Naročnina za Avstroogrsko; Vt leta K 2*50. V2 leta K 5*—, celo leto K 10*— za Nemčijo: „ K 3 50, „ K 7—, „ K 14-- za ost.inozemstvo: „ fe. 4-20, „ fr. 8*20, „ fr. 16*80 za Ameriko celo leto 3*25 dolarje. V Ljubljani, v četrtek, dne 12. marca 1914. Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10, I. nadstropje. Og.asnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat 7 vin. — Pr večkratnih objavah prime: en popust. Štev. 11. Posamezna številka 22 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 8 kron. Leto IV. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača JO vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko. Ustoličenje koroškega vojvode. Slovenski kmet sedi na knežjem kamnu ali kmečkem prestolu na Gosposvetskem polju; bliža se mu bodoči vojvoda v kmečki obleki, spremljan od plemstva in viteštva. Ob straneh vodijo mladega bika in konja, ki ga dobi slovenski kmet zato, da se umakne novemu vojvodi. Vojvoda ima v roki pastirsko palico. (Po Valvasorjevi sliki.) =,_\ ... - ' - -----------------===== Petstoletnica slovenskega ustoličenja koroškega vojvode. (18. III. 1414.—;i8. III. 1914.) Tudi Slovenci smo imeli svojo in celo mogočno državo; imeli smo svoje krvi vladarje, svoje zakonike, svoje vojske, s katerimi smo zmagovali nad silnimi germanskimi in azijskimi ljudstvi. Imeli smo svojo svobodno ustavo, svoje svobodno plemstvo, svobodo v svojem jeziku in v svoji veri. Imeli smo svoje kneze in vojvode, ki si jih je slovensko ljudstvo izvolilo svobodno po svoji volji. Knez ali vojvoda je bil v Slovencih le prvi med starešinami; prejel je vso oblast iz rok ljudstva, čegar zastopnik je bil — slovenski kmet. Iz ljudstva so izhajali slovenski knezi in vojvode, ki jih tudi knežje dostojanstvo ni ločilo od ljudstva. Vojvoda slovenski je bil v vojnah vrhovni poveljnik » ljudstva, njegov prvi branitelj, najvišji sodnik, zaščitnik pravice, najvišji duhovnik in kasneje v krščanski dobi varuh prave vere. Letos pa praznujemo žalosten jubilej: SOOletnico smrti slovenske državnopravne svobode in samostalnosti. Dne 16. marca t. 1. bo minilo 500 let, odkar je bil na Gosposvetskem polju ustoličen poslednjič s slovenskim obredom po zastopniku svobodnega, slovenskega ljudstva koroški vojvoda, Ernest Železni. Slovenski vojvode. s Korotan, rakrana slovenskega naroda, je bil nekdaj središče slovenske neodvisne države. Na Gosposvetskem polju na Koroškem je zibel in obenem grob slovenski državnopravni samostalnosti. Tam je včasih odločalo slovensko kmečko plemstvo pravo za vse slovenske pokrajine. Ljudstvo je narekovalo svojemu vladarju slovensko prisego ter ga pred vsem svetom prisililo, da je moral očitno priznati, da je narodova volja najvišji zakon, a vladarji so le od naroda pooblaščeni izvrševalci narodove volje. Obred ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju je brez primere v zgodovini evropskih narodov. Za nas pa je tem večjega pomena, ker je imel čisto slovenski značaj. Zgodovinarji trdijo, da so prišli Slovenci v takratni Norikum 1. 595. Toda letnica ni zanesljiva, in se dokazuje, da so Slovenci zasedli današnje slovenske pokrajine že mnogo poprej. Zgodovinsko dejstvo je le, da je imel leta 595. in 596. bavarski vojvoda, vazal Frankov, boje s Slovenci. Slovenci so bili zmagovalci, ter so vdrli na Tirolsko in Bavarsko. Vendar so Slovenci postali in za dolgo dobo ostali odvisni od Bavarcev, oziroma od Frankov in tudi od Avarov. Leta 623. pa so si izvolili za vojvodo domačega plemiča Sama. Ta je po srečnih bojih ustanovil veliko slovensko kraljestvo. Njegova država pa je imela, žal, le kratek obstanek. Prvotno so živeli Slovenci v zadrugah in županijah. Pozneje so se županije združile v nekako državno zvezo, ki ji je načeloval veliki župan, a za časa vojne je imel naslov vojvode. Gorotanski Slovenci so se združili v lastno državno zvezo kmalu po razpadu Samovega kraljestva. Ta država je obsegala nele skoraj vso sedanjo Koroško, nego tudi večji del Štajerske, vzhodno Tirolsko, del Avstrijske in najbrže tudi kos današnje Gorenjske. Prvi znani slovenski vojvoda je bil Borut v začetku 8. stoletja. Leta 738. se je Borut podvrgel bavarskemu. vojvodu Tasilu, da mu je pomagal odpoditi Avare. Ker pa je bil Tasilo frankovski vazal, so prišli tudi Slovenci pod frankovsko oblast. Takrat so se začeli naseljevati po Koroški in Štajerski Bavarci in Franki. Bavarci so odpeljali Borutovega sina Karata in vnuka Hotimira (Kajtimar) na Bavarsko za poroka. Oba so vzgojili v krščanski veri. Po Borutovi smrti (750) je frankovski kralj Pipin na izrečno željo Slovencev posadil na koroški vojvodski prestol Karata, po njegovi smrti pa Hotimira. Oba sta bila vazala Frankov. Po Hotimirovi smrti so nastali v deželi veliki boji. Bavarci so se osvobodili Frankov, in bavarski vojvoda Tasilo si je leta 772. popolnoma osvojil Karantanijo ter nastavil za kneza Vladuha (Valhuna). Ta je bil zadnji vladar iz starega koroškega knežjega rodu. Za Vladuhove vlade se je začelo nasilno pokristjanjevanje koroških Slovencev. Razvili so se silni domači boji, ker so Slovenci pod vodstvom svojih višjih duhovnikov Droha, Vrela in Drodorja branili staro vero svojih očetov. To dobo je opesnil Fr. Prešeren s svojim epom »Krst pri Savici«. Bojem je napravil konec francoski kralj Karel Veliki, ki si je leta 788. zopet podjarmil Bavarsko, nakar so padli tudi gorotanski Slovenci pod frankovsko oblast. Karel Veliki je razdelil deželo na grofije in marke ter je pustil Slovencem njihove kneze in prejšnjo ustavo. Vladarji v Karantaniji so se pogosto menjavali, dokler ni prišla dežela 1. 1335. pod Habsburžane. Tudi po svojem združenju z Nemčijo ni bila Karantanija spojena ž njo v enotno državo, nego so slovenske dežele obdržale svoje pravne običaje in celo svojo mero in svoj denar. Prvotno Slovenci niso poznali razlike med seboj. Vsi so bili svobodni, vsi so imeli enake pravice. Šele v teku časa zaradi stika.s tujci so tudi pri Slovencih nastali razni stanovi. Delili so se v plemiče, svobodne in nesvobodne. Tudi sužnje so dobili in sicer so jim bili sužnji kaznenci ali pa ujetniki, ki so jih privedli z vojen. Svojim sužnjem pa so določali dobo, ko so lahko postali prosti ter se vrnili domov. Slovenski plemiči slovenskih imen so dobili od frankovskih vladarjev posestva po vsem Koroškem in celo na Gornjem Avstrijskem. Da je bila v 10. stoletju tudi Gornja Koroška, ako ne več čisto slovenska, pa vsaj s Slovenci zelo mešana dežela, dokazujejo lepa slovenska imena v raznih listinah. Začetek ustoličenja koroških vojvod. Zgodovinarji navajajo leto 790. za začetek slovenskih obredov pri ustoličenju vojvod. Bržčas so se že prvi slovenski knezi za bavarske vlade ustoličali na sta-roslavni način. Vsekakor so bili že knezi Borut, Karat, Hotimir in Vladuh svobodno izvoljeni in svečano ustoličeni ali v Krnskem gradu ali pa v Blatogradu, ki sta bila takrat glavna utrjena gradova na Koroškem (Karantanskem). Prvi nemški knez, ki se je podvrgel obredom, je bil vojvoda Arnulf (879), ki je bil rojen v Blatogradu, se nazival karantanskega vojvoda ter se je sploh čutil Gorotanca. Svojemu nezakonskemu sinu, ki mu je podelil okrožje Breže, je dal slovensko ime Svetopolk. Staro slovensko pravo pa je razvidno tudi iz pisma, ki so ga pisali slovenski veljaki na Bavarski dvor ter prosili, naj jim pošljejo domov Hotimira, da si ga postavijo za kneza. Knežji kamen in vojvodski prestol. Spomina nekdanje slovenske svobode v Korotanu sta še ohranjena: Knežji kamen in vojvodski prestol. Knežji kamen ali kmečki prestol je stal blizu cerkve sv. Petra pod Krnskim gradom. Kamen je odlomljeni spodnji del rimsko-jonskega istebra; bil je nad pol metra visok ter ima pri temelju premer 87 cm. Bržčas so vzeli ta kamen iz razvalin nekdanjega rimskega mesta Viru-na, ki je bilo v neposrednji bližni. Danes je seveda že na vseh koncih odkršen in razpokan. Vojvodski prestol je četrt ure pod Gospo sveto na takozv. Gosposvetskem polju ob glavni cesti Celovec-Št. Vid. Sestavljen je h sirovo obklesanih apnencev. Na vsaki strani je sedež, sredi med obema pa navpična stena za skupno naslanjalo. Na severni strani je vdolben navpični napis, ki se čita od zgoraj navzdol: MA SVETI VERI; na zapadni strani pa čitaš od spodaj navzgor besedo VERI. K vzhodnjemu sedežu, kjer je med obredom sedel novi vojvoda, peljeta dve stopnici, k zapadnemu sedežu, kjer je sedel volilni knez, pa je samo ena stopnica. Na naslanjalu je na vzhodni strani tudi nekak napis, a čitati je mogoče le par posameznih črk. Prisega vojvod se baje ni nikjer ohranila, vendar navaja besedilo Rozman v »Drobtinicah« 1855. sledeče: »Kako mene ie sadaj naprei brano y sapouedano, tako hozhiu sturiti y vuse dopernesti, tako meni Bog pomosi diua Maria Mate bosja y vuse Suetzi.