259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
RAZPRAVE
Rajko Brato`
Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo
UDK 94(398)»3//« +235.5:929 sv. Martin
BRATO@ Rajko, prof. dr., Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
rajko.bratoz@guest.arnes.si
Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 259–281, 105 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Prispevek obravnava tri vpra{anja, ki se navezujejo na osebnost in delo Martina Tourskega, pri ~emer avtor sprejema tako imenovano
dolgo kronologijo Martinovega ‘ivljenja (316/317–397). (1) Prikaz Martinove mladosti v Savariji je posve~en voja{kemu okolju, iz
katerega je izhajal, ter vpra{anju razvoja kr{~anstva v panonskem prostoru in posebej v Savariji v Konstantinovi dobi. (2) Martinov
obisk v Panoniji po odpustu iz vojske (357/358) in njegov spopad z arijanci osvetljuje okoli{~ine in oblike verskih spopadov med
pravovernimi in arijanci. Podoba, kot jo posreduje Vita s. Martini Sulpicija Severa, je skladna s podatki, ki jih prina{ata historiogra-
fija in polemi~na publicistika druge polovice 4. stoletja. Zanesljiva identifikacija Martinovih arijanskih nasprotnikov ni mogo~a. (3)
O ~a{~enju Martina kot {kofa s svetni{kim slovesom v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju ni podatkov. Na njegovo verjetnost ka‘e
zlasti ime in duhovna usmeritev {kofa Martina iz Brage, ki je izhajal iz panonskega prostora in je bil predan Martinovemu ~a{~enju.
Po propadu anti~nih struktur v Panoniji se je Martinovo ~a{~enje raz{irilo po karolin{kih zmagah nad Avari ob koncu 8. stoletja.
Avtorski izvle~ek
UDC 94(398)»3//« +235.5:929 sv. Martin
BRATO@ Rajko, PhD Full Professor, Department of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2, rajko.bratoz@guest.arnes.si
Martin of Tours and His Contacts with Pannonia
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 259–281, 105 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Adopting the so-called long chronology of Martin’s life (316/317-397), this paper examines three episodes in the life and work of
Martin of Tours. Depicting Martin’s youth in Sabaria, the first chapter describes the military milieu of Martin’s early life and the
development of Christianity in Pannonia, and especially in Sabaria, during the reign of Emperor Constantine. The second chapter
discusses Martin’s visit to Pannonia after his release from the army (357/358) and his clash with the Aryans, which throws light upon
religious conflicts between members of the orthodox religion and the Aryans. It is impossible to establish an authentic identification
of these Aryan adversaries. The image of Martin that is described in Sulpicius Severus’s book Vita s. Martini is congruent with
historiographic data and with facts cited by polemic journalism of the second half of the 4th century. The last chapter discusses
possible, yet unsubstantiated adoration of Martin in Pannonia in the 5th and the 6th centuries. Martin’s status of a bishop with a holy
reputation is indicated primarily by the name and religious preference of Bishop Martin of Braga, himself born in Pannonia, who was
a devout worshipper of Martin of Tours. The adoration of Martin of Tours spread after the Carolingians defeated the Avars at the end
of the 8th century.
Author’s Abstract
V prispevku o Martinovih stikih s kr{~ansko Panonijo ‘elimo posebej izpostaviti tri teme, ki
se navezujejo na najve~jo osebnost zgodnjekr{~anske dobe iz panonskega prostora: rojstvo in
zgodnja leta v panonski Savariji, njegov kasnej{i in edini v literarnem izro~ilu opisani obisk
domovine v enem od prelomnih obdobij njegovega ‘ivljenja (zaklju~ek voja{ke slu‘be, oprede-
litev za asketski na~in ‘ivljenja, spopad z arianizmom) ter vpra{anje za~etkov in razvoja Mar-
tinovega svetni{kega ~a{~enja v panonskem prostoru in njegovem sosedstvu v 5. in 6. stoletju.
Prvi dve vpra{anji se nana{ata na prvih {est poglavij »@ivljenja sv. Martina« Sulpicija Severa,
katerih razumevanje in razlaga se tesno navezujeta na zapletena vpra{anja kronologije svet-
nikovega ‘ivljenja. Pri tretjem vpra{anju bomo posku{ali dati kratek oris sicer precej dolge poti
do uveljavitve Martinovega svetni{kega ~a{~enja na obmo~ju njegove domovine.
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 259–281
260
Avtor se zahvaljuje prof. Dorottyji Gáspár (univerza v Szegedu) za pomo~ pri zbiranju gradiva in za vodstvo pri
ogledu arheolo{kih ostankov Savarije. Prispevek je bil predstavljen v obliki referata na simpoziju »San Martino di
Tours: culto, storia e iconografia tra Italia ed Europa« (Tolmezzo, 24.–25. junija 2006) in kot vabljeno predavanje na
Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu (26. oktobra 2006).
1 J. ZEILLER, Les origines chrétiennes dans les provinces danubiennes de l’Empire Romain, Paris 1918 (izhodi{~na
{tudija za moderne raziskave); H. LECLERCQ, Illyricum, DACL 7/1, 1926, 89–180 (obse‘en enciklopedi~ni pregled).
Celotno panonsko obmo~je zajemajo tri starej{e {tudije mad‘arskih avtorjev: A. ALFÖLDI, Tracce del cristianesimo
nell’epoca delle grandi migrazioni in Ungheria. Studi ungheresi sul tardo impero (Quaderni dell’impero: Roma e le
province II), Istituto di studi Romani 1938 (kratka zgodovinska sinteza); L. NAGY, Pannonia sacra, Budapest 1938
(arheolo{ka monografija); T. NAGY, A Pannoniai kereszténység története a Római védörendszer összeomlásáig (Die
Geschichte des Christentums in Pannonien bis zu dem Zusammenbruch des römischen Grenzschutzes), Dissertatio-
nes Pannonicae II,12, Budapest 1939. Za razvoj v 4. stoletju nazadnje A. CEDILNIK, Ilirik med Konstantinom Velikim
in Teodozijem Velikim. Balkansko-podonavski prostor v poro~ilih Atanazija, Hilarija, Sokrata Sholastika, Sozome-
na, Teodoreta in Filostorgija, Ljubljana 2004.
2 Izbor novej{ih pregledov kr{~anstva v Panoniji po letu 1980 v kronolo{kem zaporedju objav po obmo~jih. (I)
Severna Panonija (Pannonia I, Valeria): E.B. THOMAS, Das frühe Christentum in Pannonien im Lichte der archäolo-
gischen Funde, v: Severin zwischen Römerzeit und Völkerwanderung, Linz 1982, 255–293; E. TÓTH, Das Christen-
tum in Pannonien bis zum 7. Jahrhundert nach den archäologischen Zeugnissen, v: E. BOSHOF, H. WOLFF, Das
Christentum im bairischen Raum. Von den Anfängen bis ins 11. Jahrhundert, Köln, Weimar, Wien 1994, 241–272;
D. GÁSPÁR, Christianity in Roman Pannonia. An evaluation of Early Christian finds and sites from Hungary, BAR
International Series 1010, Oxford 2002 (temeljni pregled z iz~rpno literaturo za mad‘arski prostor). (II) Ju‘na Pano-
nija (Savia, Pannonia II): @. DEMO (ur.), Od nepobjedivog sunca do sonca pravde. Rano kr{}anstvo u kontinentalnoj
Hrvatskoj (From the Invincible Sun to the Sun of Justice. Early Christianity in Continental Croatia), Zagreb 1994; B.
MIGOTTI, Evidence for Christianity in Roman Southern Pannonia (Northern Croatia). A catalogue of finds and sites,
BAR International Series 684, Oxford 1997 (temeljni pregled z iz~rpno literaturo za obmo~je severne Hrva{ke). (III)
Ostala obmo~ja Panonije: Severozahodni panonski prostor na ozemlju dana{nje Avstrije: R. PILLINGER, Frühes Chri-
stentum in Österreich. Ein Überblick an Hand der Denkmäler, Mitteilungen zur frühchristlichen Archäologie in
Österreich 5, 1993, 4–27. Jugozahodni panonski prostor na ozemlju dana{nje Slovenije: R. BRATO‘ (in kot sodelavec
T. KNIFIC), Cristianesimo antico nel territorio della Slovenia, v: A. TILATTI (ur.), La cristianizzazione degli Slavi
nell’arco alpino orientale (secoli VI-IX), Roma, Gorizia 2005, 109–143. Jugovzhodni panonski prostor (Sirmij in
Bassianae z okolico) na ozemlju dana{nje Srbije: N. DUVAL, Sirmium »ville impériale« ou »capitale«?, Corsi di
cultura sull’arte ravennate e bizantina 26, 1979, 53–90; v pripravi je 5. zvezek serije Sirmium z objavo zgodnje-
kr{~anskih najdb. Ju‘nopanonski prostor ju‘no od Save na obmo~ju dana{nje Bosne in Hercegovine: Dj. BASLER,
Spätantike und frühchristliche Architektur in Bosnien und Herzegowina, Wien 1993. (IV) Dragoceno gradivo za
1. Za~etki kr{~anstva v rimski Panoniji – Martinov panonski izvor in dru‘beno
poreklo
Panonija, najpomembnej{a rimska de‘ela v Podonavju, je bila po delitvi v dve provinci v
zgodnjem 2. stoletju v toku Dioklecijanovih upravnih reform dve stoletji kasneje razdeljena
na {tiri province. V ve~jem zahodnem delu sta bili ustanovljeni provinci Pannonia Prima in
Savia, na ozemlju Spodnje Panonije Valeria in Pannonia Secunda. Obse‘no ozemlje je z
osrednjim delom obsegalo dana{njo zahodno Mad‘arsko (prete‘ni del provinc Pannonia I in
Valeria) ter severno Hrva{ko (prete‘ni del provinc Savia in Pannonia II), vendar se je z
delom ozemlja raztezalo tudi na obmo~je Avstrije, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbi-
je. Dana{nja ureditev tega prostora se mo~no odra‘a na podro~ju arheolo{kih raziskav
zgodnjekr{~anskega obdobja. Ob malo{tevilnih, ve~inoma zgodovinskih sintezah in temat-
sko zasnovanih {tudijah, praviloma starej{ega datuma, ki zajemajo celoten panonski pro-
stor,1 se arheolo{ke raziskave praviloma nana{ajo na posamezne dele panonskega prostora,
kar ote‘uje pregled nad razvojem na celotnem obmo~ju. Arheolo{ka zapu{~ina je dokaj ob-
se‘na in se z raziskavami postopoma pove~uje. Po na{i okvirni evidenci zna{a okrog 20
zgodnjekr{~anskih cerkva, najmanj 84 napisov (iz najmanj 14 najdi{~) in veliko {tevilo drob-
nih predmetov kr{~anskega zna~aja, ki so bodisi sestavljali inventar zgodnjekr{~anskih cerk-
va bodisi so bili v osebni lasti kr{~anskega prebivalstva.2
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
celotno obmo~je Panonije prina{ata zbornika dveh simpozijev: R. MÜLLER (ur.), Christentum in Pannonien im ersten
Jahrtausend, Zalai Múzeum 11, 2002 (zbornik simpozija v Keszthelyju novembra 2000); M. [A{EL KOS, P. SCHERRER
(izd.), The autonomous towns of Noricum and Pannonia – Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien. Panno-
nia I, Ljubljana 2003; Pannonia II, Ljubljana 2004 (prikazi novega stanja raziskav avtonomnih panonskih mest, ki
prina{ajo tudi ustrezne orise razvoja kr{~anstva).
3 Edicije Viktorinovih spisov s prevodi in komentarji: VICTORIN DE POETOVIO, Sur l’Apocalypse suivi du Frag-
ment chronologique et de La construction du monde (izd. M. DULAEY), SC 423, 1997; Viktorin Ptujski, Razlaga
razodetja in drugi spisi (izd. M. [PELI~), Celje 1999; VITTORINO DI PETOVIO, Opere (izd. M. VERONESE, Corpus scrip-
torum Ecclesiae Aquileiensis 2), Aquileia 2002; Temeljna {tudija: M. DULAEY, Victorin de Poetovio. Premier exégète
latin, Paris 1993. Izbor novej{e literature o Viktorinu: R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino fra
Aquileia e Poetovio, Udine, Gorizia 1999, 267–354; Isti, Verske razmere v Petovioni v drugi polovici 3. stoletja v
lu~i poro~il {kofa Viktorina, v: M. VOMER GOJKOVI~, N. KOLAR (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova
doba, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj 2001, 313–325; S. KRAJNC (izd.), Mednarodni znanstveni simpozij ob
1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, Ptuj 2003.
4 Passio s. Quirini (Th. RUINART, Acta Martyrum, Ratisbonae 1859, 522–524); prim. Notitia dignitatum Oc. I 83
(corrector Sauiae); I 87 (praeses Pannoniae primae).
5 M. JARAK, Martyres Pannoniae – the Chronological Position of the Pannonian Martyrs in the Course of Diocle-
tian’s Persecution, v: R. BRATO‘ (ur.), Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit, Ljubljana 1996,
263–289; R. BRATO‘, Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balka-
na, v: S. KRAJNC (ur.), Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700 – letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. Zbornik
razprav, Ptuj 2003, 29–98; isti, Die diokletianische Christenverfolgung in den Donau- und Balkanprovinzen, v: A.
DEMANDT, A. GOLTZ, H. SCHLANGE-SCHÖNINGEN (ur.), Diokletian und die Tetrarchie. Aspekte einer Zeitenwende,
Berlin, New York 2004, 115–140; isti, Verzeichnis der Opfer der Christenverfolgungen in den Donau- und Balkan-
provinzen, prav tam, 209–252; dopolnjena italijanska izdaja razprave: R. BRATO‘, Le persecuzioni dei cristiani nelle
province danubiane e balcaniche sotto Diocleziano, Quaderni Giuliani di Storia 25, Trieste 2004, 261–342.
