PRO ef S*. L*wUato glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO—YEAR XV. wTas Mjj^S-^-^—tt«r Hmmtn B9. ISIS. »1 ta. pmi^TOm le SS 00. •« cat«^. Uh.oU uu*r Um AH <* C.mnm «< Mar«* S. ISIS. Ckkaf% IU., log«k, 8. dacambra (Doc. 5), 1022. ŠTEV —NUMBER 2M. ____ - ----- • aec*eu"c* '»r ««Ui«s al >pk1«I rsto ml pmU|S •a.a f«* «• Meti«« nos. Ka »r o«t. 3. ioit. o. Ju., m. toia. KOMPANIJSKA UNIJA DE VLEČE MED 2£LEZN10AHJ1. DRUŽBA POČASI NASTAVLJA STAVKUJOČE ŽELEZNIŠKE DELAVCE. Poljski pridelki gnije jo, ker še-leznilke družbe ne morejo dostaviti vos. Minneapolia, Minn. — Ko »o se eešli stavkokazi na Soo železnici, da ustanove kompanijsko nnijo, ho se seveda odločili, da zborujejo v Curtisovem hotelu, proti kateremu je od gtram organiziranih kuharjev in natakarjev proglašena prepoved. Od stavkokazev tudi ni bilo pričakovati, da zborujejo kje drugje. Stavkarji, ki so c; vrnili na delo, ko je kompanija podpisala baltimorski sporazum, nočejo i-meti nobenih stikov s kompanijsko unijo. Oni ae drle svoje organizacijo. Kompanija tudi ne drži besede in ni nastavila še vseh etavkarjev ▼ določenem času. Jemlje jih počasi na delo nazaj. Takrat je kompanija obljubila, '*rja na tleh. Oblaati aodijo, da *o k« tatovi sežpali z bakijsmi. '2S JE REŠIL FARMARJA. Iron Mountain, Mieh. — Raz J»rjen bik se je zakadil na John * °unga in ga podrl na tla. Ko ee j" hotel zakaditi vanj drugič, je P«*« skočil vanj In ga zsgrabil za *n>r*ek. Bik je odnehal in se o-'•rnll proti svojemu novemu so-^rsžniku. To priliko je porebil "ung in hitro utekel biku. Nespcl, Italija, 4. dec. — Tu kaj&nji fašistični železničarji ho se uprli naredbi diktatorja MuksoIh nija, ki je spremenil delovni čas na železnicah v svrho "varčeva nja'\ Fašisti so okupirali nekatere pisarne na železniški postaji in zjavili so, da se ne bodo pokorili naredbi. Ko je Mussolini zvedel za ta upor, je ukazal, da morajo biti uporniki izgnani s postaje in ostro kaznovani. —— M»f IH B1LLINGS SE OSTANETA V JEČI. OOVERNER STEPHENS NE STORI NIČESAR ZANJU. Povedal je to v piamih. niHItKI TIHOTAPEC USTRE LJEN NA DELU. r\ Ban Franoiaoo, Oal. — Tom Mooney in Warren K. Billings šo ostaneta v ječi, kajti obrambni odbor je obelodanil dvoje pisem governerja William D. Stephen-sa, iz katerih je jasno razumeti, da ne stori ničesar njima v prilog do poteka njegove službeue dob«. Nekaj tednov kasneje, ko je bil Stephcns poražen pri primarnih volitvah, mu je pisal Frcmont 01-der, urednik "8an Francisoo Calla", da pardonira Mooneyja in Billingsa, preden poteče njegov službeni čas. Stephcns je odgovoril na to pismo 23. oktobra: 144Glede te stvari še nisem spremenil svojega mnenja, torej ne morem podpirati Vaše želje." Older je postal aktiven za po-miloščenje Mooneyja in Billingsa, od kar jo postal prepričan, tla iti f rt*»v TSUtM^tifi^ ktr* Je W izpovedi Frank C. Ozmana, ki je bil takorekoč "krona" krivopri sežnikov na strani javnega toži teljttva. Older pravi v svojem pi smu na governerja: Zdaj ni nikogar v Kaliforniji ali kje drugje, ki je pazno sledil obravnavi, da ni prepričan, da ti dve osebi nista v stiku z zločinom na dan pohoda za vojno pri pravljenje. Realiziram, da je stvar dvignila veliko prahu v Ka lifomiji in da poetoji velika in mogočna skupina ljudi, ki eodi, da je bolje, da ostaneta v ječi, čeprav sta nedolžna, ker ju sma tra za slaba .človeka. Mooneyjev obrambni komitej pa pravit Kljub nabranim dokazom krivi priaegi, kljub izpovedim prič za javno tožiteljstvo, kljub temu, da na tisoče strokovno or ganiziranih in pošteno mislečih državljanov zahteva, da se Moo-ney in Billings pomilostita, noče governer Stephcns izkazati njima pravicc. Antoni©, Ta«. — Blizo Ku l-sreda je pH0o da bitko mri ♦"Ininarji in tihotapci. Kmrtno ■ fadet j, bil Martinado Vlllareal. toda v t ^Ijo tihotapcev, preden je u »,p>; je izpovedal, da je v es%o •'»Js tihotapske karljcr« mtrM lurumjai tvlainarjer. KUKLUKSI SE NE OZIRAJO NA OPOMINE OOVERNERJA PARKERJA. Baton Rougo, La. — Ko je go verner John M. Parker govoril zbranim učiteljem, katerih je bi lo več ko dva tisoč na zborovanju, so kukluksovci obhajali svoje ceremonije zunaj mesta. Spre jeli so 400 novih členov, okoli deset tieoč zijal je pa gledalo maškerado. Neki kukluksovee je ob tej priliki govoril in povdar jal, da jim časniki delajo krivico, ker jih jevnoeti prikaževajo v na pačni luči. Parker je na zborovanju govoril proti kuklukaovcem. Mvaril je in povdarjal, da ae ne sme dovo liti. da kukluksi ali katera druga tajna organizacija dobi kontrolo v ljudeki šoli. Katoliška cerkev jo naredila lajamo sa princa. I>ssraz. — Parički nadškof j«-dovolil cerkveno poroko princu Robertu de BrogHeju. ki se je Ml lotil od prejšnje žene C dovoljenjem »»peša. Katoliška cerkev ne lovoljajc poroke lateaim strsn kam, dokler šivi mol ali Ima, alutejti jp oerkev ns-redil s Izjeauv in dovolila pnn< u da se js porodil s španuko lepot ie-» Melodijo AlUmuro. čeprav njegova kxena Ima šo liti. TRUE RUDARJI V VEST VIRODOJI OBSOJENI NA \ 11, OZIROMA 10 LET ftČE. Charles Town, W. Va. — (Fed. Presa.) — J. E. Will»urn, njegoy sin John in Waltcr Allen so bili te dni obsojeni, in sicer prva dva na enajst, sadnji pa na deaet let ječe vsak. Vsi trije so bili spoznani krivim uboja šerifa Goreja v zve si a oboroženim gibanjem rudar je v v okraju Logau v avgustu 1981. Obsojenci se bodo pritošili na vrhovno sodišče.- Proces proti Fr. Keeneyu, predsedniku rudar •ko organisacije v Weat Virginiji, bo vršil v Berkleyu, okraj DEEO ZA ZGRADBO IEII-KEGA JEZA SE RAZPISE. 11 '"■ r : . J ZA JEZ PRI STARVED ROOKU JE DOVOLJENIH PET MILJONOV DOLARJEV. Vodna sila, spremenjena pri tom jezu v električno silo, bo dajaU 75,000 konjakih lil. i Ohicago, 111.' — Go verner Small je naznanil v Jolietu, da se ta* koj razpiše delo za veliki jez pH Starved Rocku. V jezu sameta bodo zgrajena velika vrata, skif oe zi katera bodo pluli parniki pq. Morgan. To mesto je oddaljeno 40 reki Illinois doli v Mississippi in "" * ■ iz Mississippija pa v Mehiški sat liv. To bo zveza z Michiganskbn jezerom in Mehiškim zalivom. Drugi jezovi in vrsta bodo zgrajeni pri Bradon Bridgu, Dresden Heightau, Msrscillesu in največja pa seveda pri Lock-portu. Država Illinois je dovolila sa to ogromno delo dvajset miljonov dolarjev. Dozdaj je bilo iidanih tri miljone dolarjev. Načrt aa o-dobrlll volilci v letu 1918. Vodna sila, ki jo spremene pri Starved Rocku v električno silo, bo dajala pet In sedemdeeet tiaoč konjskih sil. Kadar bo voo delo izvršeno, tedaj bodo pri pel' jezovih proizvajali več električne aile, kot vse druge električno een. trale v državi Illinois. Kadar bo vodna pot Iz Micki* genskega jezera do Mississippi ja dograjena, tedaj bodo farmarji lahko pošlijaH bušelj žita sg pet centov ceneje no trg kot sdaj. Tovarne, ki se bodo nahajala v dolini, bodo lahko vporabljolo lektrično silo za obrltovanje strojev. Neke jeklsrsks korporsej^a Jt iti.1ifem i* m* Moskvs, 4. dsc. — Hazorolitve na konferenca, v kateri so zastopano Rusija, Finska, Poljska. Eetonija, Litva in Lotaka, je. bile formalno otvorjena v dvorani bivšega nemškega poslaništva. )4 Makaim Litvinov, pomešni komisar zunanjih zadev, je bil iz-taljen predsednikom konferenco. Litvinov je dejal v tvojem otvoritvenem govoru, da je Rusi ja kotela rešiti razorošitveno vpra šanje na genovski konferenci letošnjo spomlad, toda zavezniki nieo hoteli o tem nič slišati. Natb je bila Rusija priailjona omejiti svoj razorožit v en i program na duvie bark ko bo vodna not do. «®P«d«e sosedr vupanjaH* " ' ^ "bo ta začetek imel dol er vpliv ns Na sobftfei seji je prišlo vpraša ostolo Evropo. > Govornik grajena. Te barke bodo prevala le bjago iz Chicaga do Mehiškega zaliva, ali pa naobratno. Chioago in druga mesta ob re* ki Illinois imajo veliko bodočnost pred sabo. V njih se bo razvila industrija do zdaj nepoznane meje. Ako bodo delavci spali in se ne bodo organizirali, ne bo ta ogromni razvoj induatrije prinesel njim prav nobenih dobrot. Dclavoi morajo že sdaj misliti na organizacijo, ko se pripravljajo tla velikemu industrijskemu razvoju. POLITIČNA IORA. Protilinčarska predloga umaknjena. Wsghlngton, D. 0. — Staro- gardnl republikanci so ae tako u* strašili demokratične opozicije paradi Dyerjeve prolilinčarakc predloge, da so sklenili obvestiti demokrate v senatu, da ao jim v sedanjem kongresu ne mudi Dyerjevo protilinčareko predlogo. Htarogardniki v republikanski stranki bi radi pridobili v demo krstični stranki burbonee ta sub venčno predlogo in odjenjall ao o protilinčareko predlog). Z drugimi besedami so da ta položaj povedati? 