« Slavnost ustoličenja vojvode. Z malimi izjemami opisujejo vsi zgodovinarji enako obrede ustoličenja slovenskih vojvod. Po Valvasorju zvemo sledeče: Pol ure od cerkve (Gospa Sveta) je bil na ravnini takozvani kraljevi prestol. Na Koroškem je bil namreč star običaj, da vsak novi deželni knez sprejme to deželo od kmeta v najem (fevd), in sicer na sledeči način: Med plemiči je bil kmečki rod, imenovan vojvodi Blažjevski, ki je bil iz starih časov svoboden. Kadarkoli se je na Koroškem umestil nov deželni knez ter je delil najeme, sedel je kmet-vojvoda po svoji dedni pravici na okrogel ploščat mramorni kamen, ki ima obliko okrogle mize ter stoji pod Krnskim gradom ne daleč Gospe Svete. Kmeta je obstopilo kmečko ljudstvo zunaj ograje, ki je bila potegnjena okoli kamna; potem je prišel bodoči deželni knez v preprosti kmečki obleki, tudi je imel tak klobuk in take čevlje; v roki je držal pastirsko palico. Spremljala sta ga dva deželna gospoda, za njimi pa je šlo vse plems’tvo v nališpa-nih oblekah z grbom nadvojvodine Koroške. Pred njimi je šel med dvema banderoma goriški grof kot dedni volilni grof na Koroškem. Ob strani deželnega kneza so peljali na eni strani črno govedo, na drugi strani pa mršavo kljuse. Kakor hitro se je deželni knez približal kmetu, je zaklical kmet: »Kdo je ta, ki se tako ošabno bliža?« Nato odgovori okoli stoječe ljudstvo: »Deželni knez prihaja.« Kmet vpraša zopet: »Ali je tudi pravičen sodnik in vnet za blagor naše dežele? Svobodnih lastnosti? Zaščitnik krščanske vere in vdov ter sirot?« Ljudstvo odgovori: »Da, je in ostane.« Nato mora deželni knez za imenovani dve živali pri svoji vesti obljubiti, da bo pravičen, ako bi tudi zaradi tega moral postati tako reven, da bi se moral preživljati s tako živino, kakor sta bik in konj. Potem vpraša kmet zopet: »Kako in s kakšno pravico me bo odstranil s tega sedeža?« Odgovori mu goriški grof: »Odkupil te bo za 60 pfenigov, bik in konj bosta tudi tvoja, vzel boš knezovo kmečko obleko, tudi bo tvoja hiša svobodna in prosta vseh davkov.« Nato je vzel kmet ponuđeni živali ter se je umaknil deželnemu knezu. Vendar je opomnil kmet kneza z rahlim udarcem na lice, naj sodi pravično. To je prisegel nadvojvoda, kakor hitro je stopil na stol. Obrnil se je parkrat z golim mečem okrog, zavihtel meč v zraku ter pri tem prisegel, da bo brez razlike na osebe sodil enako pravično vsakogar. Potem je šel v bližnjo cerkev Sv. Petra na hribu ter je slekel po cerkvenih obredih kmečko obleko, oblekel pa svojo knežnjo. Nato je obedoval istotam s plemstvom in vitezi. Po obedu je jezdil k na-jemskemu prestolu (imenovanem vojvodski prestol), sedel nanj ter govoril deželni gosposki odkrite glave in s povzdignjenimi prsti običajno prisego, da bo namreč deželni gosposki ohranil vse stare milosti in svoboščine neizpremenjene. Nasprotno pa je sprejel poklonstvo od svojih plemičev ter jim delil najeme, fevde. Goriški grof je sedel za deželnim knezom na drugi strani prestola in delil tudi po svoji pravici svoboščine in najeme. Dedni deželni maršal ek pa je vzel konja deželnega kneza; dedotočaj je držal zlato jabolko in de-dostolnik skledo. Medtem, ko je sedel deželni knez na prestolu in delil najeme, so imeli Gradniki (Gradenegger) od nekdaj pravico in oblast, kolikor travnikov le možno pokositi. Seno je bilo njihovo; seno so jim potem odkupili. Ravno tako so imeli Partovčani (Portendorfer) — in poslej, ko je ta rod izumrl, gospodje Mordaxi, ki so bili gospodje na Kranjskem — pravico dednega požiganja, ako se drugače niso pobotali s protivniki. Končno je odrinil deželni knez z vso gospodo v gosposvetsko cerkev, kjer so peli »Te Deum laudamus« in s tem je bil obred končan. Vetrinjski opat Janez, ki je živel od leta 1280. —1340, je opisal ustoličenje Majnharda Tirolskega 1. septembra 1286. Njegov opis se krije z ostalimi kronisti; Izrečno pa navaja, da je kmet ogovoril kneza v slovenskem jeziku. Seveda je tudi knez odgovarjal slovensko, dasi tega ta zgodovinopisec ne omenja izrečno; pač pa potrjuje to Hansitz (slavicis verbis se iudicem futurum spondet). Najstarejši opisovalec teh obredov je štajerski kronist Otokar, ki je izrečno sporočil, da je govoril kmet na knežjem prestolu slovensko. Gregor Hagen je tudi opisal ta slovenski obred in se huduje nad Avstrijci, ki so se obredom posmehovali. Nemci so se stari slovenski šegi in pač tudi slovenskemu jeziku rogali! Obrede ustoličenja je opisal nadalje Enej Silvij Piccolomini, župnik v Slovenjem Gradcu, poznejši papež Pij II. (1458. do 1464.), ki tudi naglaša, da je kmet govoril s knezom slovensko. Jakob Unrest je bil župnik v bližini Gospe Svete, pri Svetem Martinu nad Dholico. Tudi Unrest poroča, da je bil obred v slovenskem jeziku. Iz vseh opisov torej je razvidno, da so se obredi do konca srednjega veka vršili v slovenskem jeziku, da so se slovenski kmetje smatrali po podedovanih pravicah za gospodarje dežele ter so postavljali kneze le za svoje izvrševalne organe. Bavarci so že za časa Karata in Hoti-mira pustili slovenskim kmetom, da so si sami volili kneze, in so Slovenci imeli pravico, zavrniti kneza, ako jim ni ugajal. Kralj jim je moral poslati drugega. Koroški knezi so celo pred cesarjem morali govoriti le slovensko in so imeli pravico, da se jim na cesarskem dvoru ni bilo treba odkrivati. Na dvoru so bili vrhovni lovski mojstri in so razsojali baje le v slovenskem jeziku vse prepire v lovskih rečeh vpričo cesarja. Tekom časa pa so te slovenske pravice zaspale. Vojvode iz nemških dinastij so se pač morali naučiti vsaj slovenskih odgovorov za ustoličenje, a vojvode habsburške krvi niso hoteli sploh več odgovarjati slovensko na kmetova slovenska vprašanja. Ti so bili pač pristno nemška rodbina. Ko je slovenski kmet takega nemškega vojvodo nagovoril, se je otresel vojvoda Slovenca z besedami; »Ich verstan diner sprach nitt« (»Ne razumem tvojega jezika«), in s tem se ga je popolnoma od-križal. (Konec prih.) Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju na Koroškem, v novejši dobi zagrajen. (Po fotografiji.) Vladimir pl. Trešćec-Branjski. (1< njegovi petletnici kot intendant kr. dež. lirvat-skega gledišča v Zagrebu.) Njegovo ime je popularno tudi v Ljubljani, saj je njegova zasluga, da imamo Slovenci tudi v sezoni 1912/13 operne in operetne predstave ter da imamo še dalje slovensko dramo. Sramovati bi se morali Slovenci pred vsemi slovanskimi brati, če bi imela Bela Ljubljana nemške dramske, operne in operetne predstave, a da bi ostali Slovenci brez svojega gledališča! On pa nam je odstopil svojega člana, g. Ign. Borštnika, da igra in vodi dramske predstave v Ljubljani, in on nam pošilja ves svoj operni in operetni ensem-ble, da nam prireja vzorne predstave. Doslej nam je uprizoril sledeče opere: Trubadur, Ples v maskah, Traviata, Aida, Ri-goletto, Tosca, Madonin žongler, Carmen, Lakme, Madame Butterfly in Zrinjski ter opereto Poljska kri. Danes in jutri se uprizore opere Stara pesem (V. Parma), Glumači in Otelio. Še nikdar ni imela nobena sezona slovenskega gledališča toli bogatega opernega repertoarja, kakor letos po zaslugi Vladimira pl. Treščeca Branjskega. Narodil se je v Topuskem na Hrvat-skem leta 1870. Po dovršenih pravniških študijah je deloval kot vladni uradnik na raznih krajih in končno tudi v Bosni. Leta 1906. je bil imenovan kr. vladnim tajnikom in leta 1912. kr. oddelnim svetnikom deželne vlade. Dne 4. junija 1909. je bil imenovan intendantom hrvat, zemalj. kazališta. Jugoslovanska javnost je poznala VI. pl. Treščeca kot pisatelja odličnega talenta, polnega erudicije in širokega obzorja, pod pseudonimom Vladimir Bo-rota. Napisal je mnogo finih novel in no-velet, med katerimi zavzema njegova »Ksenija« najuglednejše mesto v moderni hrvatski literaturi, dalje socijalna romana »Ljetne noči« in »U malom svjetu«, ki je izšel v »Hrvatski Matici« i. dr. Prevajal je Daudeta, Zolo in Bourgeta (»Cosmopo-lis«) ter pisal o umetnosti in gledišču. V študijske svrhe je potoval po Nemškem, Italiji in Belgiji, ter je dalje časa živel v Parizu. Ko je pokojni Stjepan pl. Miletič pred nastopom svoje intendance potoval po Evropi, da spozna prva gledišča, ga je spremljal Treščec kot prijatelj, ne da bi slutil, kako mu je usojeno, biti kdaj Miletičev naslednik.^ Pokojni Miletič je napisal za zbornik Život 1. 