavžina in 21. Bojan Britovšek. Edo Hojan je v konkurenci mlajših čalnov v teku na 10.000 m dosegel 4. mestp. Pred dokončno odločitvijo za reprezentančni kros ostane še nastop tekačev na državnem prvenstvu v Banjaluki 9. marca 1975, za slovenske atlete pa še republiško prvenstvo v Murski Soboti. Mesto v reprezentanci pa sta si zagotovo že priborili Andreja Šverc in Hada Sober, ki sta že na lanskem balkanskem prvenstvu v Velenju dosegli lepo uvrstitev. Tudi Edo Hojan ima vse možnosti, da bo zastopal barve Jugoslavije na balkanskem prvenstvu v Romuniji. Zvezna kapetana Marko Ročič in Dane Korica bosta svojo odločitev o sestavi jugoslovanske reprezentance dala po državnem prvenstvu. STRELSTV0 Mladinci četrti v državi Na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško in pištolo v Titovem Užicu so Velenjčani v streljanju s pištolo (mladinci) osvojili odlično 4. mesto z novim republiškim ekipnim rekordom 1017 krogov. Ekipo so sestavljali Jože Detlbah (9.) 348 krogov, Vinko Trinkavs (14.) 340 in Jože Sabler (22.) 329 krogov. Članska ekipa je v streljanju s pištolo dosegla 11. mesto z rezultatom 1407 krogov. Hinko Bola (24.) 363, Jure Mogil-nicki (30.) 360 krogov. Prvenstvo Gorenja v smučanju uspelo Komisiji za šport in rekreacijo pri mladinski in sindikalni organizaciji tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje sta v petek, 14. februarja, priredili že tradicionalno prvenstvo Gorenja v smučanju. Tekmovanja na Mali Kopi na Pohorju se je v težavnih pogojih udeležilo več kot 100 smučark in smučarjev Gorenja iz Velenja. Zaradi novozapadlega snega je avtobus z udeleženci obstal daleč pod Partizanskim domom. Vztrajni člani kolektiva Gorenje so vzeli smuči na ramo in se peš podali pod sam vrh Male Kope. Kljub poznim po-poldnaskim uram in sneženju je trim smučanje lepo uspelo. Pomerili so se na 300 m dolgi vele-slalomski progi z 12 vratci. Rezultati: ženske: 1. Turič-nik Franja 0.44,5, 2. Silovšek, Darinka 1,27,0, 3. Oven Ana 1.39,4. Moški nad 35 let: 1. Hojnik Anton 0,29,8, 2. Mirnik Tone 0.38,1, 3. Šavor Drago 0.41.10. Moški od 25 do 35 let: 1. Drev Drago 0.29,0, 2. Višnjer Franc 0.30,50, 3. Ravnjak Tone 0.30,6. Moški do 25 let: 1. Kompan Zoran 0.30,20, 2. Sušeč Tone 0.30,6, 3. Čeh Peter 0.32,0. Ekipni vrstni red: 1. TOZD štedilniki 90,7, 2. OSP služba 96,3, 3. TOZD elektronika 98,2, 4. Indok služba 100,1, 5. Orodjarna 105,6, 6. TPP in Lesna 109,4 sek. PRODAM SPAČKA, letnik 1974, prodam. Klančnik, Plešivec 15, Velenje. IŠČE NEOPREMLJENO SOBO išče v Velenju samski moški za dobo 2 let. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „Nujno". Petek, 21. 1. ob 17.30 ameriško - italijanski barvni film „Cosa nostra" - kriminalka. Režija: Terence Young. Igrajo: Charles Bronson, Lino Ventura, Jill Ireland. Sobota, 22. 2. ob 17.30 in 19.30 ameriško-italijanski barvni film „Cosa nostra" - kriminalka. Nedelja, 23. 2. ob 17.30 in 19.30 ameriško italijanski barvni 'film „Cosa nostra" - krimi- Torek, 25. 2. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film pokvarjenci" - kriminalka. Režija: Mauro Severino. Igrajo; Lino Ca-policchio, Marilia Branco. Sreda, 26. 2. ob 17.30 in 19.30 francoska kriminalka policijsko izsiljevanje". Režija: Roberte B. Montero. Igrajo: Anto-nio Sabato,' Klaus Kinsky, Lu-cretia Love, Van Johnson. Četrtek, 27, 2. ob 17.30 in 19.30 francoska kriminalka, „Policijsko izsiljevanje". Režija: Roberto B. Montero. Igrajo: An-tonio Sabato, Kalus Kinsky, Lu-cretia Love, Van Johnson. Petek, 28, 2. ob 17.30 ameriški kriminalni barvni film „Su-per Fly". Režija: Gordon Parks, JR. Igrajo: Ron CNeal, Scheila Razier, Carl Lee. Sobota, 1. 3. ob 17.30 in 19.30 ameriški kriminalni barvni film „Super Fly". Nedelja, 2. 