44Ako ti ne boš meni nagajal, tudi jaz tebi pe bom." SENATOR BORAH ZAHTEVA PRIZNANJE RUSIJE. Boetop, Maaa. — Henator Bora h je govoril na javnem shodu v Mimfonijski dvorani. Tolmačil jc, de je položaj na Bližnjem vztoku tak, da pride mogoče Šo v dveh letili do vojne. Priporočal je, da Združene državo pod-vzamejo korake za prizaanjs Ru-sijc, ds ee tsko odvrne vojns ne-vsmost. Koncem njegovegs govora js neki neznsnse stopil na oder, da eenetorju zastavi nekaj vprašanj. Trdil je, da je veteran svetovne vojne in vprašal je, aakaj ni na odru ameriške zaetave. Henator Bora h mu jo odgovoril, da kadar cm govori, da raspravlja o ameriških principih ia ar'a ame riški zsstsvi Sprejeti sta bili dvs rezolaeijl. Prva priporoča predsedniku la drftavaemu tajnika, ils pripravita vee potrebne aa obnovitev trgovskih stlk«v a Rasi- milj od Chsrlce Towna. RUSIJA JE VOLJNA ZMANJŠATI ARMADO. Zmanjšati hote rdečo armado na 900,000 mol, ako njeni aooodje storijo lato. RAZOROŽITVENA KONTE RRNCA V MOSKVI. Lausanne, Švica, 4. dec. — Na današnji seji mirovne konference je savršela prva diplomatlčna bitka glede Dardsnel in Bospora. Čičerin, vodja ruske delegacije, ac je udololll seje. , Snoči jo imel Čičerin dolgo konferenco a lsuiotom pašo. Razpravljala sta o bodoči kontroli obeh olin in Mramoruega ter Črnega morja. Kusko-turškl program je, da je ožina odprta trgovskemu brodovju vacli držav v mirnem In vojnem času, ne pa bojnim ladljam v vojnem Času. Turčija mora obdržati kontrolo nad ožino. Čičerin jo včeraj v intervjuvu ti poročevalci ostro napadel bližnje-vztočno politiko Velike Britanije. Dejal je, da Anglija najbolj ugro ža konferenco In svetovni mir a svojimi imperialističnimi nakanami, ki so maNkirnno s pacifistično frazo 44 proste ožino aa vso ladl* jo". Dalje jo rekel Čičerin, da je Anglija eksistirala dolgo časa btfaa tfo.spi (Istva nn.l Dnrdandami in Če bo lord Cursott zdaj poaku-ail ugrabiti ožino in narediti la Črnega morja notrauje jezero v imperiju najmočnejše pomorske silo, je naredil račun brca krčmar ja. Rusijo ne l>o nikoli dovolila tega. Pololaj na konferenci je adaj zelo mučcii in ozračje je napolnjeno u ekaplozivaml. Turki imajo veliko veš odporne Cnerlije, od jo dalje dejal, da je Sovjcteka Rusija pripravljena zmanjšati avojo armado po tem razmerju. Priporočal je znižanje poatavk v vojnih blžejih in omo jitev v produciranju atrellva In orožja. Rusija, žal, ae mora rezervirati a avojo bojno mornarico zu. radi obramim proti vnanjenm sov-ražniku na morju. Rumunija ni aaatopana na konferenci, in pooblaatlla pa j<< Poljako, da ekrbi sa njene intere-ae. Delegat je ao mnenja, da odsot. noet Rum unije ne izključuje uspeha konference, ker Rumuniju lahko pozneje sprejme od svoje etrani pogodbo, ki bo eventualno sprejeta. * ,1 SLIČICA SEDANJE ČLOVEiKE DRUŽBE. Oče Štirih otrok jo ponudil svojo Šloao na prodaj sa 9100,000. Ohiosfo, DI. — Jaoob Miller, atar 31 let, stanujoč na Vzhodni Cortlandski eeeti v Vincenneeu, Ind., jo ponudil svojo žlezo ns p rod s j as sto tiaoč dolarjev. Plssl je načelniku detektivov Miha Hugbeau, da je olenjen, I-ma štiri otroke in ds je veliko čl-tsl v lokalnem liatu o nekem mi* Ijonarju v Chieagu, ki ponuja aa Žlezo eto tiaoč dolarjev, On jo eiromsk in prsv rsd prods avojo tleao aa tako vieoko vsoto. GRKOV. Washlngton, D. C. — Načelnik aborničosga nsasljsnišksgs odas ka Johnson js dejsl, ozirajoč as ns sugestijo Venizeloes v lx>zeiu, da Zdrulene države sprsmens oedanji našeljsniški aakon In dovolijo mlijonu Grkov vatop na evoja tla, da askon ns bo spremenjen v prid grškim imigrsatom. D ^cltko v Istjt'. Turčijo Carigrad, 4. dec. — Traškl ra-beli ao osvojili melone veo Ifolgsr sko Traeljo ssps^lno od reke Ma riee ia razglasili avtocM»mijo Kaathi jo glsvno mesto nove drlave. Rebeli, kaUrlh je okrog IS,000, so rasstreltli prnlorn In la lesniške tir« v Milini Holuns li> Karagais. Kakor isgVds. ao fršk. tele brez moči, da M potlačile revo! to. BOJ V EOZAHI ZA TURŠKO OŽINO. Rusi aahtovajo, da morajo biti Dardanolo odprto, toda pod kontrolo Turkov. AMERIKA PODPIRA ENTENTO Gl.EDE KAPITULACIJ. nje kapitulacij prvič v razpravo, ki je pokazale, da je Amerika glo* flo tega vprašanja na strani zavea-nikov. Ameriški zastopnik Ohllds je dejal, da bodo Združene države podpiralo entento, ako pride do kakih legalnih disputaelj, izvira-jočih iz turških kapitulacij. Irre-kel je upanje, da se stvar izravna v zadovoljnost vseh, ako Turčija najre zadostne garancije kot nadomestilo aa kapitulacije, ki ao jI tako primrlene. Japonski delegat baron HajaŠi, jo tudi podprl entento v zadevi kapitulacij. Hekel je Izmetu, da eimpatisira a Turčijo, ker ve kaj ao kapitulacije, kajti Japonaka jc bila tudi nekoč podvržena ena-kemu sistemu, toda Japonska jc delala dvajset let, predno jo aa-dovoljila inozemske ail« i ravno, tako bo moreln delati Turčija in morda bo tudi njo vzelo toliko lasa. Turki so Izjavili, da smatrajo kapitulacije za odpravljene. Zunanji svet ne more raaumetl — je dejal Izmet — kako turško ljudstvo aovrali kapitulacije in miru prej nc bo, dokler ne bodo odprav-Ijvne. Nova Turčija je le in bo Še dala dovolj garancij Inozemcem na njeuih tleh, da bodo spoštovane njih previce, nikakor pa ne bo trpela, da bi Inozcmci Imeli kakšne izjemne pravice; kdor livl v Turčiji in ima korist od nje, ae mors pokorili nj»nim zskonom in plslevatl davke kskor domačin. Po dolgi debati je bilo zaključeno, ds se imenujejo tri poti k o misije, ki eeetsvijo zsključke gle-ds kepitulscij in poročajo kon ferenel. BONAR LAW JE POKAZAL VRATA RUDARJEM, KI PROSIJO RA VEČJO MEZDO. London, 4. dee. — Ministrski predsednik Bonar Uw je aprejel iavrlevalne odbornike Rudarako aveae in nekaj čaaa poslušal prošnjo predaednika avoae Roberta Smitha, ki je dejal, da so rudarji v slabem pološaju valed znižane mesde in prosijo ,da bi jim vlada pomagala do prlboljška. Law jo odgovoril, da vlada ne bo nič pomagala in rudarji morajo biti zadovoljni a tem, kar imajo. 6RSKI PRINC ANOREJ DEGRADIRAN IN I2HN. Evropske dinaatijo In ameriški miljoni preprečili eksokuoijo prinoa. Id jo povsročll smrt 85,000 Orkov. JUGOSLAVIJA JE TUDI ORO-SILA S SABLJO. Atene, 4. dee. — Prlno Andrej, stric sedanjega grškega kralja in KonŠtatinov brst, je bil apoanan krivim iadajstva prod vojnim sodiščem in obeojen na degrsdirs* nje in iagnanstvo. Nikdar več ae ne ame vrniti na Grško. Obsodba Je bila lavršena takoj. Vpričo pol< ka vojakov ao mu bili poreže nI gumbi in našivi ter drugi znaki poveljniške ; Časti in nato je bU vrleu na parnik, ki ga jo odvedel na Angleško. Prine Andrej Je pri obravnavi, ki ae je vrftila v soboto, priznal, da je prrarl nekatero povelja ge-nerslnega štaba pri operaoijsh na snatolaki fronti, kar je mislil, da niso bila pravilna. Bodiščs jo do-kazalo, da Je s svojo uesposob« ntsnjo ^FJRSiomamnsTjo ggitriVTI sinrt 3I.00P grških vojakov v »tali Aziji. Andrej ao je treael kot trepet« lika pred vojnim aodUčem, boječ se, da bo obeojen na smrt. Drlavni tolitelj ga je silovito l|. goaal In dejal, da ao princi po* vsod najslabši patri jot je In naj. večja nadloga za ljudstvo. Mini pritisk na Grčijo od eu* naj j« bil menda glavni razlog, da ni bil Andrej obeojen na smrt. Vso dlnsstljc, ki ao v llahti s grškim krsljem, ao grozile Grčiji a nelju« bimi posledicami, sko bo prlno eksekutirsn. Jugoslovanski posla* nik jc svaril grško vlado, da ekas« kuclja Andreja bo naredila aelo slab vtie na aoaednje drlave. Ru< inunski poslanik je ravnotako groail Grkom, Če ae zgodi Andreju ali kralju Juriju kaj lalega. (Grška In Jugoslovanska kraljioa sta eeatri in hčeri rumunskega kralja.) Največji pritisk je pa prišel U Anglije. Andrejeva !r»ru HokopMm ee vračaj*. Zed.njen. drts^M^TSaSS) m-m m tof. I so tri mm: CtiZy*HM mbu. MM mHlte -PROSVETA" «IHE ENLIGHT Or|M •( Bmlt aesisar- nt« mi m km« »im »a-A— /•»•gt CUmm) ml ralgn aooetrias 1» r*w tBS ef Hm Hm Dal«« v Jdmpaj« m. pr. (Ha*. pimiml 4« »•■ it • Um dmm Imm, m wmm •• ustavi Ua«. "3LAGERJI" SLABIH GOSPODARJEV. Kadar ao ae zadnja leta pritožili farmarji, da ne zaslužijo skoraj ničesar in da se delo na farmi ne izplača, tedaj so organizirani privatni bizniški interesi odgovorili: "Farmarji, producirijte, pa se bo obrnilo na bolje!" Farmarji so sličali U glaa, ki ni nič drugega kot "ftla-ger" slabih gospodarjev, in so producirali. Orali so, sejali, zavlačevali, okopavali, osipavali, želi in mlatili. In ko je bilo delo opravljeno in je bilo treba postaviti produkte na trg, so prišli ravno tisti gospodje, ki so preje farmarjem pripovedovali, da naj producirajo, in ao povedali farmarjem, da ni železniških vozov, da spravijo produkte na trg. Ako bi bili ti privatni bizniški interesi res dobri gospodarji, bi železniškim družbam zaklicali ob času i "Popravite železniško opremo, železniške proge in pripravite se za prevažanje poljskih produktov na trge. Tega niso storili, in tudi zdaj ne priporočajo železniškim družbam, da naj popravijo železniško opremo. Farmarji so producirali. In kakšne so posledice te produkcije. Štiri miljarde bušljev žita imamo samo na severozapadu, ki se ne more spraviti na trg , zaradi pomanjkanja železniških voz. Za pet* in dvajset miljonov dolarjev krompirja gnije v Minnesoti in Wisconsinu. V državi Washington nakladajo aadje na odprta vozove in posledica je, da se spridi. Devet sto železniških voz sadja so vrgli v reko, ker je pričelo gniti. V mestih in v industrijskih središčih plačujemo visoke cene, v Evropi pa stradajo, ker so visoki ceni ne morejo ničesar kupiti kajti denar nima vrednosti, farmarji na zapadu pa vijejo roke, ker ne vedo, kje bodo dobili denar, da plačajo davke in kupijo za življenje neobhodno potrebne reči, katerih ne pridelajo doma na farmah. To je slika danajšnjega gospodarskega sistema. Spomladi so privatni bizniški interesi tolažili farmarje, da