1900. o Treščecu simpatičen članek, v katerem s priznanjem ocenjuje njegovo književno delovanje ter posebno naglaša njegovo energičnost volje za delo, napredek in borbo, značajne volje, ki pomlaja in oplođuje življenje z uspehi. S tem je genijalni Miletič svojega prijatelja naravnost kvalificiral za gledališkega intendanta. Ker je Treščec izboren stilist in globok poznavalec moderne književnosti, je že več let odbornik Hrvatske Matice. Vodilna ideja intendanta Treščeca je, da zagrebško gledališče ne sme biti le zagrebško, nego mora delovati kot obče-hrvatsko in resnično jugoslovansko. Zato prireja Treščec gostovanja po Dalmaciji in Bosni, kjer so dnevi predstav pod njegovim vodstvom vselej svečani narodni dogodki. A gostoval je tudi na Cetinju in v Belemgradu ter bil za svoje zasluge odlikovan s črnogorskim Danilovim in srbskim redom sv. Save. Zdaj pa prireja gostovanja.tudi v Ljubljani, za kar so mu hvaležni vsi kulturni Slovenci. S svojo energijo je napravil v hrvatskem gledišču red, naučil je članstvo točnosti in discipline, odstranil anarhistične elemente ter tako obnovil zavod, da je danes zopet vreden naslova kraljevskega deželnega gledišča. Število predstav je skoro podvojil in s tem odpravil prejšnje gomiljenje dolgov. Dasi je vrnil Zagrebu krasno, za več let izgubljeno opero, zna izhajati brez deficita. Poset predstav je sijajen in abonentov je več kakor kdajkoli poprej. Seveda ima tudi sovražnike, zavistnike in tekmece, a njegovo velezaslužno delo je pravkar priznalo celo Njegovo kralj. Veličanstvo. ki je zvišalo svojo osebno subvencijo gledišču od 20 na 40 tisoč kron. Hrvatje so lahko ponosni na svoje izborno kazalište, ki ga je dvignil Treščec s svojim okusom in s svojo železno roko toli visoko. Ženski vestnik. Saj se ne mudi! Ta izrek je zaslepil in zapeljal celo marsikatero dobro gospodinjo, da si je nabavila stvari, ki jih neobhodno ne potrebuje. »Saj se ne mudi!« — tako pravi namreč trgovec, ko nabere gospodinja kupe blaga ter omeni kar mimogrede in malomarno, naj jej račun pošljejo, ki ga vkratkem poravna. »Saj se ne mudi«, to je običajna fraza, pri kateri pa se marsikateremu prodajalcu krči v strahu srce, ker pač ve, da njegovi dobavitelji ne porečejo: saj se ne mudi, nego bodo zahtevali določenega dne plačano vse do vinarja ali mu pa zavijejo vrat. Ubogi trgovec je čestokrat v naj-večji zadregi. Ako ne da blaga na upanje, se zameri do skrajnosti, odjemalke mu obrnejo hrbet in hujskajo še druge, naj store takisto. Če preveč upa ljudem, pa pride čas, ko mora on plačati velike račune, a denarja ni od nikoder. In take de- dobro je poznala Marija Terezija človeško srce. V dolgem pismu, ki ga je pisala kraljici Karolini, pravi, da more biti glavni pogoj srečnega zakona edinole zaupanje, neomajno, medsebojno zaupanje, ali to zaupanje mora biti zasluženo. — Med vrstami omenja cesarica tudi, da ima žena večkrat duševno premoč nad možem, a pravi dobesedno, da mož te premoči ne sme občutiti, ker bi to vodilo do nesloge. Ako je mož odvisen od žene, mu žena ne sme tega nikdar očitati; prilagoditi se mora malim napakam in navadam svojega moža. Ne sme se prepirati. »Saj je možno mirno povedati, Vojvodski prestol na Gospesvetskem polju: Na sprednji strani sprejema koroški novoizvoljeni vojvoda poklonstvo plemstva in deli fevde; na drugi strani deli goriški dedni volilni grof svoboščine, vrinil,; -1--pa požigajo poslopja Vojniki Gradnikov hite med obredom kositi po svojih sovražnikov. narne stiske so čim dalje hujše in pogostejše, dokler ne sledi končno polom. Trgovec in obrtnik vendar ne moreta živeti od svot, ki so zapisane v knjigah, on sam nima toliko kredita, kot ga zahtevajo brezobzirni odjemalci. Trgovci morajo tudi plačevati blago kolikor možno sproti ali vsaj po preteku treh mesecev od tedaj, ko so ga prejeli. Trgovec, ki plačuje takoj, dobi popust ali skonto, oni, ki ostaja dolžan, pa mora plačevati od dolga še zamujene obresti in ne dobiva nikakega popusta. Jasno je torej, kateri trgovec more oddajati blago ceneje. Vsi oni, ki jemljejo stvari lahkomišljeno na upanje, ne da bi se menili za to, ali jih bodo mogli sploh kdaj plačati, niso le grobokopi trgovcev, ampak so veliki škodljivci človeške družbe sploh. Vsi morajo dražje plačevati zato, ker posamezniki — katerih je pa ogromna množica — ne plačujejo svojih dolgov. Sicer je resnica, da včasih res ni mogoče drugače, kakor da vzamemo blago na vero, ali na obroke, kakor se lepše glasi. Marsikateri zakon bi se ne mogel izvršiti, ako ženin in nevesta ne bi dobila pohištva in drugih stvari na obroke. V takem slučaju pa smemo vzeti le toliko, kolikor je neobhod-no potrebno in kolikor bomo mogli plačati. Ne na-bavljaimo si razkošnega pohištva, dragocenih oblek ali celo zlatnine in srebrnine, ako nimamo denarja za to! Koliko grenkih ur bomo prihranili na ta način sebi in vsej obitelji! Mudi se, zelo se mudi za plačilo, tako si recimo vedno in vedno, pa bo prav za nas in za druge! Z mirno besedo dosežeš več nego s hrupom in prepirom, te besede, ki jih je izrekla cesarica Marija Terezija o zakonu, so še danes docela veljavne. Veljavni so vsi pametni nasveti, ki jih je dajala ta visoka gospa svojim hčeram, Mariji Antoinetti, francoski kraljici in neapoljski kraljici Karolini. Danes, v dobi najžarkejše ženske emancipacije, so ti nasveti še vedno moderni, modri, izraz plemenite duše. Pisma, ki so izšla v tisku, pričajo kako tujih travnikih, Partovčani (Po Valvasorjevi sliki.) jim hčeram popustljivost, ki jo smatra za največjo žensko čednost. Dalje naglaša, da mora temperamentna žena znati obvladati svojo voljo: »kdor se vdaja vsem svojim muham jim podleže.« — Nesrečni kraljici Mariji Antoinetti piše: »Človek mora znati igrati svojo ulogo, ako hoče imeti ugled... Domišljati si kaj na svojo krasoto in talent je blazno, ker ni to nikaka osebna zasluga.« — Ljubeznivo opominja svojo, precej ničemerno hčer na francoskem prestolu, češ: »Več kot vse druge lastnosti velja pri ženski dobrota srca!« Uspeh hrvatske pisateljice. V soboto, 28. februarja je uprizorilo hrvatsko gledališče v Zagrebu izvirno dramo »Kletva«, ki jo je po romanu Avgusta Šenoe spisala ga. Marija Juričeva- Wod\vaj;ka, znana nadarjena hrvatska pisateljica in žurnalist-ka. Piše pod imenom Zagorka. Drama »Kletva« je imela izreden uspeh ter so kritike o njej povsod najlepše. Protestantske duhovnice. Evangelsko-teološka fakulteta v Berolinu je sklenila, da prepusti tudi ženske k teološkim študijam. L. 1911 je študiralo že 29 žensk teologijo. V vseh oddelkih teološkega seminarja so ženske redne slušateljice. Angleška duhovščina za ženske. Srečna Anglija! Našel se je v njej mož, duhovnik, škof, ki se je osmelil in je povedal na vsa usta, da ima njegova cerkev v marsičem zastarele formule, ki ne spadajo več v današnji moderni čas. Bil je to škof Lincoln, ki je zahteval, naj bi se črtal stavek »žena bodi možu pokorna«. Duhovnik naj. ne vprašuje pred oltarjem, ali bo žena možu »pokorna« in nevesta naj ne bo primorana, prisegati nekaj tako nečastnega. Če bi anglikanska cerkev res črtala besedo »pokorna« iz svoje poročne formule, tedaj bi s tem javno priznala in razglasila, da smatra moža in ženo za popolnoma enakopravna. In gotovo je, da bi temu liberalnemu naziranju cerkve kmalu sledil tudi posvetni zakonik. Sicer je pri zborovanju sinoda škof Lincoln umaknil svoj predlog, ker se je bal, da bi ne bil sprejet, ali da bi bil odobren le z majhno večino. In zopet se je dvignil drug škof, Winchesterski, ki je obžaloval, da je njegov brat v Kristu umaknil hvalevredni predlog. A tudi predsednik sinoda, visoki nadškof Knežji kamen ali kmečki prestol blizu cerkve sv. Petra pod Krnskim gradom (danes shranjen v deželni „dvorani grbov" v Celovcu.) kaj boli človeka, brez očitkov in brez prepira. Najboljši posredovalec je molk ...« »Nikdar ne vzbujajte mnenja, kakor da hočete imponirati svojemu možu ali ga kritizirati. Mož se mora čutiti svobodnega, da ostane nežen soprog.« — Marija Terezija ne pozablja niti majhnih pogreškov, ki so v zakonu velikega pomena: »Ne pokažite se pred svojim možem nikoli v zanikarni obleki,« svetuje svoji hčeri, »bodite vedno čedna, redoljubna in dostoj: na.« '— A svari tudi pred preveliko ničemernostjo in paradnostjo. »Žena mora ugajati možu s svojimi dejanji, ne s svojo obleko.