Za~etki kr{~anstva v Panoniji padejo v 3. stoletje. Njegov izvor, zna~ilnosti in razvoj se
dajo rekonstruirati iz ohranjenih spisov {kofa Viktorina iz Petovione. Njegovi spisi odra‘ajo
dokaj razvito kr{~ansko ‘ivljenje, ki ga ozna~ujejo izraziti vplivi Vzhoda. Verska skupnost,
ki jo je vodil, je bila socialno dokaj razslojena, v njej so bile poznane, morda pa tudi raz{irjene
hereti~ne predstave pod vplivom gnosticizma in drugih duhovnih gibanj 3. stoletja.3 Poleg
Petovione je obstajal v tej dobi {kofijski sede‘ v Cibalah. Tamkaj{nji {kof Eusebius je umrl
mu~eni{ke smrti »mnogo let« pred Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov, najverjetneje
v ~asu cesarja Valerijana (257 ali 259). V primerjavi z razmerami v drugi polovici 3. stoletja
se ka‘e kr{~anstvo v ~asu preganjanja kristjanov v dobi Dioklecijana in tetrarhov (od 303 do
teoreti~no 311) v bistveno bolj razviti obliki. [tevilo poznanih ‘rtev je bilo znatno (okrog 30
poznanih po imenu), vendar pa so bile – z izjemo {kofa Kvirina iz Siscije, ki je bil usmr~en v
Savariji – vse ostale po imenu poznane ‘rtve usmr~ene v Drugi Panoniji, med temi z eno
izjemo vse v Sirmiju. Preganjanje je bilo o~itno neenakomerno. Mo~no prizadeta je bila
kr{~anska skupnost v Sirmiju, ki je izgubila {kofa, ob njem pa {e nekaj desetin klerikov in
laikov (med njimi ve~ ‘ensk), prav tako je bilo v panonski metropoli usmr~enih nekaj kristja-
nov iz bli‘njega Singiduna v provinci Meziji. Edina po imenu poznana ‘rtev z obmo~ja zahod-
nopanonskega prostora in ena najbolj poznih v celotnem podonavskem prostoru je bil {kof
Kvirin iz Siscije. Ta ni bil usmr~en v svojem mestu, ki je bilo obenem glavno mesto province
Savije, temve~ v Savariji, glavnem mestu Prve Panonije. Kasnej{i spis o mu~eni{tvu (passio
Quirini) predpostavlja, da provincialni namestnik Savije ni imel pravice obsojanja na smrt,
kar se zdi nenavadna poteza. Provincialni namestnik je v vlogi sodnika na~eloma smel ob-
sojati na smrt. Poleg tega provinca Savija ni bila ni‘jega ranga od Prve Panonije; ~e sodimo
po podatkih, ki jih posreduje Notitia dignitatum, je imel kasneje njen upravnik celo vi{ji rang
(corrector).4 Za presenetljivo odsotnost omemb ‘rtev iz obeh severnih panonskih provinc,
Valerije in Prve Panonije, ni mogo~e dati jasnega in prepri~ljivega pojasnila. Verjetnej{i vzrok
kot majhna intenzivnost preganjanj je propad izro~ila o tamkaj{njih ‘rtvah zaradi katastrofal-
nega razvoja na obmo~ju obeh provinc severne Panonije v poznem 4. in zgodnjem 5. sto-
letju.5 Vsi {tirje {kofijski sede‘i na tleh Panonije, ki se omenjajo pred nastopom Konstantina
262
6 R. BRATO‘, Razvoj organizacije zgodnjekr{~anske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Z^ 40,
1986, 363–395, zlasti 384–385.
7 SULPICIUS SEVERUS, Vita s. Martini 2,1 (izd. J. FONTAINE, SC 133, 1967, 254): Igitur Sabaria Pannoniarum
oppido oriundus fuit, sed intra Italiam Ticini altus est, parentibus secundum saeculi dignitatem non infimis, gentili-
bus tamen. (2) Pater eius miles primum, post tribunus militum fuit… Na tej podlagi tudi GREGORIUS, Historiae 10,31
(izd. B. KRUSCH, R. BUCHNER, Darmstadt 1977, vol. II, 400, III.: Fuit autem de regione Pannoniae, civitate Sabariae).
Dva avtorja pesni{kih biografij galskega svetnika sta sledila prozni biografiji Sulpicija Severa: (1) PAULINUS PETRO-
CORDIENSIS, De vita s. Martini I–VI (PL 61, 1007–1072) je v uvodnih verzih omenil njegov panonski izvor in poreklo
iz vi{jih slojev (Vita s. Martini 1,11–13 v PL 61, 1011 A: Quem (sc. Martinum) procul in nostram misit fecunda
salutem / Pannonia, haud humili generatum stirpe, tribunus / nam genitor, clarus meritorum laude …). (2) VENANTI-
US FORTUNATUS, Vita s. Martini I–IV (izd. F. LEO, MGH AA 4,1, 1981, 293–370) je omenil izvor iz panonske Savarije
(Vita s. Martini 1,45–46 (ed. cit., 296): … Martini gesta beati, / Pannoniae geniti qua clara Savaria vernat). Med
vzhodnimi viri sta Sulpicijevo oznako izvora (apò Sabareías tês Pannonías) povzela SOZOMENOS, HE 3,14,38 (SC
418, 1996, 134) in Synax. Eccl. CP, Nov. 10,3 (st. 211). O nenavadni oznaki dru‘bene pripadnosti (non infimis), ki jo
je prevzel tudi Gregor Tourski, prim. J. FONTAINE, SC 134, 1968, 434–436. Napredovanje Martinovega o~eta v voja{kega
tribuna je pomenilo pripadnost vite{kemu stanu (prim. A. DEMANDT, Die Spätantike. Römische Geschichte von Dio-
cletian bis Justinian 284–565 n. Chr., München 1989, 273–274).
8 PLRE I, 223–224 (Fl. Val. Constantinus 4); 933–934 (Flavius Valentinianus 7).
9 Notitia dignitatum Oc. V 9; 152; VII 82 (intra Gallias). Prim. D. HOFFMANN, Das spätrömische Bewegungshe-
er, Düsseldorf 1969, Bd. I, 226 (z op. 135 v Bd. II, 86); 261; 330; 405–407 (kot legio pseudocomitatensis).
10 Nam dostopen izbor avtorjev, ki dajejo prednost dolgi kronologiji: E. GRIFFE, La Gaule chrétienne a l’époque
romaine 1, Paris 1964, 270–298, zlasti 274; J. LAHACHE, Martino, vescovo di Tours, santo, Bibliotheca sanctorum 8,
1967, 1248–1279; J. FONTAINE, SC 134, 1968, 498–508; CH. MOHRMANN v: Vite dei santi IV, Verona 1975, XVIII–
XXI; 256–258 (J.W. SMIT, komentar k Vita Martini 2,2); J. FONTAINE, Martin (saint), Dictionnaire de Spiritualité,
fasc. 68-69, 1979, 687–694; R. VAN DAM, Leadership and Community in Late Antique Gaul, Berkeley, Los Angeles,
London 1985, 124; L. PIETRI, Martin von Tours, Theologische Realenzyklopädie 22, 1992, 194–196; kratko tudi Der
Neue Pauly 7, 1999, 964; nazadnje A. PER{I~, San Martino, »protomonaco« d’Occidente e testimone della spiritua-
lità di Aquileia cristiana, v: A. GERETTI (ur.), Martino. Un santo e la sua civiltà nel racconto dell’arte, Milano 2006,
41–77, zlasti 45 in 76).
11 H. DELEHAYE, Saint Martin et Sulpice Severe, Analecta Bollandiana 38, 1920, 5–136, zlasti 19–33; S. STANCLIF-
FE, St. Martin and his Hagiographer. History and Miracle in Sulpicius Severus, Oxford 1983, zlasti 111–133; kratki
kronologiji se pridru‘uje se tudi D. VON DER NAHMER, Martin v. Tours, Lexikon des Mittelalters 6, 1993, 344–345.
(od teh je bila Petoviona med upravnimi reformami priklju~ena Noriku), so le‘ali na ozemlju
ju‘nopanonskih provinc.6
^e sledimo biografiji Sulpicija Severa kot temeljnemu viru o Martinu, je bil kasnej{i galski
{kof svetni{kega slovesa rojen v panonski Savariji v dru‘ini, ki je pripadala privilegiranim
dru‘benim slojem. Njegov o~e je bil vojak, ki je kasneje, verjetno po odhodu iz Panonije,
napredoval v voja{kega tribuna (tribunus militum).7 S tem napredovanjem se je povzpel v voja{ki
hierarhiji dokaj visoko. Kot je znano, so se v posameznih primerih nosilci tega naslova celo
povzpeli na cesarski prestol, na primer Konstatin v letu 306, v letu 364 pa Martinov sodobnik in
panonski rojak Valentinijan.8 Ker se je nahajal v Savariji oddelek gardnih konjeni{kih enot
(legio palatina) z imenom Lancearii Sabarienses, bi mogli voja{ki poklic Martinovega o~eta
povezati s to voja{ko enoto, ki je bila kasneje prestavljena v Galijo.9
Pri prikazu Martinovih stikov s panonskim prostorom, iz katerega je izhajal, se ne more-
mo izogniti dvema zapletenima vpra{anjema kronologije, na katera na podlagi razpolo‘ljivih
virov ni mogo~e dati zanesljivega odgovora. Pri tem pu{~amo – razen v enem primeru – ob
strani kot zanemarljive vrednosti morebitna ~asovna zaokro‘evanja, ki so v posameznostih
vzrok za nekajletne razlike pri datiranju. Ker sporo~a Sulpicij Sever v biografiji samo relativ-
no kronologijo, v svojih Dialogih pa posreduje tudi zelo malo podatkov, ki bi omogo~ili
absolutno datiranje posameznih epizod iz Martinovega ‘ivljenja, se odpira zlasti pri razlagi
Martinove mladosti in za~etkov javnega delovanja nenavadno velika kronolo{ka vrzel dveh
desetletij: ali je bil Martin rojen (po tako imenovani dolgi kronologiji) okrog leta 31610 ali
(po tako imenovani kratki kronologiji) {ele okrog 336.11 V zvezi z epizodo, ki je za osvetlitev
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
12 Dialogi 2,6,3 (izd. C. HALM, CSEL 1, 1866, 187): Hic (sc. Magnus Maximus) Martinum saepius euocatum
receptumque intra palatium uenerabiliter honorabat…, pri ~emer avtor dodaja, da je bila po imenu neznana ce-
sarjeva ‘ena posebej prevzeta od Martinovih govorov.
13 Dialogi 2,7,4 (CSEL 1, 188–189): … Martino … iam septuagenario … regina seruiuit et ministrauit edenti…
(prim. C. STANCLIFFE, St. Martin, 133, z domnevo, da gre za retori~no pretiravanje). Martin je bil sprejet na dvoru {e
ob drugi prilo‘nosti okvirno v istem obdobju (385–386), ki jo opisuje Vita s. Martini 20,4–7. Ta obisk ob slavnostni
prilo‘nosti z ve~ izbranimi gosti prina{a epizodo, ki odra‘a za tisti ~as zna~ilen porast ugleda cerkvenih dostojan-
stvenikov v odnodu do nosilcev posvetne oblasti. Martin, ki je kot posebej po~a{~eni gost prvi nazdravil iz skupne
~a{e, te ni izro~il cesarju kot gostitelju in po rangu najvi{ji osebi pri omizju, temve~ svojemu diakonu(!), da bi na ta
na~in poudaril ve~jo veljavo duhovne oblasti nad posvetno. Gl. k mestu J. FONTAINE, SC 135, 932–938 (v epizodi
omenjeni consul Euodius je opravljal konzulat v letu 386; PLRE I, 297, s.v. Flavius Euodius 2; CLRE, a. 386). O
Martinovih odnosih s cesarskim dvorom gl. L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de Tours du IVe au
VIe siecle, Collection de l’École française de Rome 69, 1983, 77–83; H. HEINEN, Frühchristliches Trier. Von den
Anfängen bis zur Völkerwanderung, Trier 1996, 203–216.
14 Dialogi 2,13,3–4 (CSEL 1, 196).
15 Prim. C. STANCLIFFE, St. Martin, 129–133 (ob upo{tevanju tega dejstva avtorica zastopa kraj{o kronologijo).
Martinovih stikov s Panonijo osrednjega pomena, se postavlja vpra{anje, ali je bil ob svojem
prihodu v Panonijo zrel mo{ki pri {tiridesetih letih z velikimi ‘ivljenjskimi izku{njami (ve~
kot dve desetletji dolgo slu‘enje v vojski, {e nekoliko dalj{a privr‘enost kr{~anstvu) ali pa
kot dvajsetletni mladeni~, ki se je opredelil za asketizem in mu je nenavadno zgodaj uspelo
izstopiti iz voja{ke slu‘be.
Drugo vpra{anje kronologije, ki je prav tako bistvenega pomena za Martinov prihod v
Panonijo, je datiranje njegovega izstopa iz vojske: datiranje tega dogodka v ~as po uspe{nem
pohodu proti Alamanom jeseni leta 357, po najnovej{em predlogu celo eno leto kasneje,
izpodbija histori~nost njegovega prvega sre~anja s {kofom Hilarijem v Poitiersu po izstopu
iz vojske, saj je bil {kof neposredno po sinodi v Biterah (Biterrae, dan. Béziers) v aprilu ali
maju 356 izgnan v maloazijsko Frigijo. Martin naj bi odpotoval v Panonijo po kraj{em, ven-
dar nedolo~ljivo dolgem (aliquandiu) zadr‘evanju pri Hilariju, ki naj bi imel nanj izredno
mo~an duhovni vpliv.
Glede prvega vpra{anja se nam zdi dalj{a kronologija bolj verjetna, kljub vrsti tehtnih
pomislekov, ki so jih izrazili v tej zvezi Hippolyte Delehaye (1920) in pred dobrima dvema
desetletjema na sugestiven na~in Clare Stancliffe (1983), pridru‘ujejo pa se ji tudi nekateri
drugi raziskovalci. Pri tehtanju razlogov v prid ene ali druge razlage je odlo~ilnega pomena
en podatek: Sulpicij Sever poro~a v Dialogih – v obliki pripovedi Martinovega u~enca Gala
– da je samooklicani cesar Magnus Maximus v ~asu spopada s Priscilijanom in njegovimi
privr‘enci v {panski cerkvi (385), do katerega je zavzel svoje stali{~e tudi Martin kot tourski
{kof, sprejel Martina na dvoru v Treverih na zasebno ve~erjo. Obedovala sta samo Martin in
samozvani cesar, stregla pa naj bi jima po imenu neznana cesarica. Cesar in njegova ‘ena,
oba pravoverna kristjana, sta namre~ po Sulpicijevem poro~anju ve~krat povabila {kofa na
dvor, da bi se z njim pogovarjala o verskih vpra{anjih.12 Ob tem dodaja, da je bil Martin tedaj
‘e v sedemdesetem letu starosti (iam septuagenarius).13 Te‘ko si predstavljamo, da bi avtor,
ki je osem let kasneje (393/394) med zbiranjem gradiva za biografijo Martina obiskal,14
zagre{il tako veliko napako, da bi kot sedemdesetletnika ozna~il ~loveka, ki bi bil dejansko
star {ele petdeset let. Kljub dokaj retori~no oblikovani epizodi bi to ne pomenilo le pretira-
vanja, temve~ ponarejanje ‘ivljenjepisa.15 Gregor Tourski, {kof v Toursu v letih 573–594 ali
skoraj to~no dve stoletji za Martinom (371/2–397), je poleg tistih podatkov o svojem predhod-
niku, ki jih je dobil v Sulpicijevi biografiji in v drugih njegovih spisih, imel na razpolago tudi
kratke zapise o doma~ih {kofih, kakr{ne so sestavljali obi~ajno na {kofijskih sede‘ih in so
slu‘ili za kronikalno zasnovane sezname {kofov. Za Martina sporo~a na podlagi vseh razpo-
264
16 Gregorius, Historiae 10,31,3: izvolitev za {kofa anno VIII. Valentis et Valentiniani, torej 371–372; smrt v 81.
letu starosti (obiit … anno LXXXI. aetatis) po ve~ kot {estindvajsetletnem pontifikatu (Sedit autem annis XXVI,
menses IIII, dies XVII (morda le VII)). V Historiae 1,48 sporo~a letnico smrti: Arcadi vero et Honori secundo imperii
anno sanctus Martinus Turonorum episcopus … migravit ad Christum. Transiit autem … Attico Caesarioque conso-
libus (torej 397; gl. PLRE II, 1242; CLRE, a. 397). O kronologiji Martinovega pontifikata gl. L. PIETRI, Naissance
d’une cité chrétienne. La ville de Tours, str. 4.