naj veliko pridelajo, aaj bodo vse lahko prodali v jeseni. Farmarji ao garali in pridelali veliko. Zdaj je treba produkte poslati na trg, pa ni transportnih sredstev, farmarje pa tolažijo, da ni železniških vozov. Take tolažbe ne bodo farmarju pomagale na noge, ampak pogrezal se bo vedno bolj v dolgovih, dokler ne bo nekega dne primoran prodati svojo farmo in pogledati če kje drugo dobi v najem. Farmaraki najemniki bodo nekega dne prodali svoje poljsko orodja in ae preselili v mesta, da tam pomnože industrijski proletarijat To pot gredo zdaj farmarji. Pred deaet leti ao stopali še počasi, zdaj pa gre vedno hitreje in hitreje in dan menda ni več daleč, ko bo treba pri beleiri dnevu z lučjo iakati farmarja, ki ni zadolžen. Privatni bizniški interesi si pomagajo r tolažilnimi "šlagerji". Vprav ti "šlagerji" pa pokazujejo, da ao privatni bizniški intereai s svojim gospodarskim snanjem pri kraju. Ne upajo se povedati reanice farmarju, da zanj kot samostojnega gospodarja ni rešitve, ampak da je tudi on na potu, da postane popoln vazal gospodov finančnih knezov, in sicer ravno tak podloinik, kakršen je'že industrijski delavec. NAUK V IZIDU VOLITEV NA ANGLEŠKEM. Britake volitve »o pokazale, da delavstvo zmaguje, organizirana buržoazija in uristokracija v liberalni in kon zervativni stranki pa izgubljata Ua pod nogami. j Britska delavaka stranka je skoraj podvojila število poalancev, izgubili so pa liberalci in konzervativci. V prejšnjem parlamentu so imeli delavci šest in sedemdeset zastopnikov, v aedanjem parlamentu jih imajo sto eden in štirideset. Konzervativcem so iztrgali aademnajat man datov, liberalcem pa osem in štirideset Ob vaeh odda nih glasov, je bilo za delavsko stranko oddanih devet in dvajset odstotkov. To je skoraj ena tretjina vaeh odda nih glaaov. Konzervativci, ki imajo skoraj dvakrat toliko aedežev kot delavci, so prejeli le devet in trideeet od atotkov glaaov, ali deaet odstotkov več kot kandidate de-lavake stranka. Temu je kriv seveda volilni red a svojim strategičnimi potezami v Intereeu poeedujočega razreda. Kljub temu ao pa delavci na potu k amagi. Nekateri listi so sicer hvalili konservativca, M, koliko sedežev ao dobili, povedali pa niso. da so prejeli le deaet odstotkov več glaaov kot kandidatje delavaka stranke V resnici je pa bila to ialoatna zmaga konzervativtev ali torijev, kot jth imenujejo na Ship S«ftbsidy Bili. TOREK, 5. DECEMBRA. 1*><> Vttr Tork. (Jugoalo venski od deiek F. L. I. 8.) Kongres ae Je dne 20. novembra sestal v izrod-no zasedanje, in glavna točk« dnevnega reda je takozvani I 8ubeidy BiH, t. j. zakonski na«rt o podpiranja ameriške trgovske »omarice. V svoji poslanici kon^ gresu je predsednik Harding topla priporočal sprejem tega zakona. Ker je o tem zakonskem načrta toliko govora in spora in je radi njega pričakoveti živahen boj v kongresa, ne bo odveč, da omenimo ta glavne točke tega za-konakega predloga, tem bolj ko se isti tudi livakno dotika interesov priseljencev. Ta "bili" nvaja sistem podpi-ranja ameriške trgovske mornarice potom subvencij. Dodatno k temu predlaga se načrt za prodajo ladij, ki so lastnina Združenih držav, približno 11 milij nimum je določen na 1,000 debeli^ f ton sa jadrnice in 1,500, ton sa druge ladije. Ta podpora se izplačuje Indiji /.a toliko milj vožnje le, dokler e v obratu kot trgovaka ladija v privatni lastnini in je registrira-na po sakonih Združenih držav. Subvencija se izplačuj«, la za vožnje v svrho inoetranake trgovine. Razun nekaterih izjem le adije ,zgrajene v Ameriki, imajo pravioo do te odškodnine. |Pve tretjini moStva, odštevii častnike, morajo biti ameriiki državljani, in'ostala tretjina naj t)odl sestavljena od oseb, sposobnih sa ameriško državljanstvo. prvo leto pa zadostuje, da jc le polovica moštva sestavljena od ameriških državljanov, in za dru ro leto le 60 odstotkov. Na potniških ladijah se ta zahteva tiče moštva na krovu in pri stro- opremljanje že zgrajenih ladij Posojila ae dovoljujejo do roka lSšetnosijo obresti od 2 odat Pristojbina, ki jo su»rajo plačevati vse ladije, prihajajoče ameriška pristanišča (takozvani "tonnage duties", t. j. taksa sa vzdrževanje svetilnikov) se podvoji razun za manjše ladije. Jako važna je določba zakon skega načrta glede privaianja priseljencev. Polovica skupnega števila priseljencev, pripuščenih Združeno države, mora priti sem na ameriških ladijah. Ako U določba nasprotuje sedanjim m narodnim pogodbam, naj predsednik Združenih držav u krene potrebno, da se to nasprot je odstrani. Ako pa nasprotja ni, naj predsednik isda proglas, v katerem navede rok, kdaj naj stopi ta določba t veljavo. Do roka, navedenega v predsednikovi proklamaeiji, ta določba bi ne omejevala prevažanja priseljencev na inosemskih ladijsh. ih. Te podpore bi se izplačevale iz sklada, imenovanega "Merohant Marine fund", ki naj so ustanovi področju Treasury Departmen-ta. Ta sklad naj dobiva svoje prihode Is pristojbin, ki jih lsdfj« morajo plačevati za vzdrževanje svetilnikov, nadalje lz desetih odstotkov carinskih dohodkov le it svot, Id bi jih smerilke ladije drugače prejemale kot odškodni no sa prevažanje poŠte razun pa letne pošte. Indirektna podpora je predlagana v obliki davčnih olajšav. Tako je na pr. dobiček na ladijah preko 1,500 ton oproščen od dohodninskega davka sa dobo devetih let, sačenši od 1. 1921. To pa le pod pogojem, da brodolsst nlk investira dvakrat toliko, ko likor si je s tem prihranil na davkih. v gradnjo novih ladij v ameriških ladjedelnicah. Nadalje, vsaka osebe, ki je plačala prave-gnino sa blage, uvoženo v Zdrn Srne drftsve na ameriških ladijah, »i odbiti ft odat. te prero*. aiae od avojega dohodninskega davka. Po treh tetik. odkar stopi ta aakon v Veljavo, brodotaetnik je opravičen do sabveneije la v slučaju, da vaaj odsto vse tona še. ki jo on last nje eti upravlja, plujo pod ameriško saatavo. Bro« dolaatnikom ae daje s tem dovolj čase. da se isaebije svojih seda njih interesov v inozemske ledi Je. Kakmiaki nečrl določa tudi a etaaovitev poaajdiieno aklada (iaaa turni) od 1*5 milijonov do Itrjsv aa gradnjo aevifc ladij in Denarne pošiljatve za ^^J1* v New Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) American Relief Administration je ustsnovila vsled dogovora s sovjetsko vlado poseben sistem densrnih pošiljatev v Rusijo, ki omogočuje tukaj bivajočim ljudem ali skupinsm judi, ds pomagajo ljudem v Rusiji s tem, da jih preskrbijo s potrebnimi oblačili' Podlaga je ista, kakoršnja velja glede takosvanih food drafts" za nske dežele v Srednji Evropi in sa Rusijo. V tem slučaju pošiljatelj pošilja denar is Amerike, in dotičnik dobiva protivrednost v živežu iz skladišč Ameriean Relief Admini-stracije. V Rusiji pa js največja potreba po oblačilih, vsled česar se je poleg pošiljatev ss živeš u-vedel tudi sistem tskosvanih "clothing remittsnces to Rus-sia", t. j. pošiljatev za oblačila. Pošiljatev sa vsakega possmss-niks stsne $20. Denar treba poslati na American Relief Administration, Olothing Department, 42 Brosdwsy, New York, Oity. Ka to tukajšnji urad obvesti glavni, stsn A. R. A. v Moakvi s navedbo imena in naslovs osebe, ki naj dobi oblačilno pošiljatev, in imena pošiljatelja. Glavni stsn v Moskvi obvesti skladišče, ki je najbližje sdresi naslovljenca, in skladišče s svoje strsni obvesti dotičniks, da mu je nakassno o-blačilo na raspolsgo in da ga lahko dobi. Ako se oblačilo pošlje pe poŠti, sovjetska vlada savaru-je pošiljatev. V slučaju sgube po pošti, sovjeteka vlada povrne naslovniku protivrednost oblačila v gotovimi po dnevnem kursu ru-blov. Ako pa Ameriean Relief Administration ne more dobiti naslovnika, ae denar vrne pošiljatelju. American Relief Administration pričakuje iskupiti msl dobiček iz vsske pošiljatve. Ta dobiček vporabi sa pomožno akcijo v korist ruski deoi. Take pošiljatve ss sprejemajo ne le sa individualne osebe, smpsk tudi sa os-nsčene skupine ljudi sli sa splošno pomoč. J Za. vsako "oblsčilno pošilja-tov" od $20. se isds naalovniku omot, ki vsebuje aadosti Mat« vol-nine (4% jard) da se naredi cela obleka sa moškega ali žensko ali pa dve ss otroke; 4 jsrds podloge ze obleko; IS jsrd muslins za spodnje oblačilo; 8 jard fla-nelete sa dve moški srajci sli se dve šenski bluzi in sadosti gnal bov in niti sa naprava tek obla ril. LISTNICA UREDNIŠTVA - Wankofan, HI. Radij (la tiaski radiu«) pomeni žerek, kar znsči, ds ta kovinski ia kemični element žsri. Dobivsjo ga iz rude uranij. Hranijo ga v steklenlk posodah v jako malih kollšinak, ker te dragocene kovine > ~aa vsem svetu zelo melo. Zadnje čase je eens rsdiju znstno znižala in sicer atane sedaj en gram radij« $75,000, dočim je stal ie pred dobrim letom $yKI,000. Radij aa to-rej ae pobira na tleh ali I »k opera kakor Blato, temveč pridobiva is rude .tiranij, ki ji prsvinm tudi smoliea (pltehblende). — Pa. sdrsv! iz ta* aa frsiaj IS. 1.1 Ivan O-.i Melodije. Zadnjič sem šel po tisti ozki. s novim peekom posuti poti sad sa ljubljanskim kolizejem. Še zgo dej je bilo; jutro megleno in pu sto. Misli so mi ležale ns duši kakor ksmenje ns Krsau. Ni gs človeka, ki bi nikoli ne obupaval nad seboj in nad ssmim Bogom; in ki bi nikoli ne pozsbil, da je užil tisočero nezasluženih