« — Tudi priporoča svo- Canterburyski ni niti najmanje nasprotoval. Nastopiti sicer ni mogel k-ot revolucijonar, toda kimal je in se prijazno smehljal. Anglikanska cerkev je dovolj moderna, da priznava, da se bo treba prilagoditi novim razmeram v življenju. Počasi — a vendarle! StsGkenpfcrd-iiiijifismieGne mita prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod. Naše slike. Irma Polakova. Zopet prinašamo dve sliki te nadarjene naše rojakinje, ki smo pisali o njej opetovano, dve sliki iz nasprotnih umetniških strok, iz seriozne opere in lehkokrile operete. Delokrog gospe Polakove je pač izredno velik, a bržčas je še večji, kakor je mogla pokazati doslej. Mislimo namreč, da ima tudi velik talent za dramo ter da bi mogla zlasti v karakternih ulo-gah postavljati na oder prav izborne značaje. Tudi Dunajčanka ga. Hansi Niese je presenetila svoje čestilce kot originalna dramatska umetnica, a so mislili, da spada le v opereto. Gospa Polakova ima izredno simpatičen, fino izšolan glas, čustva bogato predavanje in izrazito igro. Spočetka le operetna subreta, a v tej stroki resnično izborna in izvirna, je skočila pogumno v opero ter pela mahoma velike mladodramatske vloge z najlepšim uspehom. Kmalu si je pridobila velik operni repertoar ter je danes med glavnimi stebri hrvatske opere. V Goldmarkovi operi „Sabska kraljica" poje sijajno tragično Sula-mitho. V „Poljski krvi" pa smo jo videli tudi v Ljubljani kot Jeleno, plemkinjo v ulogi poljskega kmečkega dekleta. f Okrajni sodnik Josip Prevec. Kdo ga ni poznal, našega Jožeta! Ve dno veselega, zabavnega in voditelja vsake vesele družbe! Ni ga več med nami. Novembra meseca lanskega leta se ga je lotila težka bolezen; boril se je z njo 2 meseca, se zatekel v Ljubljano iskat ljubega zdravja, a ondi je našel hladen grob. Prerano, v najboljših letih, je zapustil ta svet, zapustil svoj priljubljeni Logatec. Rojen je bil leta 1870 v Cerkljah na Gorenjskem. Ljudsko in srednjo šolo je dovršil v Ljubljani, juridične študije pa na graškem vseučilišču. Kot sodni praktikant in avskul-tant je služboval v Ljubljani in v Novem mestu, leta 1900 je bil imenovan sodnikom v Logatec, kjer je služboval ves čas do smrti in ondi postal tudi okrajni sodnik in predstojnik logaške sodnije. Bil je vesten uradnik in pravičen, nepristranski sodnik, kot človek blaga duša in izboren družabnik. Mnogo je daroval za narodne namene, sodeloval pri različnih narodnih prireditvah, bil predsednik ali odbornik različnih narodnih društev. Bil je navdušen slovenski pevec in aranžiral je plesne za- Vladimir pl. Trešdec - Branjski, kr. oddelni svetnik, inte idant kr. zemalj. hrvat, kazališta v Zagrebu. (Fot. M. Šimic, Zagreb.) Irma Polakova v ulogi Jelene Zaremba v Nedba-lovi najnovejši opereti „Poljska kri". (Fot. S. Weinrich; Zagreb ) bave v narodne svrhe, kjer in kadar je le mogel. Rajnik je bil resnično socialen človek! Kot sinu revnih kmetskih stari-šev mu je bilo hoditi po trnjevi poti slovenskega dijaka — siromaka. Z gorenjsko žilavostjo in vztrajnostjo si je priboril kos kruha, uredil si in pripravil lep kotiček v prijaznem Logatcu in hotel lepo v miru uživati sadove svojega truda — ko mu je neizprosna smrt napravila debelo črto čez njegove načrte. Jakob Špicar: Miklova Zala. Iz življenja in junaških bojev koroških Slovencev s Turki je napisal Jakob Spicar ljudsko igro „Miklova Zala" po znani in zelo popularni dr. Sketovi povesti. J. Špifcarjeva ljudska igra ima prav lepo, rodoljubno, živahno in pestro dejanje in efektne uloge. Zato to igro radi igrajo po slovenskih odrih. Naša slika kaže osobje jeseniškega gledališkega društva, ki je uprizorilo „Mi-klovo Zalo" že opetovano z najlepšim uspehom. Tudi koroški Slovenci prihajajo radi gledat to igro, ki kaže junaško požrtvovalnost koroških slovenskih kmetov in kmetic. Iznajdba slovenskega mlinarja. Martin Okretič, mlinar na Nabrežini, je iznašel mlin, ki ga goni bencin. Mlin obstoji iz treh kamnov in stop. Vsa naprava je lastnoročno delo Okretičevo, ki je bil prej kolar. Sestavil je tudi motor po lastnem sistemu. Naša slika kaže vrlega iznajditelja z ženo in otroki pri delu v mlinu. „Lintvern“. Najlepši izprehod z Vrhnike je do takozvanega „Lintverna". Tam bruha iz skalne impe vsakih 24 ur — okoli devetih zjutraj — voda, iz katere nastane Bela, ki se izteka v Potok, a ta se izliva pri Vrhniki v Ljubljanico. Pod „Lintvernom" stoji star mlin. Kraško ozemlje ima gotovo še več takih zanimivih jam. Zakaj bruha voda vsakih 24 ur iz „Lintverna", ni pojasnjeno. Gotovo živi o tej jami pravljica, ki govori o „lint-vernu" (zmaju). Viljem L kralj albanski. V soboto popoldne ob pol 3. je dospel albanski kralj, Viljem L, princ wiedski, na avstrijski ladji, ki so jo spremljale tri tuje ladje, v Drač, ki je začasno glavno mesto Albanije. Sprejem je bil veličasten, ker sta poslali Avstrija in Italija svoje najboljše aranžerje. Opažalo pa se je, da albanskih poglavarjev in vplivnih politikov ni bilo v Draču. Kralj Viljem si je izmislil novo albansko vladarsko uniformo, ki je posneta po husarski uniformi z albanskim vezivom in s srbsko čepico s perjanico. Ker je kralj velik mož, je Albancem prav imponirah Nekdaj svobodni Buri — angleški policaji. Po junaških bojih so izgubili Buri svojo svobodo, in danes so jim gospodarji Angleži. Ker so Buri izborni jezdeci, jih Angleže uporabljajo za stražnike na konjih. Pri zadnjem velikanskem štrajku so Buri izborno vršili svojo nalogo ter zatrli štrajk tujih delavcev v par dneh. Eksplozija avtomobila pri Bademi. Če stoji kje na cesti lep avtomobil, se ljudje radi ustavljajo in ga ogledujejo. Nihče se ne zaveda, da more biti ta radovednost tudi opasna. Na cesti med Wdllersdorfom in Badenom pri Dunaju se je avtomobil dunajske akcijske družbe naenkrat ustavil in začel goreti. Šofer je skočil iz voza na cesto in zbežal, ljudje pa so radovedni gledali, čeprav jih je šofer posvaril. Hipoma je avtomobil eksplodiral. Kotel s 30 litri’ben-cina se je razletel ter je ranil nad 40 oseb, nekatere težko, druge lažje, a bili opečeni. Tako je bila kazno- vsi so vana radovednost. Irma Polakova, operna pevka in operetna subreta kr. zemalj. hrvatskega kazališta v Zagrebu, • v ulogi Sulamithe v Goldmarkovi operi „Sabska kraljica". (Atelier Croatia, Zagreb.) Nekaj pojasnila. Z neke strani se mi je namignilo, ceš, da bi tisto o „kavijarju“ v mojem pismu utegnilo tega ali onega neprijetno zadeti. Bog ne daj! To bi mi bilo kaj neljubo in naravnost nasprotno moji nameri. Tiste moje besede niso bile nikakor naperjene zoper novodobno pisatelj stvo ali čitateljstvo slovensko posebe, ki ga tudi premalo poznam, ampak veljajo splošno tistemu nezdravemu duhu, ki zdaj tako oblastno gospoduje po vseh literaturah našega časa. Pač pa mi je bilo tu nekako zavito (implicite) v mislih tisto prevajanje in presajanje onega bolehavega francoskega dekadentstva in bohemstva (po naše ciganstva) v našo zdravo gredo. Pustimo to drugim, n. pr. razvajenemu nemškemu sosedu, ki se je pa tudi že, kakor kaže, preobjedel in naveličal tega „kavijarja“. Če hočemo že presajati, saj je poslovenjenja vrednega blaga dovolj bliže, da nam ni treba hoditi ponje v Pariz na Montmartre. Jaz, da bi iskal zdaj zdražbe in prepira po svetu, ko si ne želim druzega kot miru in pokoja v kakem tihem hotu! Nikakor! Brez zamere! J. Stritar. Razne vesti. Ženski lasje — poročni dar. Na otoku sv. Hilde na Škotskem živi jako ubožno ljudstvo. Preživlja se večinoma z ribolovom ter z obdelovanjem onega malega kosa zemlje, ki ga je komaj dovolj, da preskrbi hišo s krompirjem in malo zelenjave. Nekaj donaša tudi nabiranje jajec od pingvinov in drugih morskih ptic. Ker so ta jajca v strmih skalinah, je silno težko in nevarno priti do njih. V tem kraju smatra dekle za največji svoj zaklad vrvico, ki jo splete iz svojih las. Čim daljša je ta vrvica, tem bogatejše je dekle. V ta namen zbira že prav majhna deklica vse lase, ki jej izpadajo tekom let ter jih spleta. Taka vrvica doseže čestokrat 15 do 18 metrov dolžine. Kadar se dekle poroči, podari svojemu ženinu na dan po- roke to vrvico; s tem hoče izraziti, da se svojemu bodočemu možu popolnoma udaja in se mu v vsem pokorava. Emancipacija moških. V državni deški kmetijski šoli v Minnesoti v Ameriki so vpeljali med druge učne predmete tudi pouk v šivanju. V ne- f Okrajni sodnik v Logatcu, Josip Prevec. (Fot. V. Kompare.) katerih londonskih deških šolah pa so. že uvedli pouk v kuhanju. Moški ne marajo biti več odvisni od žensk, nego hočejo sarni znati šivati in kuhati. Potem se jim ne bo treba ženiti le zato, da bodo imeli gospodinjo, kuharico in šiviljo, ker bodo vse to znali sami. Idealni časi se bližajo; vbodoče se bodo sklepali zakoni samo iz prave ljubezni. Seveda bo na ta način zakonov sploh še mnogo manj kot doslej, a morda tudi manj revščine in sirotnih otrok. Blizzard v Newyorku. V ponedeljek, dne 2. t. m. opoldne se je razširila po Ne\vyorku vest, da se bliža ogromnemu mestu — blizzard od severo- zahoda. V par urah mora dospeti. Blizzard po-menja silen snežni metež. Dasi je bilo nebo jasno in zrak mil, so ljudje vendar hiteli, za več dni nakupovati živila in kurivo. Malo pred 3. popoldne se je nebo stemnilo, leden severnozahodnik je začel briti črez hiše in skozi ulice in začel je padati sneg, gost in težak. Kakor bi se nebo in zemlja držala skupaj in kakor bi vse stvarstvo izginilo v plazih snega. Čez pol ure so se ustavile že vse cestne železnice, in vsakršen promet je postal nemogoč. Vlaki so obtičali, ker na tirih so se nabrale kope snega. Snežilo je dalje. Iz tovaren pa je hitelo 2 milijona delavcev in delavk domov ter se borilo z viharjem in snegom. Električne železnice, vlaki, avtomobili in kočije se niso mogle ganiti z mesta, a delavci so morali domov pod streho. Vršili so se nenavadni prizori po vsem mestu. Človeška volja je premagala tudi sneg. Snežilo je vso noč, in naslednjega dne je mirovalo vse