17 Historiae 1,36: … Huius (sc. Constantini) imperii anno undecimo … beatissimus praesul Martinus apud
Sabariam Pannoniae civitatem nascitur parentibus gentilibus, non tamen infimis. Ob upo{tevanju datuma Konstan-
tinovega nastopa (25. 7. 306) se nana{a Gregorjeva oznaka okvirno na razdobje od srede leta 316 do srede leta 317.
O Gregorijevi kronologiji prim. S. STANCLIFFE, St. Martin, 115–118.
18 Vita Martini 3,6: Qua Martinus expectatione suspensus per biennium fere posteaquam est baptismum conse-
cutus solo licet nomine militauit. Stavek dopu{~a dvojno razlago: (a) ~e se zveza per biennium fere nana{a na pove-
dek militauit, je s tem ozna~ena dol‘ina slu‘enja; (b) ~e se zveza nana{a na suspensus, je zaklju~ek stavka – solo licet
nomine militauit – brez ~asovne omejitve (tako je s postavitvijo lo~il predvidel C. HALM (CSEL 1, 114), v tem smislu
sta stavek prevedla J. FONTAINE, SC 133, 259 in L. CANALI, Vite dei santi IV, 15; prim. C. STANCLIFFE, St. Martin,
126–128).
19 Vita Martini 3–4.
20 Prim. HIERONYMUS, Epistula 60,9 (… mihi non placent dilationes istae inperfectae servitutis Dei …).
lo‘ljivih virov letnico nastopa pontifikata (371/372), na dneve natan~no oznako ve~ kot {estin-
dvajsetletnega pontifikata ter smrt v 81. letu starosti v letu 39716, ob tem pa tudi letnico
rojstva, ki jo je – verjetno res na podlagi podatkov iz Sulpicijevih spisov – izra~unal sam
(enajsto leto Konstantinove vlade, torej 316/317).17
^etudi bi Gregor z izjemo dol‘ine pontifikata in datuma smrti vse ostale elemente krono-
logije izra~unal iz Sulpicijevega podatka, da je bil Martin v ~asu sprejema na cesarskem
dvoru v Treverih v letu 385 star sedemdeset let, se nam zdi dolga kronologija verjetnej{a. Ve~
razlogov govori po na{em prepri~anju zanjo, kljub nenavadnemu Sulpicijevemu »preskoku«
dvajsetih let ‘ivljenja, ki je glede na ~asovno trajanje enak ~asovnemu neskladju, po katerem
bi petdesetletnika ozna~il z izrazom septuagenarius. V biografiji sledi znameniti epizodi
Martinove delitve pla{~a v Amiensu in omembi njegovega krsta v starosti osemnajstih let (po
dalj{i kronologiji okrog 334/335, po kraj{i dve desetletji kasneje) omemba Martinovega (dve-
letnega ali bistveno dalj{ega) slu‘enja v vojski (torej do 336/337 oziroma 356/357).18 Za
naslednjo epizodo – odpust iz vojske med pohodi cezarja Julijana proti Alamanom – je mogo~e
postaviti na podlagi drugih virov absolutno kronologijo. Ker gre najverjetneje za dogodek po
nastopu jeseni 357, je odstopanje v primeru kratke kronologije malenkostno, v primeru dolge
kronologije pa zna{a okvirno dve desetletji, kar bi pomenilo, da je Sulpicij »presko~il« dve
desetletji Martinove voja{ke slu‘be.19
Medtem ko Sulpicij za morebitno dvajset let previsoko starostno oznako svojega vzor-
nika v letu 385 ni imel razloga, pa obstajajo razlogi, zaradi katerih bi Martinovo obi~ajno
dolgo slu‘enje v vojski (25 let) skr~il za dvajset let. Podoba Martina kot asketa in nato asketsko
‘ive~ega {kofa, ki bi bil pred tem ve~ kot dve desetletji vojak v elitni in dobro pla~ani gardni
enoti, bi v ~asu oblikovanja meni{kega ideala na kr{~anskem Zahodu naletela na odpor v
krogih doslednih zagovornikov tega ideala. ^e sodimo po Hieronimu so privr‘enci asketske-
ga ideala imeli zadr‘ke do tistih, ki so se posvetili asketskemu ‘ivljenju {ele po zaklju~ku
uspe{ne posvetne kariere, {e zlasti voja{ke. V takem njihovem ravnanju so videli nena~elnost,
njihovo predhodno slu‘enje dvema gospodarjema oziroma »nepopolno slu‘enje Bogu«.20
Pomisleki do upokojenih vojakov so obstajali tudi med lai~nimi kristjani, zlasti pa v sami
Cerkvi, ki je sku{ala onemogo~iti primere, da bi odslu‘eni vojaki zasedali mesta v duhovni{kem
poklicu ali postali celo voditelji cerkvenih skupnosti. Dva Martinova sodobnika na Petrovem
prestolu, Damas in zlasti Siricij, sta izrecno prepovedala prestop nekdanjih vojakov v
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
21 Prim. DAMASUS (SIRICIUS?), Epistula 10,7 (ad Gallos; PL 13, 1186; zadr‘ek do vojakov, ki bi lahko po sprejemu
krsta ‘iveli gre{no ‘ivljenje ali celo storili nasilna in krivi~na dejanja); SIRICIUS, Epistula ad episcopos Africae 2,III
(PL 13, 1158–1159: Item, si quis post remissionem peccatorum (torej krstu) cingulum militiae saecularis habuerit,
ad clerum admitti non debet); Epistula 10,7 (PL 13, 1186); gl. tudi A.H.M. JONES, The Later Roman Empire 284–
602, Oxford 1973, 923–924; 1386 op. 135 (s podrobnimi navedbami virov od 4. do 6. stol.).
22 Prim. Novella Valentiniani 7,3 (447); Codex Iustinianus 1,3,27 (466; splo{no se dovoljuje vstop v klerikalni
stan po zaklju~ku posvetne kariere, vendar so od tega izvzeti cohortales); prim. A.H.M. JONES, The Later Roman
Empire, 1386 op. 138–139.
23 O Martinu kot {kofu, pre‘etem z voja{ko mentaliteto, prim. Vita Martini 14,5; Epist. 3,13; Dialogi 2,11. R.
VAN DAM, Leadership and Community, 124–125 (z oznako »militant bishop«; avtor primerja njegovo kariero z
vrstnikom panonskega porekla cesarjem Valentinijanom); L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de
Tours, 64–67.
24 F. LOTTER, Severinus von Noricum. Legende und historische Wirklichkeit, Stuttgart 1976, zlasti 156–166.
25 Origo Constantini (Anonymus Valesianus I) 15–17 (izd. I. KÖNIG), Trier 1987, 40–42 in 116–129 (iz~rpen
komentar).
26 Passio s. Quirini 4–5 (Th. RUINART, Acta martyrum, Ratisbonae 1859, 523–524): (5) Cuius corpus non longe
ab eodem loco, ubi demersum fuerat, inventum est; ubi etiam locus orationis habetur. Sed ipsum sanctum corpus in
basilica ad Scarabetensem portam depositum, ubi major est pro meritis eius frequentia procedendi.
duhovni{ki stan;21 prestop pred zaklju~kom celotne voja{ke slu‘be (stipendiis non peractis)
je prepovedovala kasneje tudi cesarska zakonodaja.22 Martin je postal po zaklju~ku voja{ke
kariere, ki ga je o~itno trajno zaznamovala,23 najprej za okroglo poldrugo desetletje asket in
zatem voditelj asketske skupnosti, nato za ve~ kot ~etrt stoletja {kof. Voja{ko preteklost bi
mogli njegovi nasprotniki izkoristiti za napade nanj. Zato so obstajali tehtni razlogi, da je
Sulpicij njegovo voja{ko kariero skr~il na najnujnej{e podatke in s tem zameglil njeno pravo
podobo. V hagiografski knji‘evnosti pozne antike se ponuja vzporednica s stoletje kasnej{im
Evgipijevim @ivljenjem svetega Severina iz Norika. Avtor ni dal prikaza celotne Severinove
‘ivljenjske poti, pa~ pa je v celoti izpustil obdobje pred njegovo konverzijo v meni{tvo oziro-
ma pred njegovim prihodom v Norik.24
Iz razgibane, vendar v podrobnostih malo poznane zgodovine Panonije in posebej Sava-
rije v ~asu cesarja Konstantina, naj navedemo nekaj pomembnej{ih dogodkov. ^e se dr‘imo
dolge kronologije, pade Martinovo rojstvo v prelomni ~as: v prvi dr‘avljanski vojni med
Konstantinom in Licinijem je po Konstantinovi zmagi v bitki pri Cibalah (Cibalae, dan.
Vinkovci) v Drugi Panoniji (8. oktobra 316) ozemlje celotnega Ilirika pri{lo pod njegovo
oblast in bilo s tem priklju~eno zahodnemu delu cesarstva.25 V ~asu, ko je Konstantin ‘e
jasno kazal naklonjenost kr{~anstvu, so Martinovi star{i, ki so pripadali privilegiranim dru‘be-
nim slojem, obdr‘ali pogansko vero. V Savariji, glavnem mestu province Pannonia Prima, je
bilo kr{~anstvo ‘e raz{irjeno. V obdobju pred zmago kr{~anstva je bilo mesto prizori{~e
usmrtitve {kofa Kvirina iz Siscije (308), v vsem obmo~ju provinc srednjega Podonavja
najpoznej{e ‘rtve preganjanja kristjanov. O~itno se je dogodek mo~no vtisnil v spomin, saj
ga omenja cela vrsta virov. V poznem 4. stoletju je neznani avtor, najverjetneje prav v Sava-
riji ali vsaj v Prvi Panoniji, sestavil spis o {kofovem mu~eni{tvu, ki prina{a ve~ omemb
lokalnega zna~aja. V spisu se omenja skupina kr{~anskih ‘ena (Christianae mulieres), ki naj
bi obiskale zaprtega {kofa, prav tako navzo~nost kristjanov pri njegovi usmrtitvi. Passio omenja
najdbo {kofovih posmrtnih ostankov in nastanek molilnice (locus orationis) v bli‘ini kraja
najdbe ter kasnej{i pokop {kofovih posmrtnih ostankov v baziliki v bli‘ini severnih mestnih
vrat (basilica ad Scarabetensem portam), ki je postala romarski kraj (gl. sliko 1).26
Dosedanje arheolo{ke raziskave niso zanesljivo potrdile obstoja in lege obeh zgodnje-
kr{~anskih objektov, ki jih omenja passio Quirini, zato ostajajo vsi poskusi njihovega lokali-
266
27 Prim. E. TÓTH, Late Antique Imperial Palace in Savaria (The Question of the So-called Quirinus Basilica),
Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 25, 1973, 117–137; isti, Der Mosaikfußboden der Aula
Palatina von Savaria, Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 28, 1976, 301–317; kratko isti, Das
Christentum in Pannonien (op. 2), 246. Rezprezentan~ni objekt, ki so ga nekdaj razlagali kot Kvirinu posve~eno
cerkev, je Aula palatina, zgrajena v Konstantinovi dobi. Kvirinu posve~eno cerkev bi mogli iskati izven obzidja na
zahodnem grobi{~u. Prim. D. GÁSPÁR, Christianity, 116–118; 295: na podlagi najdbe ostankov rimskega mostu ~ez
reko Sibaris/Perint dolo~itev kraja Kvirinovega mu~eni{tva; hipoteti~na lega molilnice (locus orationis) ob zahod-
nem mestnem zidu; basilica ad Scarabetensem portam naj bi se ne nana{ala na severna mestna vrata proti Scarban-
tiji, temve~ na vzhodna mestna vrata. To hipotezo je zavrnil E. TÓTH, Lehet-e Scarbantiából Bassianát csinálni?
(Kann man aus Scarbantia Bassiana machen?), v: R. MÜLLER (ur.), Christentum in Pannonien, 295–300. Pregled z
literaturo do leta 2000 prina{a P. SCHERRER, Savaria, v: M. [A{EL KOS, P. SCHERRER (izd.), The autonomous towns of
Noricum and Pannonia – Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien. Pannonia I, Ljubljana 2003, 53–80,
zlasti 54–55.
28 D. GÁSPÁR, Christianity, 122–125 in 296–299 (napisi in drobne najdbe); T. BUÓCZ, Lapidarium. Savaria
Museum, Szombathely 2003 (2. izd.), 114–119 (izbor napisov).
ziranja na hipoteti~ni ravni.27 Materialno in duhovno podobo lokalne kr{~anske skupnosti
osvetljuje kak ducat nagrobnih napisov, ob njih tudi ve~ drobnih najdb s kr{~ansko simbo-
liko, vendar z okvirnim datiranjem v kasnej{i ~as, nekako v drugo polovico 4. in za~etek 5.
stoletja.28 Velika ve~ina kr{~anskih napisov in drobnih najdb izhaja z vzhodnega grobi{~a,
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
Slika 1: Poznoanti~na Savaria (Szombathely; povzeto po D. GÁSPÁR, Christianity in Roman Pannonia.
An evaluation of Early Christian finds and sites from Hungary, Oxford 2002, str. 295 slika 340, ki se
opira na starej{o objavo E. Tótha)
Legenda: 1. Cesarska pala~a (aula palatina). 2. Severna mestna vrata, ki so vodila proti Scarbantiji,
dan. Sopronu (porta Scarabetensis). 3. Domnevna Martinova rojstna hi{a na obmo~ju neza-
nesljivo lokalizirane kr{~anske nekropole. 4. Kraj Kvirinovega mu~eni{tva. 5. Zahodna me-
stna vrata. 6. Amfiteater. 7. Ju‘na mestna vrata.
267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
29 Prim. D. GÁSPÁR, Christianity, 114–115; 126.
30 Notitia dignitatum Oc. 9.28 omenja v Paviji delavnico oro‘ja (Fabrica Ticenensis arcuaria), kakr{ne so vodili
tribuni fabricae. O sholah in voja{kem tribunu v tej dobi prim. A. DEMANDT, Die Spätantike, München 1989, 234
(tribunus fabricae); 258 (scholae palatinae pod poveljstvom tribunov).
31 O zakonskem omejevanju poganstva v dobi Konstantinovih sinov (zlasti Konstancija II. v letih 354–356) gl.
pregledno K. NOETHLICHS, Heidenverfolgungen, RAC 13, 1986, 1149 – 1190, zlasti 1155–1157.
32 Vita Martini 2,2: Ipse, armatam militiam in adulescentia secutus, inter scholares alas sub rege Constantio,
deinde sub Iuliano Caesare militavit.