dobrot, stotero nepoplačanih ljubezni. In tako sem mislil, ds sem užaljen In nesrečen ter ds so krivico delali z menoj. En (rlae, en bliak. r Od nekod/ nič ne vem odkod, ae je oglsaila mehka arija iz Trubadurja. Presunilo me je, da sem vstrepetal; trepetajoč se spomnil naae in na vse, ksr je bilo. Ts kolizejski park, ki je zdaj sam svoj žslujoči spomenik, u js rszširil pred menoj, se mi je prikazal v toliki resničnosti in v takem sijsju, kakor ga nisem videl poprej, ko je živel. Zožils se je pot; bila je tiha, srcu ljubs. S kostsnjsv je padala teŠka rosa v travo in na pesek, potrksvsls je v listju in vejevju. Zsškripsla so tam ogromna vrata in v park je prišlo dekle, roeo na belem šalu, na licih in na mladi duši. Ne maram je opisati, da bi z neprimerno besedo ne ušalil njene čistosti; ali njena podoba je šiva v meni. Ti, malopridnež, če si imel pravioo do nesaslišsne sreče takegs trenotka, ti se pritoluješf — Šel sem zadnjič mimo predmestne krčme. Spisal sem pesem in sem zardel. Spomnila me je aa mojo največjo sramoto, na življenje, ki ni človeka vredno. Na tako življenje namreč, ki sede žival za mizo, sstajl Boga in dušo ter pravi, da je erečna. Ta melodija me je mahnila po glavi tako močno, da me je zazeblo. Koliko bolesti je bilo v njej; koliko srs-mežljivo in strshopetno zstsjenih solz! Kdo sit Ponižal ai se bil med smeti in otrobe, sli Bog te ni za« pusti!, ker drugače ne bi spoznsl in sposnati mogel, kje da si in kdo ds si! !-— Zadnjič sem šel proti Rožniku, evojemu .milemu domu. Na, cesti so zspeli fant je-re kruti T* « Js pa davi slanes pala na selene travnike. . . To je melodija, ki mi nikoli več ne pride iz spomina; zato, ker nikakor od sres ne more najhujše bolest in nailajša radost. Če prs-udari Človek, koliko je zmožen trpeti in koliko uživati, preudari zmerom elabo; zakaj močnejša je ajegova natura od njegove misli. Nisem nsmreč upal, da bi mogel kdsj v največji nesreči, v srsmo-ti, ponižanju in trpljenju ■ popolnoma svobodnim in čistim veze-I ^ uživati slovensko narodno pesem. Da bi mo^K to moje srce, ki je toliko preneslo, šs igrati se, »me.i 'i so kakor detel Nesrcčnešl Dobrote teg* spoz-nanja si bil deležen, pa ae veš, odkod da je, čemu da je I —- Vse, kar si živsl, ksr si govoril in ksr si delsl, ima svojo melodijo. Česih selo smešno in nespodobno. Spomnim se ps človsks, na prijsteljs ,kskor mu gs med ns-mi ni več psrs. Melodije, ki me prikliče k njemu, je puata kvanta. Neka neenažna melodija me apominje na žensko, ki je visoka in dobra v mojih mieUh. Kadar zaslišlm popevko i "En starček je živel. . .'" — je ko j pred mojimi očmi Dssgotin Kette; tem v kotu sedi, gitsro ims v roksh in poje. — K ""kisi obrazov, s vsakim pogledom, s vsako besfdo je sdružens melodija. Vse drugo u-mrje, melodija ne. Spremlja ta, kamorkoli greš; podnevi stori, da postaviš^kossrec na mlso In se zemisliš; ponoči te vzdrsmi is ssnj, ts tiho pokliše, te aUlo »pomni: "Ts prijstelj, ki gs ni veš, je tole zepell" —, In še pravi: "S tem dekletom, ki te je rade imele, ets tole poslušsls!" — In nesadnje pravi, Ka* n« uho se primekne glaa t "To le je pela troja mati!" — Zdaj gre še pod večer mojega dne; sdej vidimo, kako da je, in pUho si tim. Vsak kip je imel svajo melodi ja. Bsrve so sabledele, besede »o pozabljen« oetala je melodija. Ni ga okrasa, ki bi ne prepeval; nobeden ni posabKen. Nobeden ai umrl. Niš au ni strak, šs ji« povem, da sem med - tirni. Ker prišel bo u čas{ še kmalu att »osnoi Ves u melodije, osaanjevalke mojih trenotkov, ee bodo epoj.ie v eno. Vse moje ljubezni, vsa mo-ja breznrimerna sreče, vea moj* Oezaelužena prijateljstva ia v«e moje zvesto saatražeae bol«, vse to se bo spojilo v eno pesem v eno samo melodijo, ki bo po materinsko zbrala vae drugo sk,,. P-j. To neeem bom slišal, ko bom tiho apel. — IZ DELAVSKEGA SVETA (Federated Press). Čikaška delavska federacija j,, zadnjo nedeljo sprejela resoluei-jo, s katero odobrava akcijo go-vernorja Smaila, glede pomilomenja W. B. Lloyda in ostalih komu -nistov, ki so bili obsojeni v zapor od snegs do pet let. Federacija častita governorju, ki je oproutil može, katerih prestopek je bil političnega značaja. Resolucija se tudi glasi, da je governor dokazal s pomiloščenjem komunistov, da je držsvni protisindikalistični zakon nelegalen in zato je dolžnost organiziranega delavstva v Dlinoi-su, da vporabi vse svoje Sile za odpravo tega hevarnega in proti-ameriškega sakona. — Federacija je dalje skleaila potegniti se za Jima Lerkinaa .irskega delavskega voditelja, ki je aaprt v New Torku na temelju enakega zakona. — Federacija je tudi sklenila, da vsi njeni členi delujejo za poraz nove državne uštave v lili-noisu. Zvišanj« mezde. Tri družbe v okrožju ivinčenih rudpikov v Miasouriju sta 23. novembra zvišali mezdo za deset odstotkov. Okrog 8000 delavcev je deležnih priboljšks, ki znaša povprečno 30 centov na dan. Doticne družbe go St. Jossph Lesd Co., Doerun Lead Co. in Desoge Lead Co. v Bonne Terru, Mo. OPOZICIJA U JI OROANIZI- Vodil jo bo senator La follette. Wsahin4ton, D. 0. — Štiri ia trideset demokrstičnih in republikanskih senstorjev in kongresni-kov ie> organiziralo v tškozva-nem naprednem bloku. Sešli so se na posiv senatorja La Folletta. Progresivni blok bo nsstopil proti konssrvstivnim predlogam, katere bodo predlsfsli stsro-gsrdiki in burbonoi. Poleg je izdelal svoj delavni program, ki obssga več točk, msd katerimi je tudi ureditev obtožnega poatopa-nja proti justiČnemu tsjniku Dsughertyju. Predlagati name-rsvs tudi rszne spremembe k u-stavi. Dalje sahtsva priznanje Rusije in podpiral bo predlogo zs izplačilo vojaške nagrade. Konference so se udeležili ns* slednji senstorji in kongreinikii Me Nary (Rep., Ore.), Frence (rep., Md.), Lsdd Cr»p., N. D.), Cspper (rep., Kan«.), Brookhsrt (rsp., Ia.), Sheppard (dem., Te-nas), in Owen (dem., Okla.) Izvo-ljeni senatorji: Shipetead (far-raarska delavsks stranka, Minn.), Frszler (farmarska deiav. strsn-ka, N. D.), in Wheeler (dem. Mont.). Kongrssniki: Burke (rep. Ps ), Fresr (rep., Wik.), Bec (rep., Wis.), Lsmpert (rep. Wis.), Kel-lsr (rep., Minn.), Voigt (rep. Wis.), Sinolsir (rep., N. D.), John M. Nelson (rep. Wis.), Coo-per (rep., Wie.), King (rep. 111.), Unck (rep., HI.), Collins (dem., Miss.), Muddleston (dem., Ale.), Logan (dem., S. O.), Mead (dem« N. T.), Ward (dem., N. O.), Mc-Swain (dem., S. C.), Mansfleld (dem., Te*.). Izvoljeni kongre*-niki: Hekneider (rep., Wis.), Reid (rep., UL), Casey (dem., Ps.), ia kov. Blsine is Wisooneins. P*vi den ns konferenci je new-yorški odvetnik Untermyer kriti-sirel jnetičnege tejniks Deughcr-tyja. Povdarjal je, da jc trsbe uvesti strogo preiskavo justišne-ge departmenta. Freer je kritisiral zakladni-škega tajnika MeUona. O M«Uo-nu je govoril kot o človeka, ki reše in doli melone. O človeku, ki ima petdeeet tleoč dolarjev pri-vetnih dohodkov na den, se as more pričekovati, da isvsja sako-ne. Priporočal je, da ee davčni a-rad dobro ošisti. . Senator Broekkardt je prereše-tal zvezni rezervni odbor. Osna-ČU ga js kot aeatraakarsko hgo WaU Streeta. PriporoUl je re-orgaaisseijo odbore. Po aj*g° vo« mnenju bi morali farmarji imeU tri zastopnike, deUvei dva. mali akrtaiki b trgovei dva ia f TOKEK, 5. ltst PROSVETA SESTRA JE PRIZ- ' IMIII HUDODELSTVO. BHAl \ 80 PA TSUVO OBESILI. Prerijo, da tako aahteva pra-vioai Wrlla, Walla, Waah. — V dr-javi)i ječi »o obesili Jame« K. Meda je umoril svojo leno Katarino Mooreri Mc'..oneyvV Seattty v a. prilu 1921. Preden je bila eksekueija izvršena, je njegova aestra apelirala ua guvernerja Coyla itt priznala, da je iivriila »ločin. Governer ni gtoril ničesar. Ljudje govore, da te je morala »goditi pravica. Alrs. Dolores Johnson, Maho-nejjeva aestra, je pisala governer ju pismo, v katerem pravi: "Dsravno so moji Uvei ostali ves 6ss trdni, izpovemzdaj vpričo smrti resnico. Ne morem prenesti grose, da se žrtvuje nedolžni človek sa moj čin. Jim Maho-ney je najlojalnejii brat. On je nedolžen. Jas sem jo ubila. Udarila sem jo po glavi s Želetnim drogom. Jobny ni bil tam, ko se je to zgodilo. "Ako mora država imeti svojo Irtev, za božjo voljo tedaj me ne pustite živeti z vestjo, da je bil Žrtvovan nedohvn človek." Michigan Oity, Ind. — Tukaj so elektroducirali v ječi 40-letne-ga Ben Brookea. Bil je sposnSn krivim, da je umoril farmarja Amazona B. Montfomerjja. Farmar je očital Brooksu, da mu je ukradel kokoši. Nastal je prepir in posledica tega prepira ja bil umor. ' Ekssultanove lena iščejo soproga. Carigrad. 4. doc, — 160 lepotlo, katers je odstavljeni in ubeini •ultsn Mehemed pustil v svojem haremu, je zdaj na eesti. Nova turška vlada jim je rekla, da naj gredo s trebuhom za kruhom. Knaka usoda je zadela okrog ito skopljeneev, ki so bili za stražo in hiši* dela v haremu. Bivio eul-tanove žene so zdaj na delu, da »i poiščejo nove soproge. Vse so še mlade in lepe, po rodu večinoma Cirksske. • Ako bivše aultanice hitro ne najdejo soprogov, bodo nnirale stradati ali beračiti. Smrtna kasen ga bolfanke ministra. Sofija, 4. dec. — Tragedija na Grškem, kjer ao bili ministri aa-rudi zavožene vojne s Turki, so morda ponovi v Bolgariji. Ministri znane RadoslavoVe vlade ra ču*a vojne, katere je ljudetvo s splošnim glasovanjem spoznalo krivim odgovornosti za pahnenje dežele v vojno, bodo ustreljeni, •ko sodišče sprejme predlog državnega tožitelja, ki zahteva smrtno kasen. Obtoženi bivši ministri so zaprti v trdnjavi. 