mesto. Potem pa se je začelo kidanje in odvažanje snežnih hribov. Kidali so gospodje, dame, obrtniki, delavci in delavke. Šele opoldne so mogle tovarne začeti zopet z delom, ker šele takrat so mogle delavske kolone dospeti na svoje službe. Plaz zasul vojaške smučarje. V ortlerskem gorovju je plaz zasul 3 častnike, 2 praporščaka in 15 vojakov deželnih strelcev. Smučarfl so hoteli od Trafoija h Payerjevi koči. Popoldne ob 4. se je odkrhnil na gori ogromen plaz ter mahoma zasul vse smučarje. Plaz je bil 800 m širok in kot hiša visok. Rešili so le enega častnika in 4 vojake; 15 smučarjev je mrtvih. A tudi rešeni smučarji so živčno pretreseni in opasno bolni. Vojaška vaja po snegu spomladi, ko grme plazovi v dolino, je bila pač več kot predrzna. Kazen ni izostala. Poraba grafita. Včasih in sicer do konca srednjega veka so ljudje pisali s svinčenimi paličicami, od katerih je ostalo samo še ime svinčnik. Danes pišemo z grafitom, ki je zmlet in spojen z žveplom. To zmes se oblikuje v plošče, ki se razre; žejo v paličice. Žveplo nadomeščajo tudi z glino ter vse skupaj žgo. Nato se plošče razrežejo in vlepijo v les, ki je prirezan za obliko svinčnika. Grafit se uporablja tudi za zakitanje in poliranje železa, za izpolnitev pok in raz v železu in kovi- Iznajdba domačega mlinarja: Martin Okretič, mlinar v Nabrežini, z mlinom na bencin. „Lintvern“, kraška jama — 2 uri od Vrhnike — iz katere bruha voda vsakih 24 ur. (Fot. Iv. Tischler.) nah ter za posode, ki morajo prenašati najhujšo vročino. Topiti se dajo platin, zlato, srebro, jeklo in druge kovine v lončkih iz grafita. Kemiki uporabljajo lonce iz grafita za razne poizkuse. Tudi pri galvanoplastiki in elektrolizi služi grafit kot dober prevodnik elektrike prav dobro, zlasti pri elektrodih. Največja ura na svetu je v Newyorku na poslopju Metropolitan Company. Ura je na pročelju 30. nadstropja, t. j. 210 m nad zemljo. Ploskev ure ima premer 15 m, kazalca ure sta 8 in 6 m dolga, vsaka številka je dolga 1 in pol metra, vsaka mi- zamenjal ruski V (B) z latinskim V. — Beseda »Srb« pomenja »narod«. — Črnogorci, ki so po narodnosti tudi Srbi, imajo svoje ime od črnih gora, laško Montenegro. Gore pa niso črne, nego temno sive. — Rumuni izvajajo svoje ime od Rimljanov, njih jezik je latinskega izvora in se z italijanskim, francoskim, španskim in portugijskim vred šteje med romanske jezike. — Grki se sami imenujejo Helene. Njihov kralj ima pravi naslov: kralj Helenov. Ime Grk so vpeljali že Rimljani. — Turki so doma iz Turkestana v srednji Aziji, zato Turki. — Albanija je popačena grška beseda arbanitika, spočetka morsko bolezen. Vendar so pa nekateri, ki jim vožnja po morju ne povzroča nikakih slabosti. Enako je tudi pri živalih. Nekatere čisto lahko prestanejo potovanje po morju, druge pa komaj žive izkrcajo zopet na suho. Slon, ki so ga prepeljali iz njegove afriške ali indijske domovine v Evropo in ki je bil pred ukrcanjem ves divji, je postal na morju krotak kakor ovca, bolečine so mu zvijale telo, čepel je v svojem kotu in je stokal, da se je smilil vsakomur. Dali so mu alkoholnih pijač, pa mu je kmalu odleglo, lako težko prestanejo morsko bolezen velblodi. Zgodilo se Eksplozija krasnega avtomobila na cesti pri Badenu. Štirideset oseb, gospodov, dam in otrok, je bilo ranjenih in obžganih. nutna črtica je v razdalji 50 cm. Uro goni elektrika. Tudi ponoči se svetijo številke na uri in kazalca. Vsake četrt ure in vsako uro bije ura, ki se vidi več kilometrov daleč. Balkanski narodi in njih imena. Srbi, Bolgari, Črnogorci, Grki, Turki in Albanci, okrog teh se še vedno suče svetovna politika, dasi je vojna že davno v kraju. Zato bode zanimalo, odkod prihajajo imena balkanskih narodov. Hrvatski Ilustrovani List trdi: Ime Bolgar je že davno znano v zgodovini. Bolgari imajo svoje ime od Volge, ob kateri so prebivali do V. stoletja. Staro njihovo giavno mesto Bolgar je bilo v južni Rusiji ob Volgi, ki se je imenovala prvotno Bolga, a je svet t. j. gorska zemlja; odtod tudi Arbanavt. Albanci se sami imenujejo Škipetari (Gorjani) od albanskega izraza škiip, t. j. pečina, skala. Največji promet na svetu je v Londonu, in sicer v okraju Cityja, ki je pred borzo, Angleško banko in gosposko zbornico angleškega parlamenta. Računa se, da gre tod mimo vsak dan pol milijona ljudi in okoli 50.000 vozov in avtomobilov. Najživahnejši promet je ravno pred gosposko zbornico. Po policijskih podatkih in statističnih beležkah znaša na tem oglu dnevni promet 30.000 voz vseh vrst in 250.000 ljudi. Morska bolezen in živali. Splošno je znano, da imajo skoraj vsi ljudje, ki potujejo preko morja, je že, da je na morju poginila cela čreda velblodov. Konji in osli dobe tudi morsko bolezen, a ne vsi. Psi in mačke postanejo na morju jako nemirne, lajajo in mijavkajo grozno ter čestokart poginejo vsled morske bolezni. Opice večkrat zapadejo morski bolezni, ako jim dajo čebule, pa se navadno hitro opomorejo, in bolezen jih več ne napade. Tudi ptiči niso neobčutljivi proti morski bolezni. Edina žival, ki je tudi na morju čila in zdrava ter ne pozna morske bolezni, je menda žirafa. Dežela mnogomoštva. Mohamedanci, Mormoni in še nekateri drugi narodi si smejo vzeti po več žen. V Tibetu pa je dovoljeno mnogomoštvo. Tam sme imeti žena po dva ali tri može. Tibe- tanci so baje tako mirne narave, da se med seboj 'docela dobro razumejo, v hiši vladata prijateljstvo in ljubezen. Možje si lepo razdele med seboj delo in delajo skupaj. Kar se tiče otrok, odloči žena, kdo jih ima rediti in kdo se sme imenovati njihov oče. Normalna amerikanska lepota. Neki amerikan-ski list je razpisal bogato nagrado 5000 dolarjev za krasotico, katere telo bo odgovarjalo tem-le meram: Velikost 1 m 65 cin, obseg vratu 32 cm, dolžina rame 15 cm, širina prsi pri vdihavanju 87, pri izdihavanju 92 cm, obseg pasu 66 do 68 cm, obseg bokov 91 do 96 crn, obseg stegna 55 cm, obseg meče 34 eni, obseg gležnjev 21 cm, obseg zapestja 16 cm, obseg nadlehti 28 cm, teža 60 kg. To so obrisi idealne amerikanske lepote, kakor so jo določili amerikanski zdravniki. Morda se najde med Slovenkami kak živ ženski ideal Američanov. Sestra Rabindra Natha Tagora, ki je dobil za svoja pesniška dela Nobelovo nagrado, Srimati Svarna Nath Tagore je spisala roman »Nedopeta pesem«. Pisateljica piše pod psevdonimom Go-zal in je prva indijska pisateljica. V romanu slika duševno življenje indijskega dekleta. Ruska duma za ženstvo. Odsek dume za pravne reforme je dovršil predloge o izboljšanju sta- lišča ruskega ženstva. To predlogo je duma enkrat že odobrila, toda državni svet jo je precej sktajšal. Zato je izdelal odsek novo predlogo, ki docela odgovarja željam državnega sveta. Po. tej novi predlogi bodo smele omožene ženske, ki žive ločene od svojih mož, brez moževega dovoljenja vstopiti v zasebno ali javno šolsko službo, četudi so morda še mladoletne. Mož nima pravice zahtevati od žene in žena ne od moža, da živita skupaj, ako se dokažejo hude žalitve, nalezljive bolezni, nenravno življenje, ali če žena nikakor več ne mara moža, ali nasprotno. Mož je zavezan, skrbeti za ženo in otroke, ako je njegova rnetresa zakrivila ločitev. Sodišče razsoja v vsakem poedinem slučaju, pri kom od obeh zakon- cev imajo ostati mladoletni otroci. Omožene ženske smejo podpisovati menjice tudi brez moževega dovoljenja. Celo potni list si smejo ženske preskrbeti, ne da bi imele za to moževo privolitev. Ko bo sprejeta ta predloga, napoči za Rusinje svobodnejša doba življenja. Doslej je bila Rusinja nesamostojna kakor otrok, in podložna kakor sužnja. Novi klobuki. Včasih smo poznali klobuke in slamnike. Danes pa poznamo tudi prehodne ali spomladanske klobuke. To so za letos majhni, skromni, navadno ploščati, na eni strani kvišku obrnjeni ter globoko na desno oko pomaknjeni klobučki. Narejeni so največkrat iz črne pa tudi škotskobarvne svile. Dostikrat so tudi krajci slamnati, preko oglavja pa je drapirana ali položena svila ali til. Moderne so tudi čipke kovinaste barve in pa jett-til, iz katerega je lahko narejen ves klobuček. Kot okras služijo cvetlice ter metulji iz blaga, svile, čipk in jetta, ki se gibljejo na tankih stebelcih, narejenih iz iste tvarine kot metulj sam. Takoimenovani »muhovniki«, t. j. šopi iz perja, svile, tila na dolgih pecljih, so tudi še vedno v modi. Pomladanski klobuki so zato jako simpatični, ker jih nekoliko izurjena roka lahko doma sama naredi. Potem lažje in potrpežljiveje čakamo, kaj nam prinese poletje novega. Ženske zdravnice se niso nikjer tako hitro udomačile in priljubile, kakor na Angleškem, kjer imajo skoraj vsa mesta po več ženskih zdravnic. A kjer jih še ni, tam jih prav nestrpno zahtevajo. Medtem ko imajo v Ameriki ženske doktorice isti ugled kakor moški, smatrajo na Angleškem paci-jentke svojo zdravnico za prijateljico in pomočnico. Ženska žensko bolje