3. ob 17.30 in 19.30 ameriški kriminalni barvni film „Super Fly". KINOGLEDALIŠCE VELENJE Ponedeljek, 24. 2. ob 20. uri italijanski barvni film „Pokvar-jenci" - kriminalka. Režija: Mauro Severino. Igrajo: Lino Ca-policchio, Marilia Branco. Ponedeljek, 3. 3. ob 20. uri italijanska barvna komedija „Alfredo. Alfredo". Režija: Pietro Germi. Igrajo: Dustin Hoffman, Stefania Sandrelli. KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ Sobota, 22. 2. ob 19.30 ame-/iška barvna komedija ,.Potovanje z mojo teto". Režija: Geor-gie Cukor. Igrajo : Maggie Smith, Alec McCovven. Nedelja, 23. 3. ob 17. in 19.30 ameriški barfni film „Zad-nja priložnost" - kriminalka. Režija: Fichard Fleischer. Igrajo: George C. Scotti Tony Mu-sante. Ponedeljek, 24. 2. ob 16. uri jugoslovanski barvni film „Uži-ška republika". Režija: Žika Mi-trovič. Igrajo: Boris Buzančič, Rade Šerbedjija, Marko Todo-rovič. Torek, 25. 2. ob 16. uri jugoslovanski barvni film „Užiška republika". Sreda, 26. 2. ob 19.30 ameriški barvni film „Kockar in pro-stitutka". Režija: Robert Alt-man. Igrajo: Warren Beatyy, Ju-lie Christie. NAMIZNI TENIS MUTA OB DRAVI V soboto, 15. februarja, je bilo v Muti ob Dravi občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Največ uspeha so imeli tekmovalci podjetja „Stroj" iz Radelj ob Dravi. Rezultati: Posamezno - ženske: 1. Kresnik Kristina, Osn. šola Podvelka, 2. Kočivnik Marija, OŠ Muta, 3. Grum Sonja, OŠ Muta. Posamezno - moški: 1. Sre-denšek, Stroj Radlje, 2. Šošta-rec, OS Muta, 3. Trojak, Gradbeno podjetje Radlje, 4. Vrhnjak, Gorenje — Muta. Ekipno: 1. Stroj Radlje ob Dravi, 2. Gorenje - Muta II., 3. Gorenje - Muta I., 4. Prosveta Radlje, 5. Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi. ŠMARTNO OB PAKI Tu je bilo pred nedavnim na-miznoteniško srečanje med ekipama tovarne Gorenje — Muta iz Mute in domačim TVD Partizan. Gostje so bili boljši nasprotni ter so srečanje dobili z rezultatom 8:1. Za ekipo Gorenje - Muta so igrali člani TVD Partizan iz Mute, ki nastopajo v II. slovenski ligi. Za gostujočo ekipo so igrali Likar, Sredenšek in Lukner, za domačine pa Povše, Omladič in Hramec. Svet vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje RAZPISUJE V DSSS PROSTO DELOVNO MESTO ZA VODJO SPL0ŠN0-KADR0VSKE SLUŽBE (sekretarja) POGOJ: višja pravna šola. Prijave pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na SVET VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVOiDA VELENJE, VODNIKOVA 3. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart — Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijew - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ČRNA KRONIKA • Oplazil jo je avtomobil "Voznik osebnega avtomobila Jože Božiček je 6. februarja pripeljal po Prešernovi cesti proti križišču Prešernove, Jenkove in Foitove ceste. V križišču mu je tik pred prehodom za pešce z leve strani nenadoma pritekla pred avto Erika Glušič. Voznik je zavil na skrajno desno, tako da se je Erika Glušič zaletela v leva vrata avtomobila in padla po tleh. Glušičeva je dobila hude telesne poškodbe, na avtomobilu pa ni bilo škode. • Zaneslo ga je s ceste Drugega februarja je Rado Karo pripeljal z osebnim avtomobilom CE 664-17 iz To-polšice proti Šoštanju. V Metle-čeh ga je zaradi prevelike hitrosti v nepreglednem ovinku zaneslo s ceste na travo, kjer je trčil v drevo. Ocenjena škoda znaša približno 950.000 din. • Neuspelo zavijanje v desno Ferdo Blagotinšek je desetega februarja vozil po cesti II. reda iz Velenja proti Slovenj Gradcu. V Paki je nameraval zaviti desno na stransko makadamsko cesto k betonarni Vegrad, kar pa mu ni uspelo zaradi neprimerne hitrosti. Močno je zavrl in drsel približno tri metre po