62 letna žena porodila petorčke New York, N. V. — Dr. Charles n«rraeristi, profesor msdieine na kolumbijski universl, ki sa je pravkar vrnil ia Južne Amerike, je prinesel veet o nenavadnem 'lučaju, ki se je pripetil sadnji mescc v Venezueli. Žena, ki je sU-Tk 62 let, je porodila normalne petorčke. Porod je trajal osem ur. *< na je velike postave in mofoa; dve url pred porodom je ie opravljala svoje običajno delo v rudniku. VseH pet otrok iivi Proces proti glavarjem atare cerkve v Rusiji. M<*kvaf 4. dee. — Tu je bila otvorjena sodnijska obravnava Proti 112 osebam, ki ao naaproto v«>" vladni naredhi aa konfleciru-f j< "»rkvenega premoženja. Med obtoženci jfl tudi opstiea nekega tmukega samostana, dalje 40 po-I""' več profeaorjev, tovarniških delavcev in delavk ter kmetov. carJi zavrgli davek ss kapital ,l"rn» Švica, 4. dec. — Pred J' v > /s Ntopnjevalno konflaeireaje k*i t«ls s posebnim davkom, ka-!fro »o inieiatirali soeUlisti ia k "uiti, js MU včeraj prt sph vanju poražena a velika Za predlogo je Mle odda 1^,000 proti pa 7*0,000 fte ksplouja kotla sa ku-hanje žoanja. Trije autvi. Pkiladelphia, Pa. - Kotel sa kuhanje žganja je ekaplodiral s silnim učinkom. Neki B. Ohinskij je bil raztrgan na kose, Benja-min Waxmau in John Kosolee ita pa dobila take poškodbe, ds sta jima kmalu podlegla. Pole njih je bilo Še Šeet oeeb ranjenih. parni KOTIL LOKOMOTIVI usplodikal. Dajrton, O. — Kotel lokomotive, ki je vlekla tovorni vlak na Baltimore A Ohio železnici, * je eksplodiral. En Železničar je bil na mestu ubit, drugi smrtno poškodovan, tretji je pa »zadobil težke poškodbe. VlLtKAV JI UMRL. Maar Tork, K. T. — Kapitan George Augur, ki je potoval s cirkusom Ringling Bros. in se kazal sa denar, je nepričakovano hitro umrl. Visok je bil osem čevljev in štiri palce. Tehtal je tri sto šestdeset funtov. Vladna kriza v Španiji in Pprtu-galaki. •Madrid, 4. dec. — Vlada pod vodstvom Sancheza Guerre je podala oatavko. Vprašanje odgovor-noati za poraze španskih čet v Maroku je izzvalo krizo. Llaabona, 4. dec. — Portugalski kabinet, ki jelivel tri dni, je padel. » Kooperattstt zmagali v Mexico Oityju. Mexieo City, A dec. — Pri vče-rejšnih občinskih yolitvrfh ao ama-gali kooperatisti. Kongreanik Lourence, 30-letni voditelj stranke kooperatlstov, js bil izvoljen županom. Astronom odkrlf novo aolnoe. London. — Tukaj poročajo, ds je romunski astronom Zivierel odkril. novo solnoe v osvesdju Lire. Novo nebesno telo spada msd zvezde prve veličine. Japonski listi m T-kijo. Je potisk o časopisje r* "dulej molčati o I J"!'* w drugih sločinih. Zadnje ^ J' W,<' uplenjenih vel liatov, - ro^ell o takih etvarok. Pa-J» i* mneuja. da Uke vesti po-HočfaKem niti in I-moralizirajoč "o. Pranoe Bevk: Iz leta 1914. Jutro je. Nebo js od vzhoda pobledelo, dobilo zlat sijaj, ki se ja bolj in bolj prelival v srebrno bleičavo, in sadnja svszds je hitela, da zatone. Griči eo dvignili svoje prsi v bujni zrak, poln živHenja, in so globoko zasopli; travs in drevesa so ae zganile. Nekateri ljudje so vstsli in drugi ao imeli zadnie mučne sa-nje. Težka, glasns pesem je odmevala daleč sa vaajo. Krepko grlo ja pelo prečudno melodijo s pre- čudnimi besedami. Dvoie splaže-nih vran je letelo čes vas. . . "Hooo-hoooojl" Pri prvi hiši ja zabobnelo na vrata. Zaškripali ia aaatokali ao rožanci pod težkimi pestmi, vrata ao aa udajala, Sipe v bližnjih oknih so zašklepe-tal«. Cela hiša m ja nalahko po-tresla. "HoeJboooj! Vsi bomo šli t Vsi bomo žlil Od osemnajstega do dvaiapetdeaetega letal Vsi na vojno! Ukaz ja prišel! Moj brat je ie lel, moj ain je že šel! Tudi »i LOorje vam, žen« in otroci!... Hooo-koooj!" Ljudje, ki so vstali, ao obstali presunvni in poslušali. Oni, ki so spali, eo •« v «anjah premetavali in ae niso mogli zbuditi. Pri drugi hiii je udarila peet a« vrata v taktu steaske are. . . Močan, breMcč glas je vpil, aa vsak udarec slog, kot bi prihajal glae Iz »lobok«, obokane kleti. V glasu j« bila groaa, dušeč strah ia jok mola. "Hooo-hooooj! Vsi bomo pogi-nilil. . • Gorje vem, Žene in otro-atl" Ljudje «o planil! ia spanja, kri ji« j« burno saplala v udih, oči •o ae Anko raaprle ia iaraz tej-n« groze ae je razlll čez obraz.. . "Kaj jef Kaj je!" "Vei bomo Hi!. .» "Val bomo noginili!" "Gorje vam L." Kot bi donel ic aeatune globine, tako temen, vatel In atražea ja bil gl««. V majhnih preeledkih ss je oglsšala melodija Ia odssevsla od hiš kot mrteaiks pseem. (Judje ao aurzlično trepetali. Vas rs« je trepeUle. Oblačili ao ae aagle. pa nieo mogli najti oMe-ka. Cene se jokale brez solz. pritajene stokaje strahu ia groze. — »um-tam burni - ed hiše de ■ "Gorje! Vai smo obsojeni!..." Ljudje so se prikasovali na ok- nih. Pobegi. Vroča čela eo naslonili ta mrzle šipe in so strmele.. . Če sta bila dva, eta se plaho stiskala drug k drugemu.. Možje so nslshno odpirali vrata in gledali skozi ozko špranjo na vas. "Prišlo je: vsi od osemnajstega do dvainpetdesetega leta!... Tudi jaz, ki imam ženo iApet o-trok.. . Hoo-hooojl" • e • Skozi vaa je šel, močan, čokat, gologlav in golorok, a odprto arajoo, da so ss videle Široke, porasle prsi. Na nogah šlape. Ras-mršeni lasje so obkrožali Urok, razoran in koamat obraz; usta odprta in oči izbuljene t gltrijola groze. Ko je šel od hiše do hiše, zibajo se, kot bi se opotekal, in plavajo a rokama, je pel nerazločno pesem.. . Pri slednji hiši je udaril s pestjo na vrata in kričal a glasom, kot bi pel psalm. Preroške beeede so žgals huje kot o-srenj, udarjale huje kot v.olovaka Žila. . . . Nekateri žene so se sesedlet "Bogi Nikomur ne bo priaanese-no!. . . ." "Lakota pride in požigali bodo!" "Tudi na nas js prišla vreta . .." «o rekli možje • počasnim, poudarnim glasom in eo akoraj zajokali. Obrnili »o se proč od žena. Po celi vasi, kot da je naznanjen sodni dan. Hiža, na katero je udaril neznani mož, je zatulila, vtsts so ae zaprla in še pogledati si ni nihčs upal na eosto. Ponekod «o molili. Par mož je klelo in stiskalo dlani. "Hooo-hoooojl NiČ n« bo ostalo Živega! Še zemlja ss bo izmaknila in vse se bo sdrobilo!" Vai ao po ukazu nagona upog-ziili hrbte: ne emrti, n« smrti! Nekaj jim je stisrilo sree, da je za trenutek nehalo biti. Nič več joka, ne beeed. . . On pa je šel ekoai vas, Široko, mogočno, z dvignjeno glavo in ognjeno glavo in m&hajoč a roka mi, kot da je kralj, in je pel. . Ia vazi se je gubila njegova pesem in udarjala nazaj in tolkla na vrata in žvenketala ob šipah. Ljudje ao gledali za njim, ko ae je iagubljal v grmovju, le njegova zamazana srajca se je še gi bala med vejevjem. . . Norca ao vojaki ujeli in zaprli. še tisti večer Rimska Mitologija. ' (Dafje.) Za časa kraljev ao imsli kralji sami nskatere duhovniške službe opravljati, posebno -Jupitrovo službo ( da se pa ne bi po istirsnj Tarquincev pogrešal kralj pri neketerih državnih daritvah, is-volil se je sa take daritve Res Sa-erifioulua ali Rex Sacrorum, ki je Imel med vsemi duhovniki ns videz najvišjo častno stopinjo. Zbor Augurov js imrl nalog mesto naroda opravljati auspieije, pri državnih podjetih poisvodeti bož jo voljo, ktera se je nsznanila v gromu in bliaku, v tičjem letu, kriku in žretji. Iz droba žrtvova-nlh živali prorokujoči Haruspices so bili najeti Hetružčani, ki eo bili veliko nižje etopinje čaati in veljave nego Auguri ter v Rim po klieani le v isvenrednih časih. Poeebno avojatvo rimsks vere ki ni bilo ravno tako v tesni zvezi a javnim bistvom, kakor nastalo ia aamovolja in razsodka pose meanib, bilo je čeičenje sbstrskt nih, poeebno naravetvenih poj mov kot božjih oesbnlh bitij, ka kor čeičenje Virtutia, Pidel, Pudl eiae itd. V poboženju abetrakeij, pri čem je bil delaven razum nego fantazija, prišlo je tako daleč, de ae je dajalo božje bietvo in božje tolčenje vsem mogočim lastno-stim, najnavadnejšim rečem, dev nostim in slučajnim okolnostim, kakor n. pr. Orboni. breadetnosti, Feeeoniji, utrujenosti itd. Gori navedeni trojni počet ki rimska vere naravni, politični ia naravetveni. umerjajo v evetoči dobi drŽave trdao eelino, ki je bila aavarovena proti tujim vplivom. Ali kakor je bilo od nekdaj glede države ne čelo rimskega na-roda navzematl ee tujega in i siti o svojimi uredbami, tako je tudi rezmaknil rimski narod pri razširjenju svojega vladaratvs svoj verski kntog senisvll i drugimi narodi doma uvedel tuje bogove ia ajik službo Ka a« je bilo rimeko vladarstvo razširilo lez spodajo Italijo, prišli ao Rim I jeni v dotike s ondi bivajotimi tjrki, s kterimi sa bili v svesl čeea, keee vladali le kralji t v sled tega so j «U apoanavati m-*k* bogove ter vpeljali njihovo službo tudi v Rimu. Uže zgodaj so priposnaii orakulakega boga Apo lina v Delphih; Dioekurom se jf postavilo svetišče leU 804. pr. Kr iu viteški stan je sprsjel junaške brata za svoja zavetna bogova} iz Epidavra ao dobili Rimljani Aaklepijevo službo, Aeekulapija L t. d. yaa ta inoetranaka bogoČaatja so šs ostala, daairavno jih je država vpeljala in pripozaala, tako dolfo, dokler ae je ohranil pravi rimski čut ter ostala omika