razume in ima do nje večje zaupanje. Ženski dan. 8. marca je priredilo socialno demokratično ženstvo po Avstriji, po Nemškem, Ruskem, po Švici, po Ogrskem in v Parizu mnogoštevilne in velikanske shode, na katerih je zahtevalo popolno politično enakopravnost. Socialne demokratinje naglašajo, da je dokazalo ženstvo z dvojnim delom, ki ga opravlja v poklicih in doma, dovolj sposobnosti in je vsekakor tudi politično zrejo. Na Dunaju se je vršilo 8. marca 13 ženskih shodov. Na vseh teh shodih so bile sklenjene iste zahteve: aktivna in pasivna volilna pravica za ženske! Jakob Špicar: Miklova Zala. Osobje jeseniškega Gledališkega društva v tej ljudski igri. (XX Avtor igre, Jakob Špicar, X gospa Špicarjeva. Fot. R. Neumann.) Pogled na Pariz iz aeroplana. Ta fotografska slika je bila napravljena iz francoskega vojnega zrakoplova. Glavne ulice so označene s številkami: 1. in 2. cesta Lafayette, 3. Boulevard Haussman, 4. Boulevard Montmartre, 5. Boulevard des Italiens. in kraja. Da, gospa Žerdijeva je bila ljubica mojega očeta. Ko jo je pustil nazadnje, je prevzela od njega še tristotisoč frankov odpravnine." „Za božjo voljo! Ali imate vsaj tudi dokaze za vse te svoje nezaslišane trditve ? EMIL GABORIO: 3. nadaljevanje. Izgovor krivca. Četrto poglavje. Noel je zaklenil vrata svoje delavnice. „Kaj pa, če bi vaša mati kaj potrebovala?" je opomnil Taboret. > s „Gospe Zerdijevi treba samo pozvoniti, pa pride dekla pogledat k njej." Tabaret je bil vajen ljubeče nežnosti v razmerju med materjo in sinom. Mrzla brezbrižnost, da, celo prezirnost, s katero je izrekel Noel svoje zadnje besede, ga je zelo presenetila. „Moj Bog, dragi Noel, pomirite se vendar in ne bodite tako nagli; saj vidim, da sta se sprla z materjo, a do jutri bo že vse pozabljeno. Ne govorite o njej tako ledeno in ne^ imenujte svoje matere tako očito gospo Žerdijevo." Noel je skočil razburjen kvišku in stopil naglo po sobi semtertje. Naposled je izpregovoril: „Gospo Žerdijevo imenujem tako, ker ni moja mati." Te besede so zadele starega kakor udarec s kolom. „Oh, poslušajte! Vi niti ne veste, kakšno nezaslišanost ste izrekli," ga je zavrnil Tabaret. „To je vendar neverjetno! To ni mogoče!" „Da, res je neverjetno," je odgovoril Noel s svečanim poudarkom. „Nemogoče se zdi, in vendar je res. Od mojega roj-■ stva, celih trintrideset let, igra gospa Žerdijeva nevredno komedijo — meni v škodo, svojemu sinu pa v korist. Zakaj gospa Žerdijeva ima sina." Mladi mož, ki je bil drugače tako hladen in vzdržljiv, je zdaj izsul vso svojo jezo. „Ali je bil že kak človek na vsem božjem svetu ogoljufan tako podlo kakor jaz? In jaz, tepec, sem oboževal gospo Žerdijevo, izpolnil sem ji sleherno željo, žrtvoval ji svojo mladost! Kako se je morala rogati na tihem! Sijajno je igrala svojo vlogo; vsa čast! Njena ljubezen do mene je bila zgolj hinavščina, njena požrtvovalnost prevara, vse laž, sama laž! Samo da bi me mogla okrasti tem goto-veje in me pripravila ob vse, kar mi pri-stoja po pravici — da bi zagotovila svojemu nezakonskemu otroku moje ugledno ime in moje veliko premoženje!" „Strašne so vaše obtožbe, Noel," je dejal previdno Tabaret, v katerem se je oglašal kriminalist. „Po vsemv tem bi se bila morala odlikovati gospa Žerdijeva s spretnostjo, in zvijačo, kakršna je lastna le malokateri ženski. Gotovo jo je^kdo podpiral, svetoval ji ali jo celo silil k njenemu ravnanju. Morebiti je njen mož...“ „Njen mož!" se je nasmehnil Noel trpko. „Omožena ni bila nikoli. Saj vim pravim, da sem nezakonski otro'fet j rat u H D Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj I., Biberstrafie 82. 2X2 = 5 to ni bilo in ne bode! Resnica pa je da mojej žitni kavi, kar se okusa tiče ni tu ne bode enake. Ta izvrstna žitna kava stane pri meni 5 kg samo K 3 50 v lepi vrečici vsake poštnine proste in vrhutega dobite zastonj še lepa in prav koristna darila. Naročite sl takoj a samo pri Karlu Tišler v Schonfeldu pri Bečovu 173 (Češko). Naročajte in razširjajte „Slov. Ilustr. Tednik“! Mladenič na deželi želi radi nabiranja krajevnih razglednic korespondence z mlajšo gospodičino, ki ima isto veselje. Dopisi pod „Pomlad 20/20“ na upravo tega lista. Kolporterje sprejme upravništvo „Slov. Ilustrov. Tednika". blago za moške in ženske obleke. Temu se lahko ogne vsak zasebnik, če naroča to kakor tudi šlesko platneno in pralio blago naravnost iz kraja tovarne. Zahtevajte torej, da Vam brezplačno pošljemo svojo bogato zbirko pomladnih in poletnih vzorcev. ki jih nam zopet vrnete v 8 dneh. V zalogi imam samo najboljše 119 izdelke, 53a Franc Šmid, Jagemdorf št.38, (Avstr. Šlezija). Budilka za preprodajalce 1 komad K 3 6 komadov K S’SO. 3 komadi K 8*50 12 komad. K 30. z dvojnatim zvoncem: 1 komad K 4 6 komadov K 22. 3 komadi K 11-50 12 komad. K 42. Zavojnina in zaboj zastonj. Zavojnina in zaboj zastonj. Zahtevajte cenik od ur, zlatnine in sre* brnine zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER Ljubljana štev. 5. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici —■ Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH*. 34 Korenjevo seme SofLa“v\3zon^a FR. OBLAK Sv. Gregor, pošta Ortenek po 4) vinarjev liter; pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin. Če se naroči 30 litrov pa po 30 v liter. Najboljše.vrste pesa, ekfndorfska in mamut, velikanska valjajta, po 30 v liter; pri odjemu nad 30 1 pa po 25 v liter. V zalogi ima nadalje domačo ali Črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav kakor tudi izvrstno zelje, solato in repo. Kaljivost zajamčena! Trgovcem za večji odjem — špeclalne ' ponudb«*. 172 Redka prilika za nakup! Vsled nakupičenjav zalogi zaradi slabe trgovine prodajam dokler je kaj zaloge, 2 para visokih čevljev na zatego m iz najboljSega črnega usnja, prikupna moderna oblika in trpežne kakovosti za samo 10 kron na izbero za moške ali dame vsakomur po povzetju. 3 pari tiste kakovosti le K 14 50. Pri naročbi zadošča napoved številke in dolgosti v centimetrih. J. Schiiller, Dunaj, III., Krieglergasse 6/III. Nekatere obnovljene naročbe in pri-znalna pisma od mojih naročnikov: Prav zadovoljen sem s poslanimi čevlji Julij Dolenc, Rudolfovo. Pošljite mi še 4 pare visokih čevljev na zatego Giovanni Zatelll, Trst. Zadovoljen sem s čevlji. Karol Krajec, Dunaj X. Pošljite mi še 3 pare visokih usnjatih čevljev Štefan Goreč, Kranj. »Grofična nosečnost, ki se razodeva vedno razločneje, me tira v obup. Nesrečna žena! Sovražim jo in jo moram vendar pomilovati. Zdi se, da sluti, zakaj sem tako pobit in napram njej tako nedostopen. Pokorava se mi v vseh rečeh, in kakor sodim po njeni vselej enaki krotkosti, hoče poizkusiti vse, da ji odpustim najino nesrečno zvezo. Uboga žrtev! Kdo ve, ali ni bilo tudi njeno srce že oddano drugemu, ko so jo tirali pred oltar? Kaj ne, ljubljena Valerija, da mi ne očitaš mojega sočutja s to nesrečno žensko?« »Ta obžalovanja vredna žena je bila moja mati,« je dejal Noel z globoko ganjenim glasom. »Nikoli me ni mogla pritisniti na svoje srce. Zdaj je mrtva.« Vzlic svoji nestrpnosti si Tabaret ni upal iztrgati mladega moža njegovi žalosti. Čakal je tiho, dokler ni spet izprego-voril Noel: »Kakor ta pisma, pričajo tudi vsa sledeča vedno iznova, da ga je silno skrbela usoda njegovega nezakonskega otroka. Jasno pa je šele pismo, pisano iz Rima dne 5. marca 1829, ki pravi: »Kako mi bo mogoče, ustvariti najinemu otroku v življenju tisto postojanko, ki mu jo želim in ki jo sanjam zanj? Prejšnje čase je pomogla vsegamogočna kraljeva beseda takšnim otrokom do plemstva in ugleda. Dandanašnji pa nima kralj, ki kroti le trudoma svoje uporne podložnike, nič več besede. Plemstvo je izgubilo svoje predpravice, zanj in za sodrgo je zakon enak.« Noel je preskočil sledečo stran in čital nato dalje: J. (MELM prej Franc S o vi v ari sin : LJUBLJANA : 152 Mestni trg 22 nasproti lekarne naznanja, da ima tudi v svoji nanovo urejeni manufakturni trgovini posebno bogato zalogo sukna za moška oblačila!! Nanovo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte vzorce! 4000 m ostankov sukna za hlače in obleke sem nakupil v veliki tovarni za polovično ceno. :: Nekaj kar Prej t m K 6_7 Še ni bilo sedaj le K 8*60. f Cela obleka 8 m :: K 10-80. :: Prodaja se samo, dokler je zaloga!! »Kolikokrat si slika moja živa domišljija najinega otroka, kakršen bo enkrat! Lepoto, mike duše in telesa bo imel od tebe; v pogumni in ponosni zavesti stanu bo meni enak. In njeno dete! Le z grozo mislim nanj. Ali more roditi sovraštvo kaj drugega kakor izrodek? Z močjo in krasoto obdari Bog le otroke goreče ljubezni! Ta izrodek sem jaz!