33 Vita Martini 4,7 (Postero die hostes legatos de pace miserunt, sua omnia seque dedentes); 4,9. O hagio-
grafskem motivu svetnika kot pomo~nika v bitki prim. F. LOTTER, Severinus von Noricum, 121–125.
kjer naj bi bila kr{~anska nekropola in kjer naj bi po kasnej{em srednjeve{kem ali {e poznej{em
izro~ilu stala rojstna hi{a sv. Martina. Zanesljivo je le to, da je bila na tem mestu najpozneje
v zgodnjem 12. stoletju (okrog 1102) zgrajena Martinu posve~ena cerkev. ^eprav spada
kr{~anska skupnost v Savariji na podlagi materialnih najdb med bolje poznane v Panoniji, ni
zanesljivo potrjena nobena najdba, ki bi jo mogli povezati z Martinom (»Martinova rojstna
hi{a«, v letu 1360 prvi~ omenjeni vodnjak pred cerkvijo, kjer naj bi bila ob Martinovem
obisku domovine kr{~ena njegova mati, »bazilika sv. Martina«, kjer naj bi ‘e v 5. in 6. stolet-
ju ~astili njegov spomin). Ker so Sulpicijeva poro~ila za lokalno topografijo neuporabna,
kasnej{e izro~ilo pa vse prej kot zanesljivo, ostanejo kot edino upanje arheolo{ke raziskave,
ki bodo morda postopoma osvetlile skicirana vpra{anja.29
Po preselitvi v Ticinum (Pavijo) je Martin odra{~al v severnoitalskem okolju, v dru‘be-
nem krogu, ki je bil zaradi o~etovega voja{kega poklica in za mo{ke potomce uzakonjene
dedne vezanosti nanj zaznamovan z voja{ko miselnostjo. Z napredovanjem v voja{kega tri-
buna (tribunus militum) je lahko Martinov o~e kot oficir vite{kega ranga poveljeval ve~jemu
voja{kemu oddelku (schola), ki je {tel praviloma 500 konjenikov. Tak voja{ki oddelek v
Paviji ni poznan, pa~ pa se omenja delavnica oro‘ja (fabrica), ki jo je tudi vodil oficir z
rangom tribuna (tribunus fabricae).30 Martinovi star{i so se kasneje (pred 357) o~itno vrnili
v Panonijo. ̂ eprav Sulpicij ne omenja kraja njihovega prebivanja, pa~ pa daje naj{ir{o mo‘no
oznako (intra Illyricum), si Martinov obisk »domovine in star{ev« (patriam parentesque)
najbolj smiselno predstavljamo prav v Savariji. Preselitev njegovih star{ev v kraj o~etovega
nekdanjega slu‘bovanja bi kazala na trajno navezanost na Panonijo in njeno z voja{kim duhom
pre‘eto dru‘beno elito, ki je le po~asi sprejemala kr{~anstvo. Kljub zakonskim omejitvam
poganstva v tej dobi so bili prestopi v kr{~anstvo dostikrat le formalni, mnogi pripadniki tega
sloja so tako kot Martinovi star{i {e naprej vztrajali v poganstvu.31 ^e bi sodili po Sulpicijevi
omembi (Vita Martini 5,3), da je Martin pred odhodom vedel za njihovo vztrajanje v pogan-
stvu, bi mogli domnevati obstoj pisemskih stikov z njimi.
Zelo zgo{~en prikaz Martinove voja{ke kariere temelji na treh osrednjih dogodkih: regi-
straciji med rekrute pri petnajstih letih, slu‘enju v elitni gardni konjenici (inter scolares alas)
v ~asu cesarja Konstancija II. in cezarja Julijana32 in odpustu iz vojske med Julijanovimi
pohodi proti Alamanom. Ker je Konstancij II. zavladal na Zahodu {ele po zmagi v te‘ki
dr‘avljanski vojni proti Magnenciju v poznem poletju 352, se omemba lahko nana{a na najve~
tri in pol letno obdobje med jesenjo 352 in koncem leta 355. Slu‘enje v gardnih enotah pod
cezarjem Julijanom se nana{a na pohode proti Alamanom v razdobju od zgodnjih mesecev
leta 356 do nastopa jeseni leta 357, ko je izstopil iz vojske. To mu je uspelo po velikem
uspehu rimske vojske pri Wormsu (civitas Vangionum). V tej epizodi nastopi Martin v vlogi
pomo~nika v bitki, ki z duhovnim oro‘jem brez prelivanja krvi premaga sovra‘nike (subactis
sine sanguine hostibus).33 Druga~e kot v ve~ini primerov, ko se sovra‘niki pred spopadom
spustijo v beg, se je tokrat epizoda zaklju~ila z njihovo nepri~akovano predajo. Kot je ugoto-
268
34 AMMIANUS MARCELLINUS 17,1,12 (Alamanni … metuque rei peractae uoluctirer congregati precibus et humili-
tate suprema petiere missis oratoribus pacem …), ki pred tem (17,1,10) datira dogodke v ~as po 23. sept. (aequinoc-
tio quippe autumnali exacto). Gl. T.D. BARNES, The military career of Martin of Tours, Analecta Bollandiana 114,
1996, 25–32.
35 AMMIANUS MARCELLINUS 17,10; LIBANIOS, Oratio 18,75–78. S to rimsko zmago je povezal Martinov odpust iz
vojske K. ROSEN, Julian. Kaiser, Gott und Christenhasser, Stuttgart 2006, 157–159. V tem primeru je bila nekrvava
rimska zmaga rezultat predhodnega uni~evalnega pohoda na sovra‘no ozemlje. O Julijanovih pohodih proti Alama-
nom prim. tudi D. GEUENICH, Geschichte der Alemannen, Stuttgart 1997, 48–50; K. BRINGMANN, Kaiser Julian,
Darmstadt 2004, 52–59.
36 Gl. op. 7. Prim. tudi A.V. NAZZARO, La Vita Martini di Sulpicio Severo e la parafrasi esametrica di Venanzio
Fortunato, v: Convegno internazionale di studio Venanzio Fortunato e il suo tempo, Treviso 2003, 171–210 (na str.
175–176 tudi o Vita s. Martini Pavlina iz Petrocordije).
37 SOZOMENOS, HE 3,14,41 (izd. J. BIDEZ, G. SABBAH, A.-J. FESTUGIERE, SC 418, 1996, 138). Hilarij je bil izgnan
po sklepu sinode, ki je imela oporo v cesarjevi verski politiki, potekal pa je v regularni pravni obliki. V nasprotju s
tem pa ima Martinov izgon iz Panonije poteze javnega lin~a.
38 SOZOMENOS, HE 3,14,38–40 (SC 418, 134–136, s komentarjem); prim. A. CEDILNIK, Ilirik (kot v op. 1), 166.
39 Edini zanesljivo poznani primer je izvolitev tribuna Mamertina, ki je okrog 470 poveljeval obmejni rimski
posadki v Faviani (dan. Mautern ob Donavi zahodno od Dunaja) za {kofa, ki jo omenja EUGIPPIUS, Vita s. Severini 4,2
(EVGIPIJ, @ivljenje sv. Severina, izd. R. Brato‘, Ljubljana 1982, 94 in 327–328).
vil T. D. Barnes, se ta nepri~akovani in za rimsko stran zelo ugodni izid spopada vsebinsko
ujema s poro~ilom Amijana Marcelina, ki ta dogodek postavlja v ~as po jesenskem enakono~ju
leta 357, ko so Alamani v strahu pred rimsko premo~jo prek poslancev zaprosili za mir, nakar
so se »trije posebno bojeviti alamanski kralji« s prisego zavezali, da se bodo dr‘ali dogovora in
ne bodo ogro‘ali Rimljanov.34 Podoben dogodek se je na okvirno istem obmo~ju pripetil leto
kasneje, pozno poleti 358, ko sta po prehodu rimske vojske ~ez Ren na obmo~ju Wormsa in
uni~ujo~em vdoru na alamansko ozemlje (po‘ig, rop in takoj{nja usmrtitev vseh, ki so se upira-
li) dva alamanska kralja v pore~ju Neckarja, Suomarius in Hortarius, prosila za mir in pristala
na vse rimske zahteve.35 Zdi se, da dogodek v letu 357, ko sta bili obe strani voja{ko dokaj
izena~eni, bolj ustreza Sulpicijevi pripovedi kot dogodek leto kasneje (tega je nedavno predla-
gal K. Rosen), ko je bila rimska stran v izraziti premo~i in je bila njena zmaga pri~akovana.
Avtorja kasnej{ih latinskih pesni{kih biografij, Pavlin iz Petrocordije (okrog 470) in Ve-
nancij Fortunat (okrog 575), sta v vsebinskem oziru dokaj zvesto sledila Sulpiciju Severu.36
Zaradi posebnih poudarkov je od Sulpicija precej odstopal cerkveni zgodovinar Sozomen v
kratkem orisu za~etkov asketizma v Evropi. Martina je ozna~il skladno s predlogo kot po-
tomca ugledne dru‘ine iz Savarije v Panoniji, vendar pa je v nadaljevanju o~etovo napredo-
vanje v poveljnika voja{ke enote (syntagmatárches, kar bi ustrezalo oznaki tribunus mili-
tum), pripisal Martinu. Nato je – brez kakr{ne koli oznake kraja dogodka – omenil njegovo
opredelitev za kr{~anstvo ter konverzijo v asketizem, takoj zatem pa njegovo asketsko ‘ivljenje
v Iliriku. Kot osrednji dogodek v njegovem kratkem povzetku Vite Martini je prikazan Mar-
tinov spopad z lokalnimi arijanskimi {kofi, ki se je zaradi njegovega vztrajanja v pravoverno-
sti kon~al s poni‘ujo~im javnim {ibanjem in izgonom. Zatem je Sozomen kratko omenil
Martinovo podobno izku{njo v Milanu, ko ga je tamkaj{nji arijanski {kof Avksencij izgnal iz
mesta. Izgonu iz Milana sledi opis asketske izku{nje na otoku Galinariji ob obali Ligurije.
Sozomen je izpustil Martinovo bivanje v Poitiersu in stike s Hilarijem; slednjega je le primer-
jal z Martinom in – nekoliko neto~no – vzporejal njuno usodo37. Kot naslednji dogodek iz
Martinovega ‘ivljenjepisa je nato predstavil njegovo izvolitev za {kofa in v tej zvezi omenil
njegovo ~udodelni{ko mo~ (celo obuditev mrtvega), ki ni zaostajala za dejanji apostolov.38
Sozomen tako posreduje – sicer na podlagi povr{nega in zato napa~nega branja Vite Martini
– prvi, vendar nepotrjen primer izvolitve nekdanjega voja{kega tribuna za {kofa, kakr{en je
zanesljivo poznan v vsej poznoanti~ni dobi samo v Noriku okrog leta 470.39
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Bralec poglavij o Martinu v Sozomenovi Cerkveni zgodovini dobi vtis, da se je prvi in
pravzaprav najpomembnej{i del Martinove ‘ivljenjske poti odvijal v Iliriku, kjer je kot prvi v
praksi uveljavil asketski ‘ivljenjski ideal in se nato sam spustil v brezupen spopad z arijansko
stranjo, ki je bila tedaj v izraziti premo~i. Zapis imena kraja, v katerem je Martin kon~no
prevzel {kofovsko dostojanstvo (en Tarrakínais) in ga navajajo vsi rokopisi, ustreza Teracini
(Tarracina) v ju‘nem Laciju, ne pa Toursu (Turoni) v Galiji.40 Tudi izobra‘eni gr{ki bralec
Sozomenovega dela, ki ne bi poznal latinskega izro~ila o Martinu, bi videl v njem ilirsko-
italskega asketa in bojevnika za pravovernost in nato italskega(!) {kofa. Napa~na oznaka
izvira verjetno iz pomanjkljivega poznavanja geografije Zahoda, ki ga moremo zaslediti pri
ve~ vzhodnih gr{ko pi{o~ih avtorjih iz pozne antike.
2. Arianizem v Iliriku in Martinovo soo~enje z arijanskimi {kofi Panonije
Martinov obisk star{ev v rodni Panoniji, ki ga moremo na podlagi datiranja izstopa iz
vojske najverjetneje v jeseni 357 postaviti okvirno v prvo polovico leta 358 (najpozneje v
leto 359, ne pa kot nekdaj v leto 356), je njegov edini stik s kr{~anstvom v Panoniji. Spopad
s tamkaj{njimi arijanci pomeni eno najte‘jih izku{enj v njegovem ‘ivljenju, ki je bila izmed
vseh najbolj bole~a. Panonske province oziroma v {ir{em smislu »Ilirik« so spadale med tista
obmo~ja rimskega Zahoda, v katerih se je arianizem (z razli~nimi vsebinskimi poudarki in
pod razli~nimi imeni) najbolj raz{iril.41 Do prvega stika tega obmo~ja z arianizmom je pri{lo
neposredno po nicejskem koncilu 325, na katerem je Arija in njegove privr‘ence (dva {kofa
iz Libije, ve~ duhovnikov in diakonov) doletela kazen izgona v Ilirik.42 Izgnanstvo, ki je
pomenilo ve~letno izlo~itev iz doma~e skupnosti, ni prepre~evalo nekaterih oblik delovanja
v novem okolju. Filostorgij poro~a, da je Arij v izgnanstvu sestavljal pesmi, ki jih je nato
uglasbil in na ta na~in pridobival za svoj nauk predvsem preproste ljudi.43 Kraj Arijevega
izgnanstva se v virih ne omenja. Interpretacija domnevne Arijeve upodobitve na opeki iz
kraja Kisdorog severovzhodno od Sopian (Sopianae) v provinci Valeriji je nezanesljiva, saj
napis ob zelo preprosti upodobitvi mo{ke osebe dopu{~a razli~no branje (Ario, Arso ali Arco;
gl. sliko 2).44 Tudi v primeru pravilnosti prve variante bi to kazalo na kraj izgnanstva le v
{ir{em, splo{nem smislu. Ob upo{tevanju kasnej{ega razvoja se zdi obmo~je panonskih pro-
vinc najbolj verjeten kraj Arijevega izgona. Kljub Arijevi rehabilitaciji (327/328) je Atanazij,
40 SOZOMENOS, HE 3,34,40 (izd. J. BIDEZ, J.CH. HANSEN, Berlin 1960, 125 vrstica 8: en Tarrakínais; to obliko
prina{ajo vsi v tekstnokriti~nem aparatu navedeni rokopisi), prav tako jo prina{a Synax. Eccl. CP, Nov. 10,3 (st.
211); zapis ustreza gr{ki oznaki za Tarracino (prim. oznako epískopos Tarrakinês v seznamu podpisnikov Lateran-
ske sinode 649; Acta Conciliorum Oecumenicorum, ser. II, vol. I, Berlin 1984, 398 {t. 78).
41 Bibliografija o arianizmu v Iliriku (v izboru): M. MESLIN, Les Ariens d’Occident 335–430, Paris 1967;
M. SIMONETTI, La crisi ariana nel IV secolo, Roma 1975; H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers und die Bischof-
sopposition gegen Konstantius II. Untersuchungen zur dritten Phase des arianischen Streites (337–361), Berlin,
New York 1984; Y.-M. DUVAL, Aquilée et Sirmium durant la crise arienne (325–400), Antichità Altoadriatiche 26,
1985, 331–379; R. BRATO‘, Christianisierung des Nordadria- und Westbalkanraumes im 4. Jahrhundert, v: Westil-
lyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit (izd. R. Brato‘), Ljubljana 1996, 299–362; Y.-M. DUVAL,
L’extirpation de l’Arianisme en Italie du Nord et en Occident, Aldershot, Brookfield, Singapore, Sidney 1998;
nazadnje iz~rpno A. CEDILNIK, Ilirik (kot v op. 1).
42 PHILOSTORGIOS, HE 1,9 (izd. J. BIDEZ, F. WINKELMANN, Berlin 1981, 10 v. 35–11 v. 16); A. CEDILNIK, Ilirik, 48
op. 21.