Rimljanov narodna, nekako ločena od atarorimak« državne vere, tako da niao mogla v obče na njo vplivati niti uničljivo niti rllrulljivo. Ko pa je naatopil ob drugi punaki vojaki preobrat v omiki in vod«-nji Rimljanov t«r ae polaatil rim-akega naroda duh g rike omike, prodrli so tudi grški naaori glede vere, in bogovi grškega 01ympa so stopili v rimsko mesto. Imena rimakih bogov in obredi bogoČaatja ao ae aicer večinoma ohranili toda rimakim imenom in obredom eo ae podtikali gržki naaori. Zlasti «e najd« glad« vere in bajealovja grški vpliv v rimskem slovstvu, ki as j« popolnoma ras-vilo po grškom. Sicer se rimska vera ni popolnoma iatfubila v grški veri; mej rimskimi bogovi se nahajajo nekateri, za katere pri Grkih ne najdemo primernih bitij; pri takih bitjih se se vedno ohranili starorimski naaori. Ko ao ae bili Rimljani aeananili s grško vero, prišel ss js vle propad njihove vere in njihovega vedenja. Valed tega ao ae tudi poprijeti nevere in praanoverja Grkov. Drano ao aaamehovali bitja, na kojih obstanek niao več verovali ter se poganjali poeebno aa skrivnostna bogoČaatja a praa novsrnimi obredi. Najpoprej ao m poprijeli verskega propada omikani stanovi, ali sa njimi kmalo tudi prosto ljudstvo. Proti temu propadu ao bili breaspelni .vai na pori senata, ki jš skušal, držeč ss vnsjnosti, ohraniti staro vero prednikov. Auguatua je ustanovil zopet nekatera atare običaje in praaniks, zgradil starim bogovom nova krasna avetižČa, akušaje od atraniti inoatranako službo boljo; in v tem priaadavanji, vero in na< ravstvenost zopet povzdigniti, po sneibali so ga drugi cssarji; toda niti krasna svetišča, niti sijajne slovesnosti, niti teorije modrija nov niso samogls vlahniti propadajočemu poganstvu novega duhs ter zabraniti njegovega propada. A. BOGOVI. 1. O lavni bogovi rimsks državna Slovenski Nirodu U»tnw>Ji» S. isrtta Podporii Jodiota 1. Jupiter (Juppiter). Jupiter ss vjsma po imenu grškim Zenom (gl. Zen.) ter ima v obče isti pomen kakor Zen; vendar sp se izgubile nektere stra ni njegovega biatva po poe«bnem rimskem načinu. On je nebeški vladar, od njega prihajajo vae ne beške prikazni, bliak in from, ae vihta in toča, dež in vedroet (Fulminator, Tonitrualis, Pluviua, Herenator), nebeška luč prihaja od njega (LucatU, Di«spiter, bog dneva). On noai strelo v svoji mogočni desnici ter jo meče na sem ljo (Simbol strele ja bil kremen, zatega del noaijo Jupitrovi kipi kremen v rokah.)) prostor, ktere ga je aadela strela, si je iabral, da se mu posveti. Na takih prostorih je zakopal Pontlfea, tiho m«!••< . zemljo kamen ,kot simbol blieka, potem je proator obgradil ter ga previdel a altarjem. Verovalo aa je tudi, da ae samor« a gotovimi obradi bliak avabiti ia naba (Jupiter Eliciua) ( Nuna je bil to večkrat atoril, ali Tullu« HoaUliua J« izgubil pri takem poakuau svoje življenje. (Jupitra kot bo«a bliska oanačuje Hummaaua, ki ae je pozneje, ko Je bil njegov pomen uže neznan, amatral aa Dita, ker Je bil He Ponohu bog bliska.) Kot del podeljujoči bog je Jupiter dobrot-Ijivi oplodi tel j polja, kterema je darovalo pri dalj iaea trajajoči •uši; pri tej priliki so vlačili tako zvaat vodeni kaasea (msnelia lepi«) čres polja, miale, da ima ta sveti kaasea moč vade ia sebee zvabiti (a4|ullieium). Ta mogočai aebaHd kralj Je vladar eekge sveta, vseh ia ljudij. Usode poaamesaih ka-kor tudi neredov in držav o v »sne ad valja aajviljega ia aaj-Mjlega boga (i. Optimus Masi mua); zlasti je pa pod njegovim vodstvom rimska drla ve, aa ko jej eredllli, Kspitoliji, Je ataU nje tove najaiavaile svetišče (Csptte-linus) on Je odložil rimsko meeta sa t Udarja sveta, aa daje njege-v»m uradnikom meč ia akiaet vladati čas človeški red tet vodi aje- k mmd C IftJm*. IV. jnalja IfOT v Mt«i Ulioels. GLAVNI STAN. MST-SS SO. LAWNDALX AVI., CMICAOO. ILLINOIS Isrriavalni odbori UPRAVNI OOSSKi PrW»W«ik VIombI Calokor, »lipn^lk Aadve« VWrt«k. S. P. D Uialk lUltk«« Tvrk, Ujalk UlattlMM jJLm V.«rick, itr«4«Uk ffUalk Za^Hsik. S*a aa. MmOwi« Pa., «1 Mm Novešb «t. blaf^Jb »peavlHlj SU»iU Pflta Gm POROTNI OOSSKi loka Uad«rwMd. pv«d«W»tk, 4ST W. Har Si- SartngfM IU., MaHle S.U.aiUr, S«a ara, B«rt..rf», Okl.. Peed A. Vldse. S.. ITI, tlf, MU«, imkm T*r4«U. Im SS, H.«4.r.*«vtlt». Pa., Ukm G*rA«k. 414 W. Har SeriMfield. ID. •OLNIIKI OOSSKi OSREDNJE OKROŽJE i Sla« Narok, predtedolk. SSST-SS S. Uw»dal« AVh fV-HlgT HI, VZHODNO OKROSJKi J.««k Soa SftS, Mooo ž«, Po. ^ ^ J«ko Gr.*.IJ, 14SSI Paopev Avo., Clev^aad, a t SAPADNO OKROSJKi Aolao l»lar, Soa 104. Cro... Km**., sa Maa Mara. ki ISS, Boki, MU«., ae MvaeaaoaoA Mika UA S4SS S. Wloakealer Si, Morroy. Ulok. Nadzorni odbori Prook EalU, MM W. SSth Si., CklMM. IU. Peaok S«mrok. aaoo PrMor Ava., CUvalead, Oh WIIUam Slllar, MM It Clalr It, oloiid, Oklo. Združitveni odbori Ptedtadalki Fraak Ala*. SIM So. Gr«wfwr4Ckjw. 1IL jCt^SIrak, IlOTS. SSvd St., CI«rol*iiX,*bkU. VRHOVNI ZDRAVNIK« De. P. J. Kom, SSSS St. Clatv AvH Clevolood, O* POZOR I—Kor««pon4*Bea a «1. edboeolkl, ki delajo v gUi uj. VSA PISMA, M m aaoalalo oa poUe jH> peedwdolka m oodovei Prodtadalllv^ S. N. P. J, tSST-SSSo. Uwodala Avo, Cklaego, III. VSE ZADEVE SOLNIIKS PODPORE SS NASLOVE. Sololške oUleo S. N. P. J, MST-M So. Uwodolo Avo, Ckleego, IS. DENARNE POSIUATVS IN STVARI, M ee tHa|«jd. lavijovoloago lo iadoala eobia •• aeslevei TajaUtvo S. N. P. J, SSST-SS So. dela Avo., Chlsa«*. IU. VSE SADSVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI «o »ešUJele aa S. N. P. J, SMT-M So. Lavodole Avo, Cblaaco, lil. ooslavi Slegejolštvo se aaj pešOjeJo Vae oritošb« .Uda »oaUvMia v gl. tovfševelL__ Prook Zaltao, pradMdodm ealsaroego adbaeo, šlfov aealov je t: eveal e Lavodolo Victor, Stator, beg ustavljajo«!, Opitulator). lCedar je tedaj atopil mladenič, ogrnivši si možko togo (toga virilia), v državIjauaki stan, polastil j« Jupitra na Kapitoliji. Kedar je nMtopil konsul avojo službo, korakal je na Kapitol, obdan od ljudatva in aenau. Vojako-vodja j« opravljal, prodno a« je podal v vojsko, na Kapitoliji me-lit v« in obljube, ob zmagonoani svoji vrnitvi a« j« peljal na km-nem a žtirmi konji naprežsnem voau v triumfu k avetižšu, da opravi ondi hvaležnega area avo* je daritve in moHtv« in da položi •voj« lavorikove vence v krilo Jupitrov« podobe. Najkraanajli plen (apolia optims), orožj«, kte-ro je vojvoda protlvnemu vojvodi vael, se je tudi posvstilo ns Kapitoliji avetilču Jupitra Ferst-rija. Jupitru Kapltolinu na čast ao ss praznovala maseca deeembra več dni saporedoma na velikem teka-lišču ((!lreus Mazimus) rimske igre, pri kterih j« bilo rasl^no vrstno tekmovanj« in j« bilo ljudstvo prsjsmalo javne pojedin«. Tftdi od t«h različna, veliko ali Kapitolineke Igre, pripadala, »o Jupitru. Knaka slovesnost s« j« prirejale Jupitru, Latiariju kot varuhu latinske zavese na ŠMt in sieer na afbanski gori. To ao ona Periae Latinae, pri katerih ao m ssšll vsi rimski oblMtniki in pri katerih ao darovali' konauli kot voditelji slovesnosti a poslanci latinakih mest vred Jupitru bela bike. Sloveenost je bila premična ter po koiuulih napovedana; toda «« j« morala vedno obhajati pr«-d«n sta m konsula napotila v vojako. (Dalj« prlkodnjiš.) Razno« VaraŠit« "Prosveto" aU prijatelja ▼ atarl POSOR DRAMATIČNI KLIJBII ftlovenakl dramatični klub % Indianapoliau, Ind , proei vee dra-matične klub«, ako imajo v s«logi igro "Trij« Tičkl", bi jo naš klub rad dobil, bodiai, da j« naprodaj io kupimo, ali pa naj M jo nam Izposodi, da al jo prapllemo. Omenite nam eeno kolika aaktevale zanjo aU koliko zahtevate m Mm prepia late, kakor hitro prepišemo vloge vam Jo dragevolje vrnemo Ako potrebno, noetavimo tudi varščino aato. Pilite na naalov i Anton tvančil, m N. Hoimes Ava, lndienapolia, Ind. (Adv.) (Drlavaa spMaja el/leka ) IJNJN bMH aeee irkavea vaUa e« «H>i« ••• * * m« j,r<. i« aaravaeal lieM pa f«# kes. Prt v« vraSoMl ae S| M aa ao M mk kea. VmS »sliko-IMn M 40 4« IW| M ae -44 ■mu >m »reve »are. Ple4*JU ptc ei k« »aa« ffin-m Miga, aM pa pailjtla 'Hmjr erSer'. Ake oUU retjei s ekUke. »•• p* ree«M lo ■ar m sabUea. PMIU aa aaatevi 14, PttgrU* W»oUe Oa., UT« Seeaoeof, Rev Terk, M. g. Slovanska lala aa WaaUAl-skem. — Ia Bsrllna poročajo i Na W«atfalak«m ustanavljajo aveao slovenskih delavoav, v kateri bodo organiairani slovenski delav« ei, katerih j« okoli 30,000. Sv«m ima namen, ustanoviti laatn« lo-le, ki naj nudijo otrokom pouk v matsrlnščlni. Prusko prosvetno ministrstv* j« ustanovitov slo-vsnsklh šol dovolilo. ▼ Movari js moral uatavitl avo-j« izhajanje soeiallstični list 'Au-rora', komunistični Ust "II Lav*, ratore" in katoliški list "L'Aal-ons Novsress". Val ti liati ao morali prsnshatl izhajati, ker ao U-ko zapovedali fašiati. Fslisti ao v Novarl aaaedli tudi dalavsko zbornieo. Velikanska radarska stavka na Poljakam. V domobrovskih revirjih so prenehali rudarji a delom jte I. nov. Stavkati ao priče-II tu^l v krakovskih revirjih, od ft. t. m., pa v vseh rudarskih revirjih na Poljakom. Rudarji so namreč sklsnili a 95.000 glasovi prtfti 1800 stavkati do popolno zmag« na va«j črto. Bkoro gotovo bo atavka trajala dalj čaaa, kar «o nssprotjs velika. DoMdaj j« še poaredovala vlada, vendsr brezuspešno. ■ aa svojega brata Jaeob Grimlič, doma ia Borovnice, Ista 