« je rekel Noel, zadržujoč svoj gnev. »In oni drugi... A pustiva to in preskočiva k brezvestnemu dejanju samemu. V začetku maja 1829 je pisal moj oče iz Benetk tale lakonski list: Draga Valerija! Sporoči mi, prosim, verjetni čas svojega poroda, čim natančneje ti je mogoče. Ako bi slutila, kakšen je moj namen z najinim otrokom, bi razumela skrb, s katero čakam tvojega obvestila. Neznano mi je,« je pripomnil Noel, »ali je gospa Žerdijeva takrat že slutila grofovo namero. Vsekakor je odgovorila na to pismo takoj, zakaj moj oče ji piše zopet že 14. maja: Nisem se upal nadejati tako ugodnega odgovora. Moj načrt se da torej izvesti: najin otrok bo nosil moje ime. Rastel bo v moji hiši, pred mojimi očmi. Kako bom ljubil tega otroka! Toda ne boj se ničesar, obožavana Valerija, v mojem srcu je prostora za vaju oba. Iz Napolja, kamor odpotujem jutri, ti pišem podrobneje. Vedi pa že zdaj, da mi nič ne ubrani, biti pri tebi v tvoji težki uri in te bodriti s svojo navzočnostjo — niti velevažni posli ne, ki so mi poverjeni.« »Oprostite Noel, da vas prekinem. Ali veste morebiti, kakšni so bili ti posli, ki so zadržavali vašega očeta v inozemstvu?« »Moj oče je bil takrat kljub svoji mladosti zaupnik in prijatelj Karla X., ki mu je bil poveril tajno poslanstvo v Italiji. Moj oče je grof Reto de Komaren.« »Grom in strela! Ni mogoče!...« Starec je zamrmral parkrat poluglasno to ime, da ga vtisne bolje svojemu spominu. Noel je bil umolknil. Zdelo se je, da se bori s srdom, ki je divjal v njegovih prsih. Šele po daljšem premoru je izpre-govoril z glasom popolne vdanosti v usodo: »Sredi maja je bil torej moj oče v Napolju. Od ondot je pisal svoji ljubici odločilno pismo; evo ga! Edino ljubljena Valerija! To pismo ti prinese moj stari komornik German; lahko mu zaupaš brezpogojno. Iz Pariza pojde v Normandijo; zelo kočljiv opravek ima tam, ki naju briga — videla boš takoj — oba v enaki meri. Prišel je čas, ko ti ne morem več prikrivati svojih načrtov zaradi naji-negaotroka. Če se ne motim posebno, povije grofica nekako ob istem času kakor ti. Sklenil pa sem izročiti oba svoja otroka dvema dojiljama v N., kjer leži večina mojih posestev. Eni izmed njiju, ki mi je popolnoma vdana in za katero jamči Otvoritev cvetlične trgovine Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vsa v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročiia točno. Z velespoštovanjem 167 Anton Ferant, umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3. Blagim srcem Iščem blago dngp, ki mi posod na odplačilo 500 K. Sem oče trel oćrok, ki sem p.išel vsled dolgi bolezni In nesreče ter bojkotirat od Nemcev v zelo žalosten polo žaj. Darila hvaležno odklanjam Prosim pod šifro „Jujgoslovan* na upravništvo tega lista cenj pisma. 161 Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slov. Ilustrovanem Tedniku" in sklicujte se pri nakupovanju na „Slov. Ilustrovani Tednik". Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica in trgovina z muzikalijami, Kongresni trg 2 Ljubljana Kongresni trg 2 priporoča J os. Stritar: Zbrani spisi :: o priliki 7®letnice njegovega rojstva. :: Sedem zvezkov. (Prvi in drugi del sta razprodana. Nova izdaja se pripravlja.) . III. zv. Pripovedni spisi: Sodnikovi. — Rosana. — Priletnega I\d.Z(d.lU. samca sveti večer. — Mož z mačico. — Odpusti. IV. zv. Prizorni spisi: Pismo. — Otročji bazar. — Oderuh. — Zapravljivec. — Najemnina itd. V. zv. Poučni spisi: Kritična pisma. — Prešeren. — Pogovori. VI. zv. Razni spisi: Triglavan s Posavja. — Deveta dežela. — Vino.. — Želodec itd. VIL zv. Dodatni spisi: Večerna. — Slovenska Lizbona. — Kje si ti država? itd. Proza: Levstik. — Nova pota. — Dunajska pisma itd. Cena III. do VII. zv. broš. K 25, y platno vez. K 32'25, v polirane vezbi K 36’25. N tudi German, ki ga pošljem k njej iz Pariza, zaupam najinega otroka. Obe ženski ostavita z otrokoma Pariz isti dan in se odpeljeta v N. German spremi dojiljo grofičinega otroka in uredi stvar tako, da prenočita dojilji spotoma enkrat v isti gostilni in — ako bo količkaj mogoče v isti sobi. Ona, ki nama je vdana, zamenja tisto noč otroka. Ukrenil sem vse, kar zahteva previdnost. German oskrbi še v Parizu za oba otroka enako perilo. Prosim te, olajšaj mu to delo! Trpinči me le blazna skrb: kaj če se mi rodita sin in hči! In vedno molim: Daj, Bog, da se izpolni moja želja in mi povijeta sinova obe, ti, kakor tudi grofica! Ali me usliši nebo? Da, da, mora, mora me, saj molim toli iskreno! A prosim te, moli še ti, ker potem je moj cilj dosežen! In še nekaj, predraga Valerija. Prosim te, ne upiraj se mojim načrtom, marveč pomagaj mi jih uresničiti. Vem, da zahtevam od tebe nečloveško žrtev. Toda pomisli, da jo zahtevam le v blagor tvojega sina in da želim tvojemu otroku le najboljše. ^ Ne ugovarjaj mi, da je moja namera krivična! Pomisli, da se mora strniti v posrečenje načrta mnogo neobičajnih okolnosti in da more uspeti le, ako mu je naklonjena Previdnost sama. Če pa se nama posreči, lahko porečeva brez strahu, da je bila božja volja. Nesrečnež in bogokletnež!« je škrtnil Noel ogorčeno. »Še Bog mu mora služiti za pomočnika! Le o molitvah pisari, ko snuje lopovstvo!« »Kako pa je sprejela gospa Žerdijeva to predlog?« je vprašal Tabaret. »Izprva se je pač menda upirala, zakaj tu je še pismo, dvajset strani dolgo, v katerem napenja grof vso svojo zgovornost, da bi si zagotovil njeno privoljenje. Kmalu nato je moral priti grof v Pariz, ker ni pisem iz te dobe. Zdi se, da se je dogovoril z gospo Žerdijevo o izvršitvi svojega načrta. Zadnje pismo, ki ga imam je iz junija 1829. Moj oče ga je pisal v kraljevem kabinetu v Tuilerijah; bil je poklican v kraljevsko službo za tisti dan. Na poli se vidi še kraljevski grb. A pismo se glasi: Ljubljena Valerija! German mi poroča, da je dojilja najinega otroka tu. Predstavi se pri tebi v teku današnjega dne. Kakor sem ti rekel ponovno, ji lahko zaupava brezpogojno. Dobila je kraljevsko plačilo že naprej. Povedati pa ji ne smeš ničesar o vsej zadevi; ona misli, da ne veš, kaj se ima zgoditi. Jaz sam hočem nositi odgovornost. Dojilji je ime Klavdina Le-ruževa; njen mož je vrl pomorščak. Pogum tedaj, pogum! Ljubljena, edina! Vem, da zahtevam od tebe največjo žrtev, ki jo more zahtevati mož od matere svojega otroka. Toda Bog je z nama; on pomore tudi tebi, da prestaneš najtežje. Ako bova previdna in pametna, se nama posreči gotovo vse. To pismo,« je dejal Noel čez nekaj minut, izkušaje uganiti vtis, ki ga je napravilo čitanje teh pisem na gospoda Taba-reta, po črtah njegovega obličja, »to pismo je poslednje, ki ga je pisal tiste čase grof Komaren gospe Žerdijevi. Drugih dokazov nimam.« »Kako? Pravite, da nimate ničesar drugega?« »Pač! Še deset vrst od iste roke, a napisanih nekaj let pozneje. Toda dokaz, ki sledi iz njih, je samo posreden.« »Kolika nesreča!« je šepnil gospod Tabaret. Noel je položil pisma na pisalno mizo, obrnil se k svojemu staremu prijatelju in ga gledal dolgo in srepo. Nato je rekel počasi, naglašaje vsako besedo: »Vzemimo zdaj, da nimam nobenih drugih dokazov in da ne vem ničesar gotovega razen tega, kar vam je zdaj znano; kaj mislite potem o tej reči?« Gospod Tabaret je pomolčal nekaj hipov, preden je odgovoril: »Pri moji časti in vesti — vi niste sin gospe Žerdijeve.« »Vaše prepričanje je docela pravo. Saj si lahko mislite, da sem takoj poiskal Klavdino Leruževo. Uboga ženska! Ljubila me je zelo in že leta in leta jo je pekla vest zaradi krivice, ki me je bila zadela po njeni sokrivdi. Priznala mi je vse. Grofov načrt se je izvršil pravilno in s sijajnim uspehom. Tri dni po svojem rojstvu sem bil jaz, ubogo nebogljenče, ogoljufan za vse svoje pravice — ogoljufan po njem, ki mi ga je bila dala narava sama za pokrovitelja in zaščitnika. Ah, uboga Klavdina! Obljubila mi je, da nastopi zame in pove resnico, ako bi kdaj zahteval.« »In zdaj je smrt zapečatila njena usta!« je vzkliknil stari gospod ves razburjen. »Morebiti! Toda ostane mi še eno upanje. Klavdina je imela nekaj pisem, ki bi lahko silno kompromitirala grofa in gospo Žerdijevo, pisem, ki tvore pravzaprav šele dokaz njune krivde. Ta pisma se najdejo gotovo. Takrat ko mi jih je Klavdina pokazala, je rekla, da naj jih vzamem seboj, jaz osel pa jih nisem hotel sprejeti. Toda, kakor rečeno, pisma se morajo najti. In potem se lahko še vse popravi.« Tabaret je vedel le predobro, da se Noelova nada ne more izpolniti. Bil je prepričan, da je šlo morilcu ravno za ta pisma. Našel jih je in jih sežgal v peči. Zdaj je bila resnica na dlani! (Dalje prihodnjič.) fjl A. Bajec 11| cvetlični salon I d = Ljubljana — I I Pod Trančo št. 2 I £1 šopki, venci, trakovi. Novo došel! ------ v >85 O -d o > 0 z; 1 Kavarna Central Ljubljani priljubljeni vzorni tamburaški in vokalni zbor 5 dara. „Javor“. 2 gospoda. Prvi nastop v nedeljo dne 1. marca 1914. Vso noč odprto. 