cestišču, na koncu pa se je znašel v obcestnem jarku. Pri padcu se je voznik huje poškodoval, materialna škoda pa je neznatna. • Nji nakazal smeri 10. februarja je voznik osebnega avtomobila CE 278-88 Štefan Novinič pripeljal po Šaleški cesti v Velenju proti veleblagovnici Nama. Zavil je proti parkirnemu prostoru ne da bi nakazal smer. Prav tako ni dal prednosti vozniku tovornega avtomobila Cirilu Pižornu, zato se je zaletel v zadnje levo kolo tovornjaka. Trčenje je bilo silovito in obrnilo ga je za 180 stopinj, tako, da se je zaletel še v osebni avtomobil Jožeta Slatinška. Telesnih poškodb ni nihče dobil, škode pa je za okoli 20.000 din. • Zaprli nečistovalca Velenjčane je vznemiril objavljen poziv, daje 14. januarja letos neznani moški nasilno odpeljal izpred trgovine Standard 6-letno punčko. Kmalu zatem se je organom javne varnosti javilo nekaj staršev, ki so prijavili šest enakih primerov. Starši niso pravočasno sporočili, daje neznani moški za nekaj časa odpeljal njihove punčke. Šele po pozivu celjske Uprave javne varnosti so to naknadno storili. V vseh primerih, eden se je zgodil v Šoštanju celo nekaj dni kasneje, je odrasel moški nečistoval z nedoraslimi punčkami in jih seveda poškodoval. Neznanemu storilcu pa so organi javne varnosti prišli na sled in ga tudi prijeli. V celjskem preiskovalnem zaporu zdaj sedi 27-letni Jože Lipar, doma iz Velenja 54, ki je nekaj svojih nečednih dejanj že priznal. NAŠ ZNANEC • NAŠ ZNANEC • NAŠ Zdravko Brglez „Brglez, iščejo vas," je čez delovišče žage zaklical moj znanec, na katerega sem najprej naletela med poizvedovanjem o možu, ki vam ga bom predstavila. „Kaj pa je? " je radovedno vprašal naš znanec. „Tega pa ne vem! Se boste že sami pomenili," je pripomnil prijazni vodič in naju zapustil. Ker ne bi bilo prav, da bi ga motila med delovnim časom, sva se zaenkrat domenila samo za ponovno sreča- Zdravko Brglez nje in dogovorjeno je bilo še za isto popoldne na njegovem domu v Pesju. Zdravko Brglez zelo rad živi mimo in ne mara vzbujati nikakršnih pozornosti, pa tudi potrpeti zna in iz malo narediti nekaj koristnega, Zdravko se je moral zelo zgodaj odreči otroškim prostostim, ker se je že v najbolj ranih letih moral spopasti z lastnim obstojem. Komaj leto dni je imel, ko je izgubil očeta in njegova mati ni mogla sama preživljati sebe in še štirih lačnih ust, zato je bilo odločeno, da pojde k stricu v Razbor. Pri stricu sicer ni trpel pomanjkanja, toda šele zdaj vedno bolj doumeva, za koliko je bil opeharjen, ker ni mogel doraščati ob svoji materi. Vse do zaposlitve na žagi je služil za hlapca, vmes ga je zajela tudi vojna vihra. Huda in dolga so bila leta, ko je skoraj petnajst let hodil peš iz Zavodenj. Od doma je odhajal ob pol petih, v slabšem vremenu še prej, pOzimi pa že ob pol treh, če ni hotel zamuditi dela. Samo za pot na delo in nazaj je tedaj porabil skoraj četrtino dneva. Bridko je pripomnil, da je bil zaradi vsakodnevnih naporov pri štiridesetih letih tako izčrpan, da si je že moral pomagati s palico in če se ne bi 1962. leta preselil v Šoštanj, bi najbrž pre-rano omagal. Čeprav mu je bilo dodeljeno skromno stanovanje, je bil tega nadvse vesel. Pred dobrim letom pa se je Zdravko preselil v svojo novo hišo, ki sta jo z zetom skoraj čisto sama postavila v Pesju. V njej prebiva skupaj s hčerkino družino in ženino materjo, za red v hiši pa poskrbi žena in vsi živijo prav ubrano. Zdravka že od mladih let priteguje pisana beseda in prebere vse, kar dobi v roke, najraje pa brska po zgodovinskih in zemljepisnih knjigah in prelistava različne časopise, v katerih najprej prebere feljtone o vojni in alpinistične potopise. To nagnjenje nosi v sebi že od naj-nežnejših let, "saj