1919 se je nahajal v Portland, Oregon. Imam mu aporočati aelo valna stvari Is •tarsga kraja valed tega iellm, da sa mi priglasi na moj naalov, ako bode čital ta oglM. Cenjene rojake pa proaim, ako kdo ve ,kje m na-haja aedaj, naj m! sporoča to, aa* kar bodem zelo hvale len. Frank Orimlič,, 1017 Preeeott Rt., North rbleago, IU. (Adv.) BOZIC SE BUZl! II svejeem leriU sa Naša beake pošilja denar v start kraj hitro, saneeljlve Ia pe nizki eeai. Poleg tega je letos storile Is i">»«bae edred-h# e vrebei veselo skskljejo po snegu in pobirajo, kar je kokošim ostalo. Mačka ,vrsčaje se s lova, otrese se pri vsaki stopinji in naglo skoči na peč. Pea pa, mokra do kolen, gonita ee veselo po snegu. "Sneg, sneg, to je dobro, vozili se bomo na saneh," zavrizksjo o-troei, pozdravljaje zimo, katere jim je prinesla zopet drugega veselja. Sveti Martin jim prinese dobrih rošičkov, in po svetem Martinu imsjo v hiši perjevka. Ali pre-dico so jim mnogo ljubše, ker imajo pri preji več evobode. Ko sedejo perjevke v kuhinji okoli dolge mize In navsle na mizo visok Zagreb perja, kskor vsi snega, odže ne babica Neiiko in dečka od mize. Vendar ee je prigodilo, da se je Jošek enkrat vmes pririnil in padel v sagreb; lahko je pomisliti, kako ss je vdelal. Od ta dobe gol pirata, tlela Jožek v kuhinji Sttt kar je babica rekla, spusti se v smeh, rekoč: "Le pogledite, kako huda sta pea, ker jima delam godbo!" — "Ako bi imela pea nm, rekla bi ti ,tako godbo naj kozel posluša, čuješ? Precej to odlošil Zares, ako bodeš tako razposajen, rečem letoe svetemu Miklavžu, naj ti šibo prinese preti babica in ga pošene v iabo. — "No, to bo lepa reč, v m<-*ti eo pravili, da je nakupil eveti Mi klavš poln voz darov, in da bo letos obilo nosil: to se vč, tl|F-M tistim, ki so poslušni I" oglasi *e Uršika, zaslišavši mej vrati b« bične besede. Ko pride drugi dan učitelj, približa se Nežika s svojo abecednico in sede k drugim; dobro pazi, in ko mine ura, priteče zelo vceela k babici in pove, da pozna vže vse črke v prvi vrsti in precej jih bsbiei imenuje, povč tu vori babica, da majhnih ni varno jemati za mizo. To se ve, ds navadno ne smejo k mizi, ne pihati, ne z vrati lnskati, precej so ksrsni. Kdino veselje pri perjevkah ao pravljice In pripovedke o strahovitih in grajakih atražnikih, o veščah in ognjenih možeh. V dolgih meglenih večerih, ko prihajajo perjevke in predice iz koče in večkrat is jedne sli druge vssi, sliši aa včaaih: Tu in tu je strašilo; in ko ae začne o tem govoriti, ni kon-aa no'Kraja, ker vaaka vš kaj ta- bi volnene nogavice, copate šeet vrvic za kolovrat. Ko spravlja v škatljico, govori Jože ku: "Ako ne bi tebe bilo, bila bi doeti jedna." Nežika dobi to pot leseno desko, na katerej je abece da. "Ko pride jutri gospod učitelj, zsčneš se učiti; vsaj se neznansko dolgočasiš, kedar se drugi učč. In ker si se naučila oče-naš in pcamice, naučiš ae tudi abece," reče mati. Deklica od rado-ati poskoči in precej pazljivo Črke pregleda; poetrežljivi Tonček ae ponudi, da jo nauči: i, e, a, o, u; ali ona akrijc abecednico za hrbet in reče: "Od tebe ae nočem učiti, ti tega ne umejeŠ tako, kakor gospod učitelj." — "Za božji čas, da ne bi umcl abecede, ker berem is knjige," togoti ae deček. — "Ali v knjigi to ni tako," zavrne ga deklica. — "Jej, jej, ti ai bc-dazta!" ploskne deček z rokama. — "Ne jaz, ti ai," pokima Nežika glavo in gre z abecednico k luči. Ko ae ta dva o učenosti jpnk in di znamenja, kakoršna jim je go-jih spod učitelj prisodil, da si jih do bro v kIsvo vtisne. Mati in babica ž njo zadovoljni, "'/lasti ker jih še drugi dan pozna; zato pa jih češče babici kaže in sshte-va, da jo babica posluša; nsposled jih pozna tudi babica, kakor vnukinja. "Lejte no," reče, "svoje žive dni nisem mislila, da bi se Še kcdsj mogla abece naučiti, In zdaj tanu in Grivcu koncert, trobi na trobento in bobna na boben, kateri me je mati a sejma prineala. Psema ne more ta godba ppeebno prijetna biti, dvigata gobca, Sultan laje, Uri vee tuli, da je grozo poelušati. Babica s hčerjo v sobi pospravlja nakupljene reči, zaall-šavii pa to godbo, priteče, kakor bi jo kdo podil: "Mislila aem al, da je to ta zanikarnik, na tebi nt dlake dobre, deček! Ali bodeš molčal T" Jožek vzame trobento iz uat, pa kakor ne bi bil Bližal, na atare dni ae mi je pripetilo. 1 nu, ako hoče biti človek z otroki, mora biti sam otrok," Nekega dne prileti Jožek v izbo in kriči: "Otroci, otroci, pojdite gledat, babica je prinoala iznad izbe kolovrat!" "Je li to tako čudo t" kara mati otroke, videč, da se vsi zkozi d veri ženo in ž njimi tudi Barbika. Bes je, da ni čudo, ali mati ne pomisli, koliko veacija je babica a kolovratom v izbo prineala. S kolovratom hodijo pretfice na prejo, in ž njimi kraane pripovedke in veaele pe-eni; ona raje v svoji izbi sedeva in bere v knjigah ie grajake knjižnice, in kadar babica reče: "Povedi tudi nam kaj iz teh knjig," in mati kaj povč, te ne mika ne otrok, ne drugih tako, kakor Žive-nje na Dunaju, kadar začno o tem pripovedovati; to je vaim Vleči, in predice govore: "To mora biti kresno v takem mestu," otroci pa mislijo: Ko dorsstemo, pojdemo tudi mi tjs pogledat! Ali 'naj ljubše je vaim, razven matere, če začne babica pripovedovati pravljica o deklicah s zlatimi zvezdami na čelu, o knezih in kraljičih, -L_ Ivan Eriztn Tatenbafr. Historičen roman is 17. vski ■"_slovenske zgodovino. Josip Jurčič. (Dslje.) "Če ae pa palice premaknejo — tako le — vidiš meče trii To pomen ja, da boš zbral doeti vojščakov, ali zbrali se bodo za tebe, in tvoje bole, kar ImhIcš hotel; velik vojvoda in tag gospod, kakor ao kralji in eesarji!" Tatenbah ae zgane,, "če ae pa psliee zlože tsko-le, in drugače se sdaj ne amejo, vidiš akrinjo zaveze. To pomenja bogastvo, ketero pridobiš, in dobre prijatelje, katere imaš. Teh se moraš držati In prijateljstva ne raadreti. Ne razdreti! Ker gorje tebi In rodu tvojemu in tvoji duši in glavi tvoji, če razveže« zvezo s prijatelji. Olej, kaj ae stori is tegs, če vsamem od teh Žtirlh palic eno ali dve strani, če avezo razderem? Ksj jc to t" "Ne vem," pravi Tatenbah. "Poglej!" — kaže atarke, gole eljuati s hudobnim zoprnim smehom na ogled moleča. "8sms povej!" reče grof nejevoljen in ne-strpljiv. "Vrisla!" — zavpije baba reže. — Tatenbah obledi in odskočl k durim, tavaje po zapahu, da bi odprl vrata. "Vešala, ha, ha! — obesili te bodo, gospod veliki, tebe, da, plemenite tvoje koati, obesili na taka le velela, ako razdereš zveze in pustiš prijatelje," ponavlja grohotaje ae Ntarka, pobere eeklue i tal in visoko dvigne gorečo trsko, da bi videla učinek svojih beeedi. Videč, da je junaAki mož bled kakor sld, in da «c mu roka trese, po-veai avetilo in pravi že enkrat: "Vlaoko kakor kralji in ce*arji ali pa nizko kot tatovi In lupežniki!" V tem hipu ee Tatenbahu posreči najti za-pah pri dnrih. Odpre hleatno in plane ven, na zrak. Tam se oddahne. "Kaj Vam je prerokovala atara vešča!" vpraša Vukovački. "Nič!" odfovorl Tatenbah in naglo krene proti poti. kjer so Mali konji ••Dobljeno je. vtlak Je, kakor ava ai mlatila, Šepeta Vukovački Kaldiju na uho. Precej potem »o jeadeel v divjrm diru odja' bali preko Drevskege polja. Deveto poglavje. Stoji, »t o jI beli ffred, V belem rr««ln mlad goapod. Mlad goapod, mlada goepe. i -n/ ' Narodna p**%»- rti Priprava ss opor ao se • čaaom maošlle n« Ogrskem In Hrvaškem. Paaeba« hrvaški ban Peter Zrtnjekl j« »obiral doma vojake, bolj šs pa eo trudil savazaikov dobiti. Njegovs pogumna žena Katarina je dopi-aovala a francoskim poalanikom v Benetkah, $ri-ziersom, kaaneje je Zrinjaki aam imel oeebne pogovore a francoskim poslanikom na dunajegem dvoru, nekim Gremonvillem. Ravno tako ao madžarski veljaki Nadaadj, Rakocj in Štefan Barkocj poaredovali a Francosko. Bolj še pa je izkužal Zrinjaki caveznikov do-biti na Poljakem.K poljskemu kralju Vesnovie-kemu je bil Zrinjekl poelal nekega patra Bari-glio. Iskal pa je Zrinjaki pridobiti tudi Turke, najbrž, da bi si staližče za hrbtom varno ohranil. Med drugimi poalanei, katere je Zrinjaki poalal v Carigrad, bil je zadnji» bralcem Že znani — Vukovački " Zdi se, da ao vse te vlasti bile bolj ali manj voljne upornikom pomagati, vendar obljubiti takoj začeti ni hotela nobena; pričakovali ao povzod, kako ae bode atvar razvila. Po prizoru na Dravskem polju je bil Tatenbah mnogo delavnejii za svojo in svojih zaveznikov svrho. Obhodil je mnogo zvojlh prijateljev in oskrbovati začel gradove avoje z orožjem.. Vukovački, to videč, bil je odšel k Zrinjeke-mu v Os ko vee, odkoder je bil kakor baš prej povedano, precej poslsn v Carigrad. A ker so se v Čakaveu vedno bali Tatenba-hove omahljivosti, sklene grofica Zrlnjska sama obiskati gs v gradu na Račjem. Lepega dne se kresna velika goapa res pripelje, ua Tatenbahovo nemalo veoelje. Katarina Zrinjska je Imela bliau trideset let. Vendar jo njena msjestetičns postava ohranila ie vedno svežoat in brhkoat mlade Šenske. Visoka raat in polne hohotne oblike njenega teleaa kakor tudi energija, izražena v njenem obrasu, so jI dsjsle neksj moževskegs, daal nič trdega V ve-donju. govorjenju in na finem nežnem licu as je iaražela slovsnsko-llalijsnska njena mešana kri družine Frenkopanov. Obenem, sli kskor je slu-čaj zahteval, je bila aama živahnost Ia ogenj, t* koj sopet pa ozblljens premišljenoet In duhovi, toet. Sedite s Tstenbshom asms v sobi. Grofica Zrinjaka mu je anala mnogo ljubeznivega pripovedovati. Največ ja govorila o nji-hovem velikem političnem podjetju. In on ja ra-doetno posltižal njen glaa, navdušilo ga je odu-Ae vi j. u je njeno, ohrabril ga pogum te pogumna žene. A ko tako sedita, odpre ae duri ia noter stopi Ana, Tatenbehovo Žena. »lučaj je hotel, da ee je bila baš ta dan odpravila Iz Konjic, avojega navadnega bivališča, na Račje. Ker je Tetenbah njo la eine aadnjl čas še bolj aanemerjal nego običajno — ni bilo nena-ravno, da ga je prišla aama obiehat. De nahaja ta pri mošu lepo tujo goepo, ta jo je oeupnlR A tudi on je bil aeprijetno dirnjeu, de prihaja šana ravan v tem Aaaa. Vpraša ja to-rej a ne prav prijaznim sečudenjem i "TI al takajf Tako neprišakovaaof" Zrno odgovorit "Vidim, da vaju Msaa." (Dalje prihodnji*.) 