43 PHILOSTORGIOS, HE 2,2 (izd. J. BIDEZ, F. WINKELMANN, 13, v. 6–10 in 24–29); A. CEDILNIK, Ilirik, 48–49.
44 Kot Arijevo upodobitev jo je razlagala E.B. THOMAS, Das frühe Christentum in Pannonien (kot v op. 2), 285;
do te razlage je izrazil zadr‘ke E. TÓTH, Das Christentum in Pannonien (kot v op. 2), 244 (z branjem Ario ali Arso);
zavrnila jo je D. GÁSPÁR, Christianity, 58–59 in 240 {t. 143 (napis bere kot Arco).
270
45 ATHANASIOS, Epistula ad episcopos Aegypti et Libyae 7,4 (PG 25, 553 A); prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 52–53.
46 HILARIUS, Collectanea antiariana Parisina, series B IV, 2,3 (izd. A. FEDER, CSEL 65, 1916, 158–159): Aucto-
res autem heresis Arrianae uel Aecianae Ualentem et Ursatium ceterosque eorundem consortes non nunc et quod
manifestari apud Inlyricum coeperunt, sed olim condemnatos esse manifestum est.
47 SULPICIUS SEVERUS, Chronica 2,35,1 (SC 441, 1999, 304, komentar na str. 437–438): Etenim duobus Arriis
acerrimis perfidiae huius auctoribus imperator etiam deprauatus …
48 ATHANASIOS, Apologia secunda 13 (PG 25, 269 C); HILARIUS, Collectanea Antiariana Parisina, Series A IV
1,7 (CSEL 65, 54).
ki je postal leta 328 {kof v Aleksandriji, prepre~eval Arijevo vrnitev in s tem podalj{eval
njegovo izgnanstvo, ki je trajalo celo desetletje, vse do sinode v Jeruzalemu (335).
Arijevo delovanje v izgnanstvu je o~itno obrodilo sadove. Atanazij poro~a, da sta bila
kasnej{a vodilna arijanska {kofa na tem obmo~ju, Ursacij in Valens, {e kot mladeni~a od
samega za~etka Arijeva u~enca;45 ali gre za u~enca v pravem ali prenesenem pomenu, se ne
da ugotoviti. Njuno tesno povezanost z Arijem, zlasti pa njuno vodilno vlogo med arijanci na
Zahodu, poudarjata Hilarij ter Sulpicij Sever: prvi navaja dokument iz leta 363, v katerem se
ozna~ujeta {kofa kot za~etnika arianizma na Zahodu46, drugi pa ju je ozna~il kot »dva Arija«,
ki jima je uspelo za krivo vero (perfidia) pridobiti cesarja Konstancija II.47 ^eprav je bil
Ursacij {kof v Singidunu v Prvi Meziji, se v posameznih zapisih ozna~ujeta s skupno oznako
»panonskih« {kofov.48
Za la‘je razumevanje verskih razmer v Panoniji v ~asu Martinovega prihoda naj samo v
grobih potezah predstavimo postopno {irjenje arianizma v Iliriku. Sinoda v Tiru (335), na
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
Slika 2: Stre{nik iz Kisdoroga z domnevno upodobitvijo Arija: a. fotografija b. risba (povzeto po D.
GÁSPÁR, Christianity in Roman Pannonia. An evaluation of Early Christian finds and sites from Hun-
gary, Oxford 2002, str. 240 slika 143, ki se opira na starej{o objavo E. Thomas).
271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
49 M. SIMONETTI, La crisi ariana, 124–134; s podrobno z navedbo virov A. CEDILNIK, Ilirik, 54–66.
50 HILARIUS, Collectanea Antiariana Parisina, Series B II, 2, 4(12) (CSEL 65, 129); C. SOTINEL, Identité civique
et christianisme. Aquilée du IIIe au VIe siècle, École française de Rome 2005, 113–117.
51 M. SIMONETTI, La crisi ariana, 161–206; H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 25–64; nazadnje podrobno
z navedbo virov A. CEDILNIK, Ilirik, 72–165.
52 H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 65–90; A. CEDILNIK, Ilirik, 169–202.
53 Zelo podrobno H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 109–243; o razvoju v Iliriku CEDILNIK, Ilirik,
203–247.
54 O Julijanovem zadr‘evanju v Vieni gl. AMMIANUS MARCELLINUS 15,8,21; prim. H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von
Poitiers, 246–247 (z oceno razli~nih mnenj o mo‘nih stikih med Hilarijem in Martinom).
55 Vita Martini 5,1–3; o Hilarijevem izgonu leta 356 gl. H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 230–243 (s
podrobnimi navedbami virov in literature).
56 VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini 1, 75–87 in 155–160 (izd. F. LEO, MGH AA 4,1, 21981, 298); Vita s.
Hilari 9, 33 (izd. B. KRUSCH, MGH AA 4,2, 21995, 5); prim. H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 245–247 (z
mnenjem, da je Venancij korigiral Sulpicija); Y.-M. DUVAL, La Vie d’Hilaire de Fortunat de Poitiers: du docteur au
thaumaturge, v: Convegno internazionale di studio Venanzio Fortunato e il suo tempo, Treviso 2003, 133–151, zlasti
139 in 149 op. 51.
kateri sta prvi~ nastopila »panonska« {kofa, je z obsodbo Atanazija pomenila pomemben
uspeh arijancev.49 V ~asu pred, med in po koncilu v Serdiki (343), ki je bil zasnovan kot
ekumenski, pravoverni strani zaradi razkola – odhoda arijanskih {kofov – ni uspelo izkoristiti
sicer{nje {tevil~ne premo~i. Do zbli‘anja med obema taboroma ni pri{lo, arijanska stran v
Iliriku je okvirno v tem ~asu pridobila pomemben {kofijski sede‘ v Saloni. V tem obdobju so
sicer arijanci do‘iveli ve~ porazov: propadel je Valensov poskus, da bi postal {kof v Akvi-
leji,50 oba vodilna arijanska {kofa na Zahodu sta iz takti~nih razlogov celo preklicala svoja
stali{~a.51 Izbruh dr‘avljanske vojne med uzurpatorjem Magnencijem in proarijansko usmer-
jenim cesarjem Konstancijem II. v letih 350–353 je s svojim potekom odlo~ilno vplival na
spopad za prevlado v Cerkvi, ki je vseskozi potekal v tesni odvisnosti od politi~nih razmer v
dr‘avi. Odlo~ilna zmaga Konstancija II. v bitki pri Mursi v Drugi Panoniji septembra 351 je
posredno mo~no okrepila arijansko stran. Na prvi sinodi v Sirmiju (351) je bil v tej najpo-
membnej{i {kofiji v Iliriku odstavljen Fotin in ustoli~en arijanski {kof Germinij.52 Zmage
Konstancija II. na Zahodu so privedle do preobrata v Italiji in Galiji. Sinoda v Mediolanu
(355) je okrepila arijanski tabor na obmo~ju Italije. Posamezni pravoverni {kofje so bili iz-
gnani, drugi so popustili pritisku in vsaj formalno pristali v arijanskem taboru. Podobnega
pomena sta bili za Galijo sinoda v Arlesu 353 in zlasti sinoda v Biterrah spomladi 356, na
kateri je kazen izgona doletela Hilarija iz Poitiersa. Tudi v naslednjih letih je bila na Zahodu
arijanska stran ob pomo~i posvetne oblasti s cesarjem na ~elu zelo dejavna (druga in tretja
sirmijska sinoda 357), vendar pa ji ni uspelo nikjer prevzeti ve~ine med tedaj {e razmeroma
malo{tevilnimi {kofijskimi sede‘i.53
Za Martinovim izstopom iz vojske (najverjetneje jeseni 357) opisuje Sulpicij njegovo
prvo sre~anje s {kofom Hilarijem iz Poitiersa, ki v takem ~asovnem zaporedju ni mogo~e, saj
je bil slednji ‘e ve~ kot leto dni pred tem izgnan v Frigijo. Njuno kratkotrajno sre~anje si
moramo predstavljati v ~asu neposredno po sinodi galskih {kofov v Biterah (Biterrae, dan.
Béziers) spomladi 356, ko se je Martin, tedaj gardist (inter scholares alas) v spremstvu ce-
zarja Julijana, zadr‘eval v Vieni (Vienna), kjer bi lahko navezal stike s {kofom iz Piktavijev.54
Sre~anju, ko je bil Martin {e voja{ki obveznik in je bilo lahko le kratko in vezano na ugodno
naklju~je, je Sulpicij pripisal velik pomen.55 Nasprotno pa je Venancij Fortunat, ob koncu 6.
stol. presbyter in nato {kof v Poitiersu, ta dogodek izpustil(!) in postavil Martinovo potovanje
~ez Alpe in prek severne Italije v Panonijo v ~as neposredno po odpustu iz vojske.56 Hilarij je
bil v tistem ~asu v galskem prostoru eden redkih {kofov, ki je razumel bistvo arijanskega
spora in to posredoval drugim. Brez njunega stika si te‘ko predstavljamo, na kak{en na~in bi
272
57 J. FONTAINE, SC 135, 1075–1077; J.W. SMIT, Vite dei santi IV, 286 (v komentarju k Vita Martini 25,7–8 sta oba
avtorja opozorila na vpliv latinskega prevoda Atanazijeve Vite Antonii 72–73 na Sulpicija). O majhnem teolo{kem
znanju na Zahodu {e leta 341 (nepoznavanje nicejske veroizpovedi, slabo znanje gr{~ine) gl. SOKRATES, HE 2,20,1
(izd. G. Ch. HANSEN, Berlin 1995, 117); H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 23–24.
58 Vita Martini 5,1–2. Sulpicij omenja Martinov vstop v klerikalni stan po izstopu iz vojske (relicta militia), kar
z ozirom na ~as odpusta iz vojske (357/358, ko je bil Hilarij kot izgnanec v Frigiji) ni mogo~e. ^e je do sre~anja
pri{lo v ~asu sinode v Biterah spomladi 356, bi moral pristati na sprejem zadol‘itve (officium) eksorcista v ~asu, ko
je bil {e voja{ki obveznik. Prim. k zapletenemu mestu J. FONTAINE, SC 134, 542–552. O eksorcizmu gl. K. THRAEDE,
Exorzismus, RAC 7, 1969, 44–117, zlasti 106 (Martin).
59 Vita Martini 5,3: Nec multo post admonitus per soporem ut patriam parentesque, quos adhud gentilitas
detinebat, religiosa sollicitudine uisitaret, ex uoluntate sancti Hilari profectus est, multis ob eo obstrictus precibus et
lacrimis ut rediret. Maestus, ut ferunt, peregrinationem illam ingressus est, contestatus fratribus multa se aduersa
passurum: quod postea probauit euentus. O morebitnih drugih motivih za pot prim. M. MESLIN, Les Ariens, 42 in 64;
H. Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 243–247; A. CEDILNIK, Ilirik, 166–168.
60 Vita Martini 6,3: Itaque, ut animo ac mente conceperat, matrem gentilitatis absoluit errore, patre in malis
perseuerante; plures tamen suo saluauit exemplo. Kasnej{i pesni{ki upodobitvi dogodka prina{ata PAULINUS PETRO-
CORDIENSIS, De vita s. Martini I (PL 61, 1014 D) in VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini 1,104–107.
61 Vita Martini 6,4: Dehinc cum haeresis Arriana per totum orbem et maxime intra Illyricum pullulasset, cum
aduersus perfidiam sacerdotum solus paene acerrime repugnaret multisque suppliciis esset adfectus – nam et publi-
ce uirgis caesus est et ad extremum de ciuitate exire conpulsus -, Italiam repetens ... Prim. PAULINUS, De vita s.
Martini 1 (PL 61, 1014D–1015A); VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini 1,108–122. O cesarjevem zadr‘evanju v
Panoniji v tem ~asu pregledno P. BARCELÓ, Constantius II. und seine Zeit. Die Anfänge des Staatskirchentums,
Stuttgart 2004, 146–158, 238–241.
62 PAULINUS, Vita s. Martini 1 (PL 61, 1015 A; Martin kot stabili virtute potens…); VENANTIUS FORTUNATUS, Vita
s. Martini 1, 111–113 (Martin kot vir pius ergo sagax fideique fidelis athleta).
se lahko Martin spustil v boj proti arianizmu. Sulpicijeva proti koncu spisa (Vita Martini
25,8) zapisana oznaka Martina kot neizobra‘enega, celo »nepismenega« ~loveka (homo inlit-
teratus), je nesmiselna, saj je poseg na to podro~je zahteval teolo{ko razgledanost, ki je bila
v tistem ~asu na Zahodu dokaj redka.57
V ~asu tega sre~anja naj bi padla odlo~itev o obisku domovine, ki jo Sulpicij v duhu
hagiografske stilizacije prika‘e kot sanjsko videnje. Odgovor na vpra{anje, ali je Hilarij vpli-
val tudi na njegov izstop iz vojske in celo sprejem ni‘jega duhovni{kega dostojanstva (exor-
cista), zaradi nezanesljive kronologije in avtorjeve redkobesednosti ni mogo~.58 Glavni mo-
tiv za odhod naj bi bila ‘elja po spreobrnitvi star{ev, ki so vztrajali v poganstvu. Za te‘ko in
nevarno pot je dobil Hilarijevo privolitev (ex uoluntate sancti Hilari). Ali se za tem skriva {e
kak{en drugi namen potovanja (boj proti arianizmu?), lahko le ugibamo.59 Vsekakor si zaradi
zahtevnosti poslanstva la‘je predstavljamo Martina kot zrelo osebnost v srednjih letih kot pa
dvajsetletnega mladeni~a. Prihod v domovino je bil kronan z delnim uspehom: medtem ko je
mati prestopila v kr{~ansko vero je o~e vztrajal v poganstvu. Kot uspe{no predstavlja Sulpi-
cij Martinovo misijonsko delovanje, saj naj bi »{tevilne« (plurimos) pridobil za kr{~anstvo.60
Martinov spopad z arijansko duhov{~ino je Sulpicij pravilno postavil v ~as, ko je bil
arianizem »po vsem svetu«, {e zlasti pa v Iliriku zelo vpliven. Okvirna oznaka razmer je v
celoti ustrezna: to je doba druge in tretje sirmijske sinode (357), obenem ~as, ko se je Kon-
stancij II. zaradi vojne s Sarmati dalj ~asa (od jeseni 357 do pomladi 359) zadr‘eval v Sir-
miju. Vpliv arijanskih {kofov iz Ilirika na cesarja je bil v tem ~asu najbolj izrazit.61 Sulpi-
cijevo poro~ilo, da se je Martin z arijanskimi nasprotniki spopadel skorajda sam (paene so-
lus), dopu{~a mo‘nost, da je imel na svoji strani nekaj zaveznikov. Martinov neustra{ni na-
stop proti premo~nim nasprotnikom sta kasnej{a pesni{ka biografa stopnjevala v podobo
juna{kega boja, Venancij Fortunat mu je dal celo poteze mu~eni{kega agona.62 Besednemu
dvoboju v ostri obliki (acerrime) je sledil fizi~ni obra~un, ki naj bi bil najprej mu~en in
dolgotrajen (multa supplicia), nato pa bole~ in sramotilen (javno {ibanje in izgon iz mesta).