ga je se-strična naučila brati, še preden je začel hoditi v šolo. Želja po znanju je bila v njem izredno močna, a ni ujel možnosti za nadaljnje šolanje. Razgovoril se je o domačih in svetovnih političnih ter gospodarskih dogodkih in poudaril, da dobro živimo, tako dobro, kot še nikoli doslej, predvsem zato, ker si naše vodstvo močno prizadeva za miroljubno sožitje med narodi. Jugoslavija se ne vpleta med spopade velikih in nima zavezniških teženj. Najbolj se je razhudil. nad ameriško politiko, ki mu od Kennedyja naprej ne ugaja več. Amerikance ima za vojne dobičkarje, ker znajo samo z večjimi lokalnimi spopadi ohranjati ekonomsko in politično ravnovesje. Zdravka zanima tudi samoupravni razvoj v njegovem podjetju, zato aktivno sodeluje v samoupravnih organih, bil pa je tudi že predsednik sindikalne organizacije in je dolgoletni član zveze komunistov. O ljudeh misli vedno najbolje in ne verjame v hotene hudobije, dopušča pa vsakomur njegove nosti, če le ne škoduje drugim. Le še dobro leto in sklenjeno bo njegovo življenjsko delo, ki mu je skorajda pobralo vid, saj ga je prenekaterikrat pri delu na prostem žgalo v hrbet in šče-melo v oči žarko sonce. Vendar pa potem nc bo miroval; še bolj kot do sedaj bo obiskoval gore, delal bo na zemlji, ki jo ima v Zavodnjah, in še bolj skrbel za svoj gozd. Zelo rad dela v naravi in mestni zrak čedalje težje prenaša. Najbrž sta prav skromnost in razumevanje vsakogar pomagali Zdravku osmisliti življenje. . MARJETKA EBERLINC Resnično dolga novoletna želja Krajani Vinske gore so zelo zadovoljni, odkar so dobili samopostrežno trgovino. Z njihovo kupno močjo pa so najbrž zadovoljni tudi v prodajalni, saj je izložba še vedno novoletna. Vsaj v soboto, 15. tega meseca, je še bila, ko smo napravili gornji posnetek. Tudi t^ svetlobna snežinka je ostala od novega leta. Verjetno bo služila kot model, kakšna naj (ne) bi bila razsvetljava ob naslednjem novoletnem praznovanju. (Posnetek smo napravili v petek prejšnji teden na Foitovi v Velenju.) LETOS SO OPRAVILI ŽE 942 UDARNIŠKIH UR Temeljni kamen za »Dom Konovčanov« Ce bo vse po sreči, kar pomeni, če si bodo pravočasno uredili ustrezno dokumentacijo, bodo prebivalci Kbnovega ob njihovem krajevnem prazniku 24. marcu položili temeljni kamen za „dom Konovčanov", kot ga že sedaj imenujejo. V domu, ki bo večnamenski, bodo večja dvorana za sestanke in druge prireditve, prodajalna, gostilna, kjer bodo na voljo tudi topla jedila, dva oddelka za otroško varstvo, v kletnih prostorih pa še prostori za gasilsko opremo, soba za enote civilne zaščite, ddadišče in prostor za popravljalnico. Čeprav je do predvidene položitve temeljnega kamna še mesec dni, so za novi dom letos opravili že 942 udarniških ur. Od rudarsko • elektroenergetskega kombinata Velenje so namreč dobili stari hlev na Glinškovem klancu, ki so ga krajani Konovega medtem že podrli, ves uporaben material pa zvozili na prostor, kjer bo stal novi dom. Poleg tega bodo dobili od REK tudi večnadstropno hišo, ki stoji tudi na Koroški cesti, in uporabni material prav tako uporabili pri gradnji doma. Krajani Konovega pri podiranju hleva Edo Pavlič Ponosen, da pomaga reševati življenje Edo Pavlič je star šele 30 let, vendar je daroval doslej kri s 25-krat. Čeprav je doma iz Vek-nja, se je udeležil prve krvodajalske akcije v občini v soboto i Šmartnem ob Paki. Povedal je, da-je krvodajalec že deset let. ( „Leta 1965 sem služil vojaški rok v Titovem Velesu. V tamkajšnji bolnišnici so nujno potrebovali kri za mlado mater, kije bila na porodu. Poziv je priil tudi v našo vojašnico. Seveil sem se takoj javil, čeprav tedaj še nisem vedel, če bo moja kri ustrezala Skupaj s še dvema vojakoma sem tako rešil