192d zakletih v leve in pae, ali celo v »kale; o oreških, v katerih so bile zložene cele drage obleke, zlatih gradovih in morjih, v katerih prebivajo krazne morske deklice. (Dalje prihodnjič.) Most samomorilcev. Poleg majhnega, provincialne ga mesu teče potočič, tako neznaten, da se ob jaenih dnevih komaj razloči malo polzeče, umazane vode med kamenjem. Na obeh Straneh še spuščata vanj bodiaf umetno zgrajena, bodisi naravna bregova, polna smeti in odpadkov. Ko pride dež in potočič naraste, izpere voda vse to in nese naprej, gosta in umazana, in se maši na ozkih mestih in zbira v globokih bajarjih ali plane celo na travnik in puati ob robu za cel voz naplavine. Na južni etrani mesta pelje cesta v okolico med dvema neskončnima vrstama mladih koata njev; tam je izprehajaliiče meščanov. Svet je nižji kot mesto samo, zato je cesta speljana po vieokem nasipu, tako daleč, da ae avet zopet dvigne. Poleg meeta, cjer teče potočič, je avet najvišji in zato zaaeka najgloblja, čez za-eeko pa je moet, kakih 10 metrov dolg, z železno, gosto, meter visoko ograjo. Na deeni strani je prostor za pešce in tam jc najgloblje. Dva vieoka zida na obeh straneh z počrnelega rezanega kamena in na dnu trden tlak, po katerem polzi voda, ae zbira v malem tol-munčku in ae izgublja v počasnem teku v senci akacij, ki tesno oklepajo strugo ob bregu in rastejo tudi ob mostu na obeh atra-neh, velike in goate, in ee sklanjajo nad globino, da ae je vrhovi akoraj dotikajo. Globina je zato ie etrašnejša in ae zdi vse bolj (loboka. t Nekateri ljudje hodijo mimo dan za dnem in ne pogledajo v globino. Kot \>i mosta ne bilo, Kredo naprej. Drugi pa pogledajo redno vsakikrat. In če gredo desetkrat na dan čez most, pogledajo deeetkrat čez ograjo; ozka, aenčna globina in na dnu umazana voda in trdi, kameniti tlak, na obeh straneh pa akacije. Kdor je enkrat pogledal noter, bo prav gotovo pogledal tudi vdrugiČ, in kdor jo atokrat poljubil z očmi mrak te globine, bo atoprvikrat blaznim hrepenenjem hitel do ograje. Slonel bo in ae bo nagibal nad njo; pridružil se mu bo tovariš in bosta slonela oba, in ko pojdeta naprej,' bo jima čudno pri arcu. Čaaopis prinese malomarno pi-aano notico:44Včeraj ae je vrgel neznan človek čez most ob naai-pu. Ostal je na mestu mrtev. Vzrok nejman. Govori se, da ljubezen. Stara peaem." Tiste dni potem so vsi ljudje od kraja zrli čez ograjo. Sodili ao globočino, ailo padca in vzrok samomora. Bni so trdili, da se je ubil zaradi bede — saj je imel strgan auknjič, ko ao ga našli; drugi pa ao rekli, da ai je auknjič strgal ob akaciji, ko se je zapletel v nje trnje. Največ ljudi je paalo poglede ns krvavi liai, ki ie na kamenju jaano pričala, da se je nekaj zgo-d i Ki,;" Čuden človek, ki kaj takega storil" — "Pravijo, da je pri žel od daleč." — "Deset ur vož nje. , ." — "Da je našel to jamo!" — "Rea, da je nažel to ja-mol" Morda je šel alučalno mimo. Bog ve, kaj ima v arcu t Pogleda globino. Na dnu je še morda sled krvi, da je etvgr v^bljivejša. Nagne ee čes ograjo in en sunek: končano je!. . . Na ccati ni niko- gar .. . Bog vo, kaj ima v arcu! In sds i sef. . . Morda jc šel alučajno i,mimo. Bog: ve, kaj ima mamljivi mrak v duši. Hodil je mimo vsak dan, in gledal vanjo. Zgodi se mu kaj. Kaj takega morda da se nsm zdi malenkost, njemu pa je raztrgalo dušo. In pride . . . Mnogim je korak težak. Nekoč sem gledal v globino. Na kamenju se je že poznala ošarjena zvezda krvi; na vze strani je bilo " Akropnilo.-^Peleg meiif* je slonela neznana deklica in tudi zrla v globino. Žive in lepe oči jo imela. H4*,To bi morali posnažiti," je rekla. "Čakajo, da izpere vodal" "Kolikim je že izprala!" "Po dva —trije na loto. . ,»• F Moj oče jih pomni že nad petnajst. Nad deset jih bo pa menda res. . . ." Dekle je pomoičalo, potem pa pristavilo: "Kako težko je planil globino!" " Bogve." ■"Videla aem ga. Bratca aem pestovala tam za koetanji na oni strani in me ni videl, čndno zmeden je bil. Gorindol je hodil, zelo hitro. Čakal je — kajne, gospod f — da bi ne bilo nikogar blizu. V tla je gledal in prav zdi se mi, da je venomer nalahno ječah Ko je bil sam, je atopil z eno nogo v ograjo, da bi ao laže pognal čez. Pa noga ae mu je v go-ati ograji zapletla in obtičala. Vpil je, kot bi bil blazen, mahal rokama in vil a telesom, da bi ae osvobodil. Vaakemu bi bilo težko, če bi se koinaj odločil za važno ztvar, pa mu majhna zapreka nagaja. Slednjič je nogo izvil iz čevlja in omahnil v globino kot blisk____" "Zakaj niste prej pristopili! Rešili bi ga n^rda." Dekle me je pogledalo. "Ko sem pogledala dol, sem videla, da se mu je ie zganila roka, in potem nič več. . . Iztrgala eem čevelj iz ograje in ga zagnala dol. Njegov je bil. . ." * Dekle je pripovedovalo ameh-ljaje in mirno in jO s pametnim pogledom pogledavslo name. "Poglejte, če gledste en čss, ali vas ne popade želja, da bi skočili čez!" motim. StenjeKJlne •nrua vožnja v juooolavuo ^Allt ••••«••••»»••.« .Dos. t ifg^mduM::::::::: 8£ » hi„ •-••••-*••• V.V 0**- M . 'IjSa e,ai Si »rtlja*« {•v** »a a« «t b. •um 'ot.Tte.CTaiii 77T r» BN OH limb IS Čiato nad globino ae RS-ij bala. Skomignil eem z m m eni* se nasmehnil. i^HK* nase. morda ne. Pa mene bi koj To 1 HHHppp, m "Hm!" "Ali ni rea tako! Če bi flfl gledala v vrtinec, bi akočila J ter, četudi bi ne imela spočeti tega nesena." Šel sem dalje in bilo m^ strah dekleta in kraja. Kadi sem šel čez most, nisem pojrledd v globino. — Samo en večer še, ko sem žalosten. Videl eem polno s ,H globini, ki eo se gibale in mi & j male, grde in strašne, lep, mJ lc. . . Zdelo ae mi je, da so sam®, morilci, ki pripovedujejo « stn, hotnimi, 'temnimi kretnjam,. M gluhonemi, evoje življenje in pravičujejo pred Bogom in 8v3 tom svojo krivdo. . . Ko seni dalj J časa zrl, da razločim njih tajni govor, ao ae glave in udje i/praJ menili v listje akacij. Nekoč aem poteni bral v pro. vincialnem listu: "Čez most ob nasipu ae je vrgla šestnajstletni deklica in je obležala mrtva. Pri. vijo, da ae ji je omračil uin." Nisem sel glodat ne trupla, ne aledu krvi. Vsega me je pretres«! občutek groze. Most ob nasipa aem krstil za most samomorilcev, Ali vaš, zakaj ae tvoj dečtk tako rad potepa z drugimi dečki in uganja razne "porednostiT Odgovor na to in mnoge ugank« ▼ obnašanju otrok najdež v knji. gi "Zakon biogenezije", katere dobiš pri Književni matici SNPJ, Zn kuhanje piva doma Imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vae druge potrebščine. Poskusite ia j ae prepričajte, da je doma pri nu, : kuhani vedno le najboljši in naje«, nejši. Dobiti je tudi zbirko sodov, steklenic in raznih loncev, Itd. Mi vam dostavimo naročilo po po> šti, točno v vse kreje. Grocerijam, aladčičarjem in v pro* dejalne železnine damo primeren po* pust pri večjih naročilih. Piiite po ; informacije na: v . , FRANK OGLAR, •401 Saperler A ven a«, CUvcUad, Ot KNJIGE Književne Matice S. N. P. J. Književna matica Slovenske narodne pod-jednote je izdala in ima v zalogi sledeče SlVvensko-auiglnškn slovnica. Dodatek raz-i informacij. Fina trda vezba. Ce-s poštnino vred. x nih ko na $2. Jimmi slovenil škega proletari fgins. olek. pisal Upton Sinclair, po-ovest iz življenja ameri-časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1,00 s poštnino vred. ZajndnlcL Spisal Ivan Molek. Povest iz skriteira kosa življenja slovenskih delav-Trda vezba. Cena $1.75 s po- doslej cev v Ame štnino vred. Spisal Howard J. Zakon biogenezije. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnojje naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupai, dobite Vse Štiri knjige za šest aolarjev. za tri dolarje. Vredne so! Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica 2687-89 So. Lnwndale A ve., Chicngo, III. Rojaki, ki bivajo v spodaj omenjenih naselbinah, lahko kupiio knjige po isti ceni od sledečih naših zaštopnikov: C LE VEL A N D, O. Frank Čeme, trgovina z urami in zlatnino, 6038 St Clair Ave. Wtlllaia Sitter, trgovina z urami in zlatnino, 5805 St Clair Ave. ' Ludvik Medvedšek, 1140 Norwood Road. DETROIT, MICH. Amton Jurca, 1529 Cortland Ave. „ . CHI3HOLM, MINN, Frank Klu», tajnik društva štev. 110 SNPJ. JOHNSTOWN, PA. Amdraj Vtdrich. OHIO. Anton Janlumt, ki obišče vse naselbine. ZAPAD. Frank Ridtfar, ki obišče vse naselbine.