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Ker se fizi~no nasilje v ~asu verskih spopadov ve~krat omenja, Sulpicijeva pripoved kljub
verjetnemu pretiravanju v bistvu ustreza resnici. V ~asu arijanskih bojev v 4. stoletju je poz-
nanih ve~ primerov, ki segajo od ‘aljivega obna{anja (zmerljivk) in la‘jega fizi~nega nasilja
do huj{ih po{kodb, v posameznih primerih se omenjajo celo primeri s smrtnim izidom.63
Sulpicij ozna~uje Martinove nasprotnike kot sacerdotes. ^e sodimo po njegovi jezikovni
rabi (Vita Martini, Chronica, Dialogi), je s tem izrazom ozna~il {kofe, nikakor ne duhov-
nikov.64 Sozomen, ki je pol stoletja kasneje pri pisanju Cerkvene zgodovine zajemal iz njego-
vega spisa, je v povzetku epizode uporabil zanje oznako {kofov (epískopoi).65
Martinov spopad z arijanci si najla‘je predstavljamo v obliki javne disputacije, ki je zara-
di premo~i arijanske strani dobila obliko zasli{anja oziroma procesa proti Martinu. Primer
takega besednega spopada razodeva zapisnik zasli{anja pravovernega laika Heraklijana v
Sirmiju leta 366. Arijanski {kof (Germinij) je ob podpori dveh klerikov v navzo~nosti pri-
stranskega ob~instva, ki so ga sestavljali ni‘ji kleriki in laiki arijanske veroizpovedi, postav-
ljal vpra{anja svojemu nasprotniku. Ta se je branil sam, navzo~a pa sta bila {e dva njegova
somi{ljenika. Odgovore obto‘enca so spremljala posamezna dejanja fizi~nega in psihi~nega
nasilja nad njim, ki jih je spodbudil {kof v vlogi to‘nika, opravili pa navzo~i ni‘ji kleriki
(udarci po obrazu) oziroma proti koncu razgovora navzo~e ljudstvo (vpitje z gro‘njami). V
sklepnem delu obravnave je del ob~instva, ki se ni strinjal s {kofovim predlogom zmerne
kazni (izgon), zahteval ostrej{e postopanje. Arijanski kleriki so zahtevali od obto‘enega
takoj{en javni preklic vere, ki bi bil mo‘en le s fizi~no prisilo. Del ob~instva je z nekajkrat-
nim skandiranjem izrazil ‘eljo po smrtni kazni, ki bi jo lahko odredil provincialni namestnik
Druge Panonije (consularis). [kof je smrtni kazni odlo~no nasprotoval. Od pravovernih je
zahteval le, da se mu pokorijo, vendar pa kon~ni razplet ni povsem jasen.66
Vsekakor ka‘eta javna izvr{itev telesne kazni {ibanja (publice virgis caesus) ter izgon iz
mesta (de civitate exire conpulsus), da so bili Martinovi nasprotniki {kofje ali vsaj en {kof ob
asistenci arijanske duhov{~ine, samo kazen pa je nato odredil sodnik. ^e se epizoda nana{a
na Savarijo, bi v tej vlogi lahko nastopil provincialni namestnik Prve Panonije, saj {kof ni
imel pravice kazenskega sodstva.67 Pri tem moramo upo{tevati, da je Martin po svojem po-
reklu in kot veteran pripadal pravno privilegirani dru‘beni skupini (honestiores). Njeni pri-
padniki so bili na~eloma opro{~eni telesnih kazni in javne sramotitve. V dobi verskih bojev
in stopnjevanega verskega pritiska tega o~itno niso upo{tevali. Ravnanje arijanske strani z
63 Prim. R. BRATO‘, Christianisierung (op. 39), 323–324; A. CEDILNIK, Ilirik, 223–224 (zlasti op. 50); J. FONTAI-
NE, SC 134, 1968, 586–589.
64 Izraz sacerdos (sacerdotes) nastopa v v Martinovem ‘ivljenjepisu na petih mestih: Vita Martini 6,4 (perfidia
sacerdotum); 9,3 (Martin kot sacerdos); 10,9 (de Martini monasterio … sacerdos); 20,1 (sacerdotalis dignitas kot
oznaka za {kofovsko dostojanstvo); 26,5 (Martin kot summus sacerdos). Pri opisu cerkvene zgodovine 4. stoletja v
drugi knjigi Kronike, v kateri poro~a o arijanski hereziji in priscilijanskem sporu, je uporabil izraz sacerdo(te)s na
{estih mestih, vedno v pomenu {kofov: Chronica 2,36,1 (Marcellus et Photinus haeretici sacerdotes); 39,2 (Diony-
sius Mediolanensis sacerdos); 45,1 in 3 (optimi sacerdotes territi aut exilio deducti, sacerdotio pulsus); 46,3 (Yda-
cius Emeritae sacerdos); 47,2 (iudicio sacerdotum kot sklep sinode); prim. tudi Dialogi 2,12,3 (Martin kot tanti
nominis sacerdos).
65 SOZOMENOS, HE 3,14,38–40 (izd. J. BIDEZ, G. SABBAH, A.-J. FESTUGIERE, SC 418, 1996, 134–138).
66 Altercatio Heracliani laici cum Germinio episcopo Sirmiensi (PL Suppl. I, 1958, 345–350); prim. J. FONTAINE,
SC 134, 585–586. Druge analize tega zanimivega zapisa: M. MESLIN, Les Ariens, 69–70; M. SIMONETTI, Osservazioni
sull’Altercatio Heracliani cum Germinio, Vigiliae Christianae 21, 1967, 39–58; isti, La crisi ariana nel IV secolo,
Roma 1975, 383–385; Y.-M. DUVAL, Aquilée et Sirmium (kot v op. 38), 356–357; M. MILIN, O jednoj hristolo{koj
raspravi u Sirmiju IV veka (On one christological dispute in fourth-century Sirmium), Starinar 49, 1998, 203–214.
67 Da je bilo sodelovanje posvetne oblasti nujno, ka‘e zapisnik obravnave v Sirmiju 366. Del arijanskega ob~instva
je z vzkliki spodbujal {kofa, naj odvede obto‘ence k provincialnemu namestniku (consularis), da jih bo dal usmrtiti
(Altercatio…, PL Suppl. 1, 1958, 350).
274
Martinom se ujema s tem, kar se je v tem ~asu dogajalo na Zahodu. Oblast je pri postopanju
z verskimi nasprotniki praviloma upo{tevala njihov rang v Cerkvi, ne pa njihovega dru‘bene-
ga porekla. [kofe je doletelo izgnanstvo. Pripadniki duhovni{kega stanu so bili podvr‘eni
fizi~nim kaznim, ki so bile huj{e pri nosilcih ni‘jih dostojanstev. Laike je ve~krat doletela
celo smrtna kazen.68 Po Martinovem odhodu v Italijo in njegovi naselitvi v Milanu je sledil
primer podobnega nasilja arijanske strani: Martin je bil ‘rtev hudega preganjanja, pretrpel je
{tevilne muke in poni‘evanja ter bil kon~no pregnan iz mesta. Druga~e kot v prvem primeru
je tukaj preganjalec imenovan: to je bil arijanski {kof Avksencij.69
Epizoda odpira vpra{anje arijanske cerkvene organizacije v Panoniji sredi 4. stoletja,
posebej {e vpra{anje {kofijskega sede‘a v Savariji. Ker uvr{~a Sulpicij dogodek takoj za
omembo Martinove spreobrnitve matere in njegovega uspe{nega misijonskega prizadevanja,
bi mogli samo epizodo postaviti v Savarijo, uporabo mno‘inske oblike za {kofe (sacerdotes)
pa razlo‘iti kot pretiravanje. ^e bi se Martin besedno spopadel z dvema {kofoma ali ve~ in bi
mno‘inska oblika ne bila golo pretiravanje, bi mogli dogajanje prestaviti v eno od {kofijskih
sredi{~ ju‘ne, zlasti jugovzhodne Panonije, kjer je bila prevlada arijancev najbolj izrazita.70
Literarno izro~ilo ne omenja nobenega {kofa v Savariji. Poleg treh vodilnih arijanskih
{kofov v Iliriku, Ursacija iz Singiduna, Valensa iz Murse in Germinija iz Sirmija, katerih
pripadnost navedenim {kofijam je nesporna71, se omenja v Hilarijevih fragmentarno ohranjenih
zgodovinskih spisih ali bolje zbirki dokumentov ve~ le po imenu poznanih {kofov, ki so
glede na vsebinski kontekst njihovih omemb spadali v panonski prostor ali njegovo neposredno
sosedstvo. Med temi je v ~asu opisanih dogodkov s svojo aktivnostjo in dosledno pripadno-
stjo arijanskemu taboru izstopal {kof Gaj (Gaius), ki se z eno izjemo – Atanazij ga v pismu
aleksandrijskemu {kofu Epiktetu izrecno ozna~uje kot {kofa iz Panonije72 – pojavlja vedno
brez oznake svojega izvora. V virih nastopa v enajstletnem razdobju od 355 do 366, v katere-
ga pade Martinov obisk v Panoniji. ^e je bil Gaj {kof v Savariji, kot sodi ve~ina raziskoval-
cev, je bil prav on verjetni Martinov nasprotnik.73 Gaius nastopa v vrsti dokumentov takoj za
omembo trojice vodilnih arijanskih {kofov ali skupaj s posameznim med njimi. V dokumen-
tih koncila v Mediolanu leta 355 se je ohranil seznam 30 arijanskih {kofov, ki so podpisali
sinodalno pismo, naslovljeno na pravovernega {kofa Evzebija iz Vercelov. Med podpisniki,
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
68 Prim. SULPICIUS SEVERUS, Chronica 2,35,1 (SC 441, 1999, 304 in 438): … actique in exilium episcopi, saeui-
tum in clericos, animaduersum in laicos. Na Vzhodu, kjer so dobili spopadi ostrej{e oblike, je poznanih ve~ prime-
rov usmrtitve {kofov (prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 224 op. 50). Da so pri izbiri kazni upo{tevali rang klerikov, ka‘e
ravnanje s pape‘evimi poslanci na dvoru Konstancija II. leta 355: Duhovnika Evterija so takoj izgnali, diakona
Hilarija pa najprej prebi~ali in nato izgnali (ATHANASIUS, Historia Arianorum 41; PG 25, 741A; prim. A. CEDILNIK,
Ilirik, 223–224). Martinovo kaznovanje je primerljivo s tem postopanjem.
69 Vita Martini 6,4: Ibi quoque eum Auxentius, auctor et princeps Arrianorum, grauissime insectatus est, multi-
sque adfectum iniuriis de ciuitate exturbauit.
70 To mo‘nost so dopu{~ali: E.B. THOMAS, Zur Quirinus- und Martinfrage in Sabaria – Frühchristliche Kontinui-
tät im westpannonischen Raum, Burgenländische Heimatblätter 43, 1981, 5–18, zlasti 13 (kraj dogodka Siscia ali
Sirmium, glavni mesti obeh ju‘nopanonskih provinc); R. BRATO‘, Christianisierung, 323 op. 97 (Sirmium ali Mursa,
v tej dobi dva glavna arijanska {kofijska sede‘a v Panoniji); D. GÁSPÁR, Christianity, 121 (okvirno v ju‘ni Panoniji).
71 O teh {kofih gl. M. MESLIN, Les Ariens, 67–84; podrobno z ob{irnimi navedbami virov in komentarji A. CEDILNIK,
Ilirik, passim (zlasti 217–225).
72 EPIPHANIUS, Haereses 77,3 (PG 42, 644 D: … Gaíon apò tês Pannonías …).
73 Prim. M. MESLIN, Les Ariens, 64–66; M. SIMONETTI, La crisi ariana (op. 39), 316; E. TÓTH, Das Christentum
in Pannonien (op. 2), 245 op. 8; Y.-M. DUVAL, L’extirpation de l’Arianisme…, X, 359–360; A. CEDILNIK, Ilirik, 374
(kazalo, s.v. Gaj). Dva druga~na predloga ob upo{tevanju starej{e, nam nedostopne literature, omenja D. GÁSPÁR,
Christianity, 115; 148–149: Cibalae (tako je domneval S. SALAGIUS, De statu ecclesiae Pannoniae. De antiquo eccle-
siae Pannoniae Patriarcha, Pécs 1784) ali Iovia (T. NAGY, A Pannoniai kereszténység (op. 1), 233 (indeks, s.v.
Gaius); to mnenje z zadr‘ki podpira tudi D. GÁSPÁR , Christianity, 115 in 149).
275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ki se navajajo brez pripadajo~ih {kofij, sta izhajala z obmo~ja Ilirika – poleg omenjene trojice
vodilnih arijanskih {kofov – tudi Gaius in ob njem manj izstopajo~i Paulus.74 Na koncilu v
Riminiju 359 in pri dramati~nih dogodkih, ki so ga spremljali, je bil Gaj vseskozi eden najo‘jih
sodelavcev trojice vodilnih arijancev. Koncil, na katerem so prevladovali pravoverni {kofje
Zahoda, ga je skupaj z vodilnimi arijanskimi {kofi Ilirika obsodil in to v pismu sporo~il
Konstanciju II.75 Na tej podlagi so obsodbo ponovili na sestanku delegacije zahodnih {kofov
v tra{ki Niki.76 Prav tako se omenja Gaj med devetimi poimensko navedenimi prejemniki
pisma sinode v Selevkeji, naslovljenega na arijanske udele‘ence sinode v Riminiju.77 Sinoda
zahodnih pravovernih {kofov v Lutetiji proti koncu leta 360 je Gaja obsodila z izob~enjem
obenem z drugimi vodilnim arijanci, pove~ini iz Ilirika.78
Ko je Germinij leta 366 predlo‘il novo, kompromisno veroizpoved, s katero se je oddaljil
od arianizma in se pribli‘al pravovernosti, so mu {tirje arijanski {kofje, ki so se zbrali v
Singidunu, poslali odlo~en protest. Poleg obeh vodilnih arijanskih {kofov Ilirika sta pismo
podpisala tudi Gaius in Paulus. Vsebina pisma ka‘e na prizadevanje, da bi odstranili nespo-
razum. To je bilo {e toliko bolj pere~e, ker so Germinijevi kleriki ‘e nastopili z ‘alitvami in
celo fizi~nim nasiljem, ~igar ‘rtev sta bila {kofa Gaj in ob njem prvi~ omenjeni Paladij (Pal-
ladius) iz Ratiarije v Obre‘ni Daciji, ki je po smrti obeh panonskih {kofov prevzel vodilno
mesto med arijanci v Iliriku.79 Germinijevo pismo skupini osmih {kofov, katerih izvor je le
deloma poznan, ka‘e na to, da se je za spor med Germinijem in skupino arijanskih {kofov
za~el zanimati tudi pretorijanski prefekt.80 Med privr‘enci Ursacija in Valensa nastopa v tem
~asu Paulus, domnevno iz ene od panonskih {kofij.81 Za nekaj arijanskih {kofov, domnevno
74 H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 165–166 op. 74 (v seznamu 30 podpisnikov se {kofje iz Ilirika
nahajajo na naslednjih mestih: na 2. Valens, na 3. Ursacius, na 13. Gaius, na 14. Paulus in na 15. Germinius). Prim.
tudi A. CEDILNIK, Ilirik, 222–223.