življenje mladi materi s tem, da sem dal kri iz žile v žilo. Ob tem dogodku sem spoznal, kako dragocena je kri za reševanje življenji, zato sem sklenil, da postanea redni krvodajalec. Vsako leto da-tujem kri dva do trikrat, zgodi* pa se je že tudi, da sem jo di štirikrat. Leta 1968 v obdobji petih dni celo kar dvakrat." - Kako to? - Najprej so jo nujno potrebovali v celjski bolnišnici, nato pa je bila še prostovoljna akcija* Velenju. Počutil sem se dobro ter seje udeležil." Edo Pavlič doslej krvi drugih občanov - na srečo - še ni potreboval. Vendar se bo kljub temu še naprej udeleževal prostovoljnih akcij, saj - kot je dejal-ni lepšega, če lahko poma^š drugerriu v primeru nesreče." PROFIL Na najbolj prometni cesti v Šoštanju, ki se vije od obrata lesne volne do železniške postaje, skoraj vsak dan prevaža z lesom in lesno volno naložen voz Alojz Praznik, eden poslednjih šo-štanjskih „furmanov". Našla sem ga v brusilnici, kjer je na toplem čakal, dokler ni bil voz naložen z rezano hlodovino. Cisto slučajno sem mu pristopila v najbolj primernem trenutku, kajti drugače mora kar naprej poveljevati svojima rjav-cema ali pa paziti, da mu delavci pravilno naložijo tovor. Od kdaj prevažate lesno volno in les? „Že devetnajst let sem honorarno zaposlen v obratu lesne volne. V redno delovno razmerje nisem mogel stopiti, ker imam doma srednje veliko kmetijo, na kateri gospodarim skupaj z mamo in sestro. S furami si primaknem kak dinar k zaslužku, ki mi ga kmetija ne omogoča v zadostni meri, saj je naš svet na močvirnatih in gričevnatih tleh Lajš, gozda pa nimamo, da bi si z njim pomagali. Zaenkrat še nisem mogel priti dO traktorja, zato moram rediti dva konja, ki ju s temi prevozi bolje izkoristim, sicer bi bila reja predraga." Kako izgleda vaš delovni dan? „Vsak dan vstanem ob štirih zjutraj, da nakrmim konja in drugo živino, zvozim gnoj iz hleva in živini na novo nasteljem. Ob sedmih začnem s prevažanjem. V tem letnem času nakladam največ lesno volno in jo vozim na železniško postajo, odkoder jo pošiljamo različnim kupcem po vsej naši domovini. V tovarnah in delavnicah jo uporabljajo za oblaganje različnih proizvodov Alojz Praznik od pohištva, brusov, stekla, posode do sadja. Kmalu pa bom začel voziti od železniške postaje do obrata lesne volne les za izdelovanje lesne volne, ki prihaja iz Bosne in Hrvaške. V dveh do treh mesecih naredimo zalogo okoli štiri tisoč kubikov take hlodovine in jo sušimo celo poletje, ker sme lesna volna vsebovati samo določen procent vlage, da ne povzroči škode pri parkiranju izdelkov." Je nakladanje in prevažanje lesne volne in lesa težko in nevarno delo? „Nakladati mi ni treba, moram pa nadzorovati delavce, da les in omote z lesno volno naložijo tako, kot vem, da morajo biti, sicer se mi med prevozom sesuje tovor, to pa je nevarno zame, pa tudi za druge udeležence prometa. Pri nalaganju tovora sem še bolj pozoren takrat, ko se delavci zamenjajo s takimi, ki imajo manj izkušenj za to delo. . Posebno previden moram biti na tistem delu poti, kije speljana po glavni cesti. Konji niso volan, včasih reagirajo prav presenetljivo in jih ni vselej enostavno krotiti." So v podjetju zadovoljni s starim načinom prevažanja? „V obratu jim je prav, da vozim les in lesno volno s konjsko vprego, ker so stroški za prevoz s konji mnogo manjši, kot če bi si omislili tovornjak ali traktor. Nakladati in razkladati pa tako ni mogoče drugače kot ročno." Alojz nam je zaupal, da so mu konji pri srcu že od mladih let, ko je še kot majhen deček vsako leto komaj uča-kal, da je kobila skotila žre-bička. Po tolikih letih dela s konji pa jih je še močneje vzljubil in pravi, da bo z njimi vozil dokler bo le mogel. MARJETKA EBERLINC