75 SOZOMENOS, HE 4,17,3 in 7; 4,18,8 (izd. J. BIDEZ, G.CH. HANSEN, 163–164; 166); HILARIUS, Collectanea
Antiariana Parisina, Series A 9,3 (CSEL 65, 96–97): … iuxta Ursatium et Ualentem, Germinium, Gaium; qui totiens
mutando, quod crediderint, omnes ecclesias turbauerunt… Placet, ut haeretici suprascripti damnentur…); gr{ko
besedilo obsodbe posreduje ATHANASIUS, De synodis 11 (PG 26, 700 C). Obsodbo prina{a pismo koncilskih {kofov
cesarju Konstanciju II., ki ga navaja HILARIUS, Collectanea, Series A 5,1,2 (CSEL 65, 82–83: … a supradictis turba-
toribus ecclesiarum (sc. Ursatio et Ualente) adsociato Germinio et Gaio … supradicti Ualens, Ursacius, Germinius
et Gaius …); gr{ko besedilo prina{a ATHANASIUS, De synodis 10 (PG 26, 697 C). O sinodi v Riminiju in vlogi ilirskih
{kofov na njej gl. A. CEDILNIK, Ilirik, 248–281.
76 HILARIUS, Collectanea, Series A 5,3,1 (CSEL 65, 86: … Ursacium, Ualentem, Germinium et Gaium …ut a
nostra communione segregarentur.).
77 HILARIUS, Collectanea, Series B 8,1 (CSEL 65, 174): Dilectissimis fratribus Ursatio, Ualenti, Magdonio,
Megasio, Germinio, Gaio, Iustino, Optato, Marciali et ceteris Ariminensis synodi legatis …
78 HILARIUS, Collectanea, Series A, 1,4,2 (CSEL 65, 45): Auxentium et Ursacium ac Ualentem, Gaium, Mega-
sium et Iustinum excommunicatos habemus secundum literas uestras… Prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 287.
79 HILARIUS, Collectanea, Series B 5,1 (CSEL 65, 159–160): … a dominis nostris fratribus et coepisopis nostris
Ualente et Paulo admonitus … perlatores litterarum … ante praedictos dominos nostros fratres et coepiscopos
nostros Ualentem et Paulum adserebant …querella pro iniuria a quibusdam clericis tuis Palladio et Gaio fratribus et
coepiscopis nostris facta …Prim. Y.-M. DUVAL, Aquilée et Sirmium, 358–359; o Paladiju gl. M. MESLIN, Les Ariens,
85–92.
80 HILARIUS, Collectanea, Series B 6,1 (CSEL 65, 161: … quod de fide nostra Ualenti, Ursatio, Gaio et Paulo
displiceat.).
81 HILARIUS, Collectanea, Series B 5 (CSEL 65, 159–160); prim. M. MESLIN, Les Ariens, 62–63 ({kof v sosedstvu
arijanskih {kofij v Mursi, Sirmiju in Singidunu); 69–70; A. CEDILNIK, Ilirik, 294–296; 300. Kot Pavlov {kofijski
sede‘ so bila hipoteti~no predlagana naslednja mesta: (1) Savaria (J. ZEILLER, Les origines, 141; Martinov nasprot-
nik v Savariji naj bi bil Gaius ali Paulus); (2) Sopianae v ju‘nem delu Valerije (T. NAGY, A Pannoniai kereszténység,
209–210); Sopianae ali Bassianae vzhodno od Sirmija v Drugi Panoniji (D. GÁSPÁR, Christianity, 115; 149).
82 HILARIUS, Collectanea, Series A 6 (CSEL 65, 87). Avtorji dokumenta so navedeni v zaporedju: … Migdonius,
Megasius, Ualens, Epictetus et ceteri ….
276
z obmo~ja Ilirika, so ohranjene le posami~ne ali le nekajkratne omembe. Izmed teh sta bila
hipoteti~no postavljena na obmo~je Panonije arijanska udele‘enca sinode v Riminiju Migdo-
nius (ali Magdonius) in Megasius. Skupaj se omenjata na prvem in drugem mestu v pismu, ki
so ga s sinode v Riminiju naslovili na cesarja arijanski {kofje,82 zatem pa nastopata na tretjem
in ~etrtem mestu v seznamu naslovnikov pisma vzhodnih {kofov, ki so se zbrali na sinodi v
Selevkeji.83
Prihod Martina kot potujo~ega asketa predstavlja enega prvih primerov asketizma v Pa-
noniji. Sozomen je dal temu vidiku v razvoju kr{~anstva poseben poudarek, saj ga je postavil
na za~etek odlomka o Martinu. Po uvodni ugotovitvi, da »Tra~ani, Iliri in vsi tisti, ki ‘ive na
podro~ju, imenovanem Evropa, {e niso poznali meni{kih skupnosti, vendar niso bili povsem
brez mo‘, ki so se posvetili askezi«, je po imenu navedel samo Martina kot za~etnika asketiz-
ma na Zahodu. Pred Martinovim nastopom v vlogi asketa so bili primeri asketskega ‘ivljenja
v Iliriku ne le malo{tevilni, temve~ tudi kratkotrajni. Bili so vezani na navzo~nost asketsko
usmerjenih {kofov vzhodnega izvora, kot je bil Atanazij, ki je 345 potoval ~ez to ozemlje na
Zahod, ali {kofov, ki so se po njem zgledovali (Evzebij iz Vercelov, ki je pod Atanazijevim
vplivom postal asket {e pred izgonom na Vzhod v letu 355).84 Ko so se po koncu ve~letnega
izgnanstva pravoverni asketsko usmerjeni italski in galski {kofje vra~ali z Vzhoda, jih je pot
vodila ~ez ju‘no Panonijo, s postankom v Sirmiju: tukaj se je nekaj ~asa zadr‘eval najprej
Hilarij (v letu 360), dve leti kasneje pa Evzebij iz Vercelov.85 Ob prav redkih poro~ilih o
navzo~nosti pravovernih asketov v Panoniji, ki so izhajali od drugod in so de‘elo po kraj{em
~asu zapustili, se najstarej{a poro~ila o doma~ih asketih nana{ajo na anonimne pripadnike
arijanske veroizpovedi. Zapisnik o javni polemiki med sirmijskim {kofom Germinijem in
pravovernim laikom Heraklijanom v za~etku leta 366 omenja med navzo~imi tudi lokalne
arijanske askete in asketinje (servi dei in ancillae dei).86 Kot je znano, je v letu 378 milanske-
ga {kofa Ambrozija, ki je pripotoval v Sirmij, da bi se udele‘il volitev tamkaj{njega {kofa, v
katedrali fizi~no napadla ena izmed arijanskih asketinj.87
Z Martinovo bole~o izku{njo v domovini, njegovim odhodom v Italijo in kmalu zatem v
Galijo, prenehajo poro~ila o kakr{nih koli stikih s Panonijo. Po odhodu iz domovine je Mar-
tin ‘ivel {e okrog {tirideset let, okrog 13 let kot asket in za~etnik meni{tva v Galiji, nato ve~
kot 26 let kot {kof v Turonih. V ~asu njegove smrti (397) je bila Panonija v znatni meri
opusto{ena in deloma ‘e pod barbarsko okupacijo.88 Njegovo rojstno mesto je bilo ‘e v letu
374 kot neposredno zaledje v vojni proti Sarmatom in Kvadom iz~rpano, poleg tega so ga
prizadele ve~kratne naravne nesre~e, najverjetneje potresi. V letu 456 je uni~ujo~ potres mesto
zravnal z zemljo.89
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
83 HILARIUS, Collectanea, Series B 8,1 (CSEL 65, 174). Naslovniki dokumenta so navedeni v zaporedju: Ursa-
tio, Ualenti, Magdonio, Megasio, Germinio, Gaio, Iustino, Optato, Marciali et ceteris Ariminensis synodi legatis …
Prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 279; 280 op. 123. D. GÁSPÁR, Christianity, 115; 149 postavlja enega od obeh {kofov hipoteti~no
v Savarijo.
84 Prim. kratko R. BRATO‘, Meni{tvo v rimskih provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana, v: Vita
artis perennis – Ob osemdeseti obletnici akad. E. Cevca (ur. A. KLEMENC), Ljubljana 2000, 103–126, zlasti 107.
85 Y.-M. DUVAL, Aquiée et Sirmium (op. 39), 353–357.
86 Altercatio… (PL Suppl. I, 350).
87 PAULINUS, Vita Ambrosii 11,1 (Vite dei santi III, Milano 1974, 66: una de virginibus Arrianorum inpudentior
ceteris).
88 F. LOTTER (ter R. BRATO‘ in H. CASTRITIUS kot sodelavca), Premiki ljudstev na obmo~ju Vzhodnih Alp in
Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375–600), Ljubljana 2005, zlasti 127–135 in 235–238.
89 O slabem polo‘aju Savarije v letu 374 poro~a AMMIANUS MARCELLINUS 30,5,14 (… Sauariam… eo inualidam
tempore assiduisque malis afflictam). Kasnej{e uni~enje mesta omenjajo Fasti Vindobonenses a. 455 (Chronica
minora I, MGH AA 9, str. 304, {t. 577): et eversa est Sabaria a terrae motu VII id. Septembr. die Veneris (datum
katastrofe, petek 7. septembra, ustreza letu 456).
277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
3. Vpra{anje ~a{~enja sv. Martina v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju
Obstoja Martinovega svetni{kega ~a{~enja na obmo~ju rimske Panonije ohranjeni literarni
viri ne potrjujejo, prav tako se ga ne da dokazati z materialnimi najdbami. Nekaj poro~il s
konca 4. stoletja ka‘e na mo‘nost, da bi se svetni{ki sloves pokojnega tourskega {kofa raz{iril
tudi na obmo~je njegove domovine. Sulpicij Sever poro~a, da je po prizadevanju Martinovega
u~enca in Sulpicijevega prijatelja Postumijana postal svetnikov ‘ivljenjepis poznan tako reko~
v vsem kr{~anskem svetu; med evropskimi de‘elami se poleg Italije omenja raz{irjenost tega
spisa »v celotnem Iliriku«.90 Po Postumijanovem potovanju na Vzhod je postal poznan tudi v
tamkaj{njih meni{kih skupnostih, zlasti tistih, kjer so prebivali menihi zahodnega porekla.
Gotovo je izro~ilo o galskem {kofu poznal Hieronim, tedaj voditelj samostanske skupno-
sti v Betlehemu. Martinov generacijo mlaj{i rojak iz Ilirika (rojen okrog 347), ki je v svojo
»Kroniko« (zaklju~eno okrog 380) vklju~il nenavadno dolg in podroben zapis o panonskem
{kofu in mu~encu Kvirinu iz Siscije, je bil do Martina kot drugega rojaka v {ir{em pomenu
besede bolj zadr‘an. Ne da bi Martina imenoval, je v komentarju k Ezekielu (36,1–15) zavr-
nil milenaristi~no razlago konca sveta, ki jo je tourskemu {kofu pripisal »nedavno na{ Sever
v Dialogu z naslovom ’Gallus’«, pred tem pa so jo med latinskimi pisci zastopali Tertulijan,
Laktancij in Viktorin Ptujski. V Martinovem ~asu je bil milenarizem teolo{ko prese‘en in so
ga splo{no odklanjali.91
Na dveh mestih je Hieronim izrazil odklonilen odnos do takega ravnanja, kot ga Sulpicij
Sever pripisuje Martinu. Pri tem ni imenoval ne Martina ne pisca njegovega ‘ivljenjepisa. V
enem primeru, ki se nana{a na problem prestopa iz voja{ke slu‘be v asketsko ‘ivljenje, je
aluzija na Martina samo mo‘na, v drugem primeru pa je skoraj zanesljiva, saj Martinova
delitev pla{~a v Amiensu nima poznanih analogij. V pismu prijatelju Heliodoru (Epitaphium
Nepotiani) iz leta 396 – torej prej kot bi lahko dobil v roke Sulpicijev ‘ivljenjepis sv. Martina,
verjetno pa so ‘e kro‘ile govorice o epizodah iz njegovega ‘ivljenja – je Hieronim dokaj
kriti~no ozna~il ravnanje, kakr{no sre~amo tudi pri Martinu ob njegovem postopnem presto-
pu iz voja{ke slu‘be v asketsko ‘ivljenje. Kot zagovornik eremitskega ideala je namre~ zago-
varjal takoj{njo in popolno predanost asketskemu ‘ivljenju brez prehodnih oziroma »vmes-
nih« oblik. Zavra~al je neodlo~nost, nedoslednost in polovi~arstvo po posvetitvi asketskemu
idealu (conversio). Kdor opravlja po zaobljubi asketizmu {e naprej voja{ko slu‘bo, slu‘i v
uniformi enega gospodarja (cesarja) drugemu gospodarju (Bogu), in sicer skrivaj, saj se njegovo
asketsko obla~ilo (cilicium) skriva pod voja{kim pla{~em in sijajno uniformo gardista; z
obrazom, izmu~enim od posta, nastopa pred posvetnimi dostojanstveniki; uniformo nosi zato,
da bi lahko pomagal vdovam, sirotam, zatiranim in revnim.92
90 SULPICIUS SEVERUS, Dialogi 3,17,4 (CSEL 1, 215): … primum illum nostrum libellum non per Italiam tantum,
sed per totum etiam diffudit Illyricum. Prim. W. BERSCHIN, Biographie und Epochenstil im lateinischen Mittelalter I.,
Stuttgart 1986, 207–208.
91 HIERONYMUS, Commentarius in Hiezechielem 11,36 (CCSL 75, 500, vv. 654–664: … et nuper Severus noster
in dialogo cui ’Gallo’ nomen imposuit…); prim. SULPICIUS SEVERUS, Dialogi 2,14,1–4 (CSEL 1, 197). Tako kot drugi
milenari~ni spisi je pri{el tudi ta (opuscula Postumiani et Galli) na seznam t.i. apocrypha, spisov, ki jih je Cerkev
odklanjala kot neprimerne (Decretum Gelasianum 5,7,5; E. v. DOBSCHÜTZ, Das Decretum Gelasianum de libris
recipiendis et non recipiendis, Leipzig 1912, 56). Prim. C. STANCLIFFE, St. Martin (kot v op. 7), 298. O zavra~anju
milenarizma prim. R. BRATO`, Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino fra Aquileia e Poetovio, Udine, Gori-
zia 1999, 330–332 (s podrobno literaturo).
92 HIERONYMUS, Epistula 60,9–10 (… mihi non placent dilationes istae inperfectae seruitutis Dei … qui sub
alienis signis deuotus miles fuit, donandus laurea sit postquam suo regi coeperit militare). Prim. C. STANCLIFFE, St.
Martin, 298–300, z navedbami analognih primerov prestopa iz voja{kega stanu med askete; o Nepotijanu, ki je bil
najprej vojak in nato asket, gl. Prosopographie chrétienne du Bas-Empire 2 (L’Italie chrétienne), izd. Ch. in L.
PIETRI, Roma 2000, 1535–1536.
278
V komentarju k Izaiji (iz obdobja 408/410, ko je lahko bral Sulpicijevo biografijo) se je
obregnil ob delitev obla~ila, kakr{no predstavlja Martinova delitev pla{~a v Amiensu. V njej
je videl pretiravanje, ki ni v skladu s Kristusovim priporo~ilom u~encem (Evangelij po Luku
3,11): »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene«. Tisti, ki tako ravnajo, ‘elijo
na ta na~in pridobiti javno naklonjenost.93 ^eprav je Hieronim zapisal, da tako ravnajo mno-
gi (plurimi), je pri tem vsakdo najprej pomislil na Martina kot prvega med njimi in s tem
zgled za kasnej{e posnemovalce. Hieronimovi kriti~ni opazki o isto~asnem »dvojnem« (posvet-
nem in duhovnem) ‘ivljenju in o pretiravanju s potezami nastopa{tva sta verjetno (zlasti
druga) odraz njegove zadr‘anosti do {irjenja Martinovega svetni{kega ~a{~enja v desetletju
po njegovi smrti.
Nasprotno pa eno generacijo kasneje Sozomen v svoji v Konstantinoplu napisani Cerkve-
ni zgodovini (okrog 443–448) do svetnika ni imel zadr‘kov, saj ga je prikazal kot bojevnika
za pravovernost, za~etnika asketizma v Iliriku in {kofa s svetni{kim slovesom.94 Vsekakor je
po Martinovi smrti pozitivno vrednotenje njegovega dela postopoma prevladalo. Po poro~ilih
galskih kronistov se je v prvi polovici 5. stoletja ‘e {irilo njegovo ~a{~enje,95 ki je v drugi
polovici 5. stoletja in nato v 6. stoletju dobilo precej{nje razse‘nosti; Martin ni bil dele‘en
svetni{kega ~a{~enja le v Galiji, temve~ sporadi~no tudi v [paniji in Italiji,96 {e ve~, njegovo
~a{~enje se je uveljavilo tudi na Vzhodu, kjer sta se kasneje na podlagi izro~ila o njem izo-
blikovali celo dve svetni{ki osebnosti, z datumom ~a{~enja na 10. in 12. november: (1) Mar-
tin, doma iz panonske Sabarije, ~a{~en v Iliriku, borec proti arijancem, asket na Galinariji in
{kof v Tarracini97 ter (2) Martin kot vojak, ki je prerezal svoj pla{~, asket in nato {kof v
galskem mestu Konstantina(!) ter ~udodelnik, ~a{~en v frankovski dr‘avi (Phrangía).98
O njegovem svetni{kem ~a{~enju v Panoniji v 5. in 6. stoletju se ni ohranilo nobeno
poro~ilo. Na sicer malo{tevilnih zgodnjekr{~anskih napisih Panonije se ne omenja nobena
oseba s tem imenom, ki bi mogla dobiti ime po svetniku. Na verjeten obstoj svetnikovega
~a{~enja v zgodnjem 6. stoletju ka‘e ime, posredno pa tudi ‘ivljenjska pot Martina iz Brage
(Bracara). Ob rojstvu med leti 510 in 520 v Panoniji (Pannoniae genitus) – najverjetneje v
njenem ju‘nem delu, ki je bil v okviru vzhodnogotskega kraljestva Teoderika Velikega – je
dobil ime po galskem svetniku panonskega izvora, kar je kasneje s ponosom poudarjal. Po
mladostnih letih v domovini in ve~letnem prebivanju na Vzhodu je po letu 550 od{el v Brago
v hispanski Galiciji, kjer je bil najprej ustanovitelj samostanske skupnosti (Dumium pri Bra-
gi), kasneje pa je postal {kof v Bragi in uspe{en misijonar med Svebi. Po lastnih besedah se
93 HIERONYMUS, Commentarius in Esaiam 16,58,7 (CCSL 73 A, 1963, 666, vv. 63–66: Quod et Dominus in euan-
gelio loquebatur: Qui habet duas tunicas, det alteram non habenti. Non enim unam iussit scindi et diuidi, quod multi
popularis aurae causa faciunt, sed alteram non seruari, augens praecepta iustitiae …); prim. Vita Martini 3,1–2.
94 Gl. zgoraj op. 37–40.
95 PROSPERUS TIRO, Epitoma chronicon (A. 433), ad a. 381 (Chronica minora I, izd. Th. MOMMSEN, MGH AA 9,
21981, 461); Chronica Gallica (A. 452) I, 4, ad. a. 379; V, 43, ad a. 398; VIIII, 48 (MGH AA 9, 646; 650; 652).
96 Prim. F. PRINZ, Frühes Mönchtum im Frankenreich, Darmstadt 1988 (2. izd.), 20–28, karti 1A in 1B v prilogi;
L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de Tours, 732–788; 798–831. Najstarej{i dokazi za obstoj ~a{~enja
sv. Martina v severnojadranskih de‘elah izhajajo iz druge polovice 6. stoletja: (1) upodobitev na ravenskem mozaiku
(Sant’Apollinare Nuovo, ok. 561; gl. W. URBAN, Iconografia di san Martino nei secoli, v: A. GERETTI (ur.), Martino.
Un santo e la sua civiltà nel racconto dell’arte, Milano 2006, 29–39, zlasti 30–32); (2) omemba upodobitve Marti-
novih dejanj v cerkvi sv. Justine v Padovi v okvirno istem ~asu (ok. 560–565; VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini
4,674: …cuius habet paries Martini gesta figuris); (3) srebrni relikviarij iz zakladnice katedrale sv. Evfemije v
Grade‘u v obliki valja, okvirno iz 6. ali 7. stoletja, na katerem se med sedmimi svetniki omenja tudi Martinus (gl. S.
TAVANO v: A. GERETTI (ur.), Martino. Un santo…, 88–89).
97 Synax. Eccl. CP, Nov. 10,3 (st. 210 – 211).
98 Synax. Eccl. CP, Nov. 12,3 (cc. 217–218); podobno tudi Menologium Graecorum Basilii Porphyrogeniti
imperatoris jussu editum, Nov. 12 (PG 117, c, 156; Martin kot epískopos Phrangías).
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
je pri ustanovitvi samostanske skupnosti ravnal po na~elih svojega soimenjaka in vzornika.
Za baziliko, ki jo je zgradil, je pridobil relikvije Martina Tourskega. V tej cerkvi je tudi prejel
{kofovsko posve~enje. Za to cerkev je sestavil napis v 22 verzih, ki je po vsebini hvalnica
Martina Tourskega. Kot poro~a je z njegovim zgledom – ‘e v ~asu svoje mladosti – dosegel
pomembne uspehe pri misijonu med ljudstvi tedaj etni~no zelo heterogene Panonije. Njego-
vo misijonsko prizadevanje je zajelo kar petnajst prete‘no germanskih skupin, ob katerih se
omenjajo tudi Slovani. V pesmi je poudaril ~ude‘no mo~ relikvij Martina Tourskega, ob tem
omenil tudi svetnikovo nesporno priljubljenost v Galiji in hispanski Galiciji.99 Tudi na na-
grobnem napisu, ki ga je sam sestavil, je omenil Martina Tourskega kot svojega istoimenske-
ga patrona in zgled na ‘ivljenjski poti.100
Po propadu anti~nih struktur na obmo~ju srednjega Podonavja v drugi polovici 6. stoletja
ni nobenega poro~ila o tem, da bi se med izoliranimi preostanki kr{~anskega prebivalstva iz
antike ohranil spomin na galskega svetnika panonskega izvora. ̂ a{~enje sv. Martina je ponovno
zanesla v podonavski prostor frankovska dr‘ava v desetletjih po uni~enju avarske dr‘ave
(796), pri ~emer se omenja kot najstarej{a cerkev sv. Martina v neposredni bli‘ini panonske-
ga ozemlja v Traismauerju zahodno od Dunaja (okrog leta 833).101 Martinov rojstni kraj
nastopa v virih od konca 8. stoletja (791) oziroma za~etka 9. stoletja (805) dalje v obliki, ki
je identi~na zapisom iz antike (Sabaria).102
Pred sredino 9. stoletja je postal ta kraj upravno sredi{~e karolin{ke Vzhodne marke, z
anti~nim imenom nastopa tudi v dveh darovnicah iz leta 860.103 Kontinuiteto poselitve po-
trjujejo arheolo{ke raziskave, saj so se pri gradnji trdnjave v tej dobi oprli na tedaj obstoje~e
ostanke poznoanti~ne pala~e. Obstoj anti~nega imena do tega ~asa ka‘e na kontinuirano po-
selitev ostankov romanskega prebivalstva. Ker je bilo v tem ~asu ~a{~enje galskega svetnika
panonskega izvora v frankovski dr‘avi zelo raz{irjeno, je mo‘no, da je prav to izro~ilo pripo-
moglo k izbiri Savarije za upravno sredi{~e Vzhodne marke.104 Vendar pa na podlagi dose-
danjih arheolo{kih raziskav ni mogo~e dati odgovora na vpra{anje, ali so ostanki provincial-
nega rimskega prebivalstva ohranili ~a{~enje sv. Martina vse do te dobe, ali pa ga je ponovno
prinesla v ta prostor {ele frankovska oblast.105 Tako ne moremo dati odgovora na vpra{anje,
ali je v poznoanti~ni Savariji v 5. in 6. stoletju obstajalo ~a{~enje sv. Martina.
99 Versus Martini Dumiensis episcopi in basilica (izd. R. PEIPER, MGH AA 6,2, 1883, 194–195); prim. GREGO-
RIUS, Historiae 5,37. O Martinu iz Brage in o njegovem pomenu za {irjenje ~a{~enja sv. Martina Tourskega v [paniji
prim. F. PRINZ, Frühes Mönchtum, 37; L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de Tours, 475–476. O
Martinu iz Brage gl. J. [A{EL, Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem, Kronika 24, 1976,
151–158; isti, Opera selecta, Ljubljana 1992, 740–745.
100 Epitaphium Martini Dumiensis episcopi (izd. R. PEIPER, MGH AA 6,2, 1883, 195, verzi 3 in 5–6): Confessor
MARTINE, tua hac dicatur in aula: / … / Teque, patrone, sequens famulus MARTINUS eodem / Nomine, non merito, hic
in Christi pace quiesco.
101 Conversio Bagoariorum et Carantanorum 10 (izd. F. LO{EK, Hannover 1997, 120 v. 16); H. WOLFRAM,
Salzburg Bayern Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit, Wien, Mün-
chen 1995, 311–312 (zlasti op. 616).
102 Annales regni Francorum a. 791; a. 805 (izd. F. KURZE, Hannover 1895, 89; 119); Annales Fuldenses a. 805
(izd. F. KURZE, H. HAEFELE, Hannover 1891, 353); H. WOLFRAM, Salzburg Bayern Österreich, 120.
103 MGH Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum 1. Die Urkunden Ludwigs des Deutschen, Karl-
manns und Ludwigs des Jüngeren (izd. P. KEHR, Berlin 1934), {t. 38 (iz leta 844?); 101 in 102 iz leta 860; prim. tudi
F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 2, Ljubljana 1906, {t. 170 in 172; H. WOLFRAM, Salzburg,
120; 318–320.
104 Prim. E. TÓTH, Das Christentum in Pannonien (kot v op. 2), 247 (zlasti op. 24), z mnenjem, da je to izro~ilo
vplivalo na pomen kraja v karolin{ki dobi. O vlogi Savarije v 9. stol. gl. H. WOLFRAM, Salzburg Bayern Österreich,
120; 318–320.
105 E.B. THOMAS, Zur Quirinus- und Martinfrage in Sabaria (op. 67), zlasti 13–17; D. GÁSPÁR, Christianity,
114–115.
280
Seznam okraj{av:
CCSL Corpus Christianorum. Series Latina, Turnhout.
CLRE Consuls of the Later Roman Empire (izd. R. S. BAGNALL, A. CAMERON, S. R.
SCHWARTZ, K. A. WORP), Atlanta 1987.
Dialogi SULPICIUS SEVERUS, Dialogi, izd. C. HALM, CSEL 1, 1866, 152–216.
DACL Dictionnaire d’Archéologie Chrétienne et de Liturgie, Paris.
DNP Der Neue Pauly, Stuttgart.
GCS Die griechischen christlichen Schriftsteller, Berlin.
HE Historia ecclesiastica
MGH Monumenta Germaniae Historica, Berlin – Hannover.
MGH AA Monumenta Germaniae Historica. Auctores Antiquissimi, Berlin (ponatis
München).
PG J.-P. MIGNE (izd.), Patrologiae Graecae cursus completus, Paris.
PL J.-P. MIGNE (izd. ), Patrologiae Latinae cursus completus, Paris.
PLRE The Prosopography of The Later Roman Empire I (A. D. 260–395). Izd.
A. H. M. JONES, J. R. MARTINDALE, J. MORRIS, Cambridge 1975 (2. izd.).
RAC Reallexikon für Antike und Christentum, Stuttgart.
SC Sources Chrétiennes, Paris.
Synax. Eccl. CP Synaxarium Ecclesiae Constantinopolitanae (izd. H. DELEHAYE), Propy-
laeum ad Acta sanctorum Novembris, Bruxelles 1902.
Vita Martini SULPICIUS SEVERUS, Vita sancti Martini, izd. J. FONTAINE, SC 133, 1968,
248–345.
S u m m a r y
Martin of Tours and His Contacts with Pannonia
Rajko Brato‘
Examining three episodes in the life and work of Martin of Tours, the author had decided to adopt
the so-called long chronology of Martin’s life: from his birth in 316 or 317 (instead of 336) to his death
in 397.
Depicting Martin’s youth in Sabaria, the first chapter describes the military milieu of Martin’s early
life and the development of Christianity in Pannonia, especially in Sabaria, since the beginning of the
reign of Roman Emperor Constantine. Martin’s father was a military tribune (tribunus militum), the
title he had probably not attained until his departure from Sabaria to North Italian Pavia; his post in
Pavia could possibly be in the Imperial Roman lancearii Sabarienses unit. Several reasons speak in
favor of the theory that Martin had completely served his time in the army and was retired when he was
forty. His discharge from the army, which could be dated in the second, possibly even the third, year of
Julius Caesar’s campaigns against the Alamans, opens up the question of datation and circumstances of
Martin’s first encounter with Bishop Hilary of Poitiers.
After his release from the army in 357 or 358 Martin arrived to Illyricum to visit his parents. His
subsequent clash with the Aryans represents one of the pivotal events in his life. A representation of this
clash between Martin, an orthodox lay believer leading an ascetic life, who was later ordained an
exorcist, and Pannonian Aryans, described in a hagiographic text written by Sulpicius Severus, is in
accord with the one depicted by the historiography and polemical journalism of the second half of the
4th century. Confrontations between the Aryans and orthodox Christians usually took place in the form
of polemics, dialog, or texts, but could also result in physical violence. A positive identification of
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Martin’s Aryan adversaries in Pannonia is not possible. Martin’s arrival to Illyricum denotes an early
instance of monkhood in Illyricum, and the first in which the ascetic was a native of the area.
Very little is known about the adoration of Martin of Tours as a saint during the decades after his
death. Hieronimus, who was residing in Palestine at the time but was well acquainted with the situation
in Illyricum, was rather reserved toward him. There is no data on the worship of Martin in Pannonia in
the 5th and the 6th centuries. Martin’s status of a bishop with a holy reputation is indicated primarily by
the name and religious preference of Bishop Martin of Braga. Born in Pannonia, Martin of Braga was
later appointed Bishop in Hispanian Galicia and was a devout worshipper of Martin of Tours. The
adoration of Martin of Tours spread after the Carolingians defeated the Avars at the end of the 8th
century.