75 Vstop prost. ----- Novo došel! ------- Z < o a 0 a* 2. • 1 111» ^ Vi I Ml Lfr i« ivr^ «11L ITF »nH 11 »TH A. ZANKL sinovi tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani 85 priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ===== Zahtevajte cenike. ===== CIE6E3333IIII3£E3§3D2ES3335£E§dIEEE2533DQE§8333c[D SHSHisS^ Naznanilo in priporočilo. Podpisani se usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril 60 trgovino z usnjem v Ljubljani na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti jubilejskega gledališča. V zalogi imam veliko izber domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blumenthal in Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornellius Heyl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin, Globus, Erdal, Afrikau ter Sokolska krema vse po najnižjih cenah. Gumijevi podpetniki „BERSON“. Alojzij Šestak, trgovec z usnjem. ^SS^SSSSSSSSS^SS^SIS^SSSS^SSS! I Posamezne favoritne potrebščine in kroji se dobijo pri tvrdki M, RANT, Ljubljana Marijin trg št. 3. Trgovina s potrebščinami za krojače, belim blagom in pleteninami. Favoritne potrebščine se vpošiljajo le proti predvpošiljatvi denarnega zneska s poštnino vred. 135 Noto izšlo! Favorit-album 90 vin. Album perila (za mladino) 8i vinarjev in za vsak zvezek 10 vinarjev poštnine. I Zastonj dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21 kdor naroči 5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev. Vse pošilja tudi z 2V2 m blaga vred franko po povzetju Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfeimovu. (Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------- krajih -------- Mlad posestnik v prijaznem kraju v dobrih domačih razmerah s 40.(j00 K premoženja želi v zakon čedno dekle, ki bi bila skrbna gospodinja in imela veselje do kake obrti z nekaj tisoč premoženja. Mlada vdova ni Izključena. Resne ponudbe s sliko pod „Pomlad,, na upravo tega lista, katera se vrne takoj. Na anonimna pisma ae ne odgovarja. 146 Čitajte v Vašo lastno korist! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto ker igra še dolgo vrsto let in obdrži ker znašajo glavni dobitki vsako leto kupec po izplačilu kupnin trajno 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, igralno pravico brez vsakega na-200.000 in 200.000 zlatih frankov, daljnega vplačevanja, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj ker znaša mesečni obrok samo 4 K 400 frankov, 75 vinarjev, in ker je tedaj zanjo izdan denar varno ker zadobi kupec že po vplačilu prvega naložen kot v hranilnici, obroka izključno igralno pravico. POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši 1. aprila 1914! 1 turška srečka in 1 srbska državna srečka iz L 1888. (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 200.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo K 5'—. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno •V Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani, štev. 3. ,47 Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna*1 Gorica, Tržaška ulica štev. 26. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18 F. BATJEL, Gorica,1'etVl Prodaja na obroke. Ceniki franko. Fotografski aparati iz lesa in kovine, stiokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K 1'60 in več Aparati s stativom K 620 „ „ Sklopne kamere po K 9'70 „ „ in dražje do K 300'— v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto. Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere, Hirschberg 164, Češko. ie gKrasne platnice za „Slov. Ilustrovani Tednik". SLOvtflSK! VtUSTROVAm TčOmK. Cena platnicam je K 3‘20, s pošto K 3’50, z ve----------zavo vred K 5’40. ■ Velika umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, Ljubljana, Frančevo nabrežje 13. 136 , SANATORIUM • EMONA I ZA- NOTRANJE -IN-KIRURG 1CNE ■ BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. ! LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 \w| J-DR-FR.DERGANC SEF*ZDRWNIK: PRIMARIJ ■ Steklenice od kislih vod IDI, D 1 in 3/s 1 vsako množino z in brez zavojev kupi „Tolstovrška slatina** pošta Qustanj (Koroško), železniška postaja Spodnji Dravograd. 4 „S L AVI J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi K 65,000.000'—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304’25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000'—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo. 62 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejš.h kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani. -v, .im. „ipr-mn- ,iii>. *h,iw -mi'- -iiii'-.'iiii"_ '11115 "inT-ira.- mm jiiim "IM" "nn ; n m •■MU' «iih "11155» .....1.....:.::. „PRI NIZKI CENI“ Največja izbira in najsolidnejša postrežba za šivilje in krojače IGNACIJ ŽARGI Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 trgovina raznega modnega blaga, perila, kravat itd. 166 ECotel .„Iliri j aM Kolodvorska ulica. Vsak dan variete in kabareM Tečen k „ženskemu paradižu" (4 dame in 1 gospod). Novo od najnovejšega z Dunaja. Začetek ob pol 9. zvečer. .MB Dir. Eduard Volkel. ANTON STACUL, LJUBLJANA, priporoča najtopleje izvrstni šampanjec Kleinoschek Derbj ciivee reservee- Denar takoj kulantno! iz svojega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd., za višje uradnike, častnike in zasebne uradnike strogo zaupno. Za vračila majni obroki — Komercielna pisarna 140 Sandor Wiener (prot. firma) Požunj.Pressburg. Prihodnost! Delovodja zelo zanimive industrije išče tovariša, ki ima 15 do 20.000 K za ustanovitev nove tovarne na jugu ali pa v Srbiji, ker še tam ni koi kurence v tej stroki. Zmožen srbskega jezika ima prednost. Ponudbe pod „Iz-vozu na upr; vništvo tega lista. vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka isi Br. Novakovič vinska trgovina —■ v Ljubljani. —■ a Blago za obleke moške in ženske naravnost iz tovarne zasebni kom po naj nižji k izvirnih to-varniškili cenah. Mične novosti za spomlad in poletje izvrstnejše kakovosti. : „Ostanki po slepi ceni.“ : Zahtevajte našo zbirko vzorcev. Prva šlezka razpošiljaloica sukna „SUDETIA“ Jageriidorf 55. Kirchtnplatz 1, Avstrijska Šlezija. Nadležne dlake na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4*— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu", par-fimerija A. Kanc in drogerija „Adria". Proda se zaradi selitve dobro ohranjen fotografični aparat z vsemi potrebščinami 18X24 za 160 K. Več uprava Tednika. Učenec za trgovino mešanega blaga se iz poštene hiše takoj sprejme 101 pii -A-lojzij Seršen., trgovec in gostilničar, Veržej, pošta Križovci, Štajersko. Pošteno in pridno djhkle: ki ima 4 ali 6 razredov ljudske šole, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Pogoji po dogovoru. — Naslov pri upravništvu. 168 Čajni sir, fino kmečko prekajeno meso, različni švicarski in desertni sir, redilni sladni dvopek, pres-burški, orehovi, makovi rožiči, (Bangel). Prekajeno meso kron 2 40 kg. Fino čajno maslo K 2'60. Cenik zastonj Razpoši-Ijatev v poštnih zavojih. 160 M. Muller, Mauthausen, Gor. Avstrija. Tigrasto flanclno posteljno odejo 190 cm dolgo, 120 cm široko, dobite, če naročite žitno kavo „Ljubljenko gospodinje44. 1 zayoj 5 kg žitne kave z odejo velja K 5'— 1 „ 5 kg sladne kave z odejo „ K 5 75 1 „ 5 kg žitne kave z lepim blagom za bluzo ali 2'/2 m platna K 4 50 1 „ 5 kg sladne kave z lepim blagom za bluzo ali 2>/2 m platna K 5'— franko po povzetju. Pišite še danes : 165 Prva Kuksovska tovarna za žitne in sladne kave Bartmann & Ježek v Kuksu (Češko). Dobro vpeFani zastopniki se iščejo proti visoki proviziji. HSoannanannnnnnnnnnnnDinnaaDnaEg NajloljSi šivalni stroj sedanjosti je faff 2 10 letna asi garancija. Pouk v vezenju brezplačen. Trrvi X7rklr specialna trgovina šival-igll. V UK, :: nit! strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7. DD □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ ““□□□□□□□□□□□□aDDBnoDDDnnnDDDDgg □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Da Čudodelna šivalna priprava za nogavic«* in pletenine, za snknenin©. 137 Z našo brez primere izvrstno čudodelno šivalno pripravo si varujete oči, pridobite čas, izvedete delo trpežno in lepo ter čudovito enakomerno, in je ta čudodelna šivalna priprava najboljši pomoček pri šivanju nogavic in vsakršnih drugačnih pletenin, kakor spodnjih kril. namiznih prtov, servietov, rjuh, Jegrovega perila, obleke itd., ter se da z našo čudodelno šivalno pripravo vsak predmet posebno hitro in čudovito lepo ter enakomerno kakor nov popraviti in smo prejeli že mnogotisoč zadovoljnih pisem. Cena eni kompletni čudodelni šivalni pripravi z lahko umljivim ilustrovanim navodilom K 3’—, 8 kosi K 8'—. Prodaja po povzetju pri trgovini novitet M Svvoboda, Dunaj II1/2, Hiefigasse 13-289. Zavod sv. Nikolaja ::: > v Trstu, ulica Farneto 18. ::: Zavetišče in oskrbovalnica za brezposelne služkinje. Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo. Na pisma, tikajoča se služb, je treba pridejati znamko za odgovor. Najmodernejših klobukov za pspoie in -i Ljubljana, Mestni trg št. 8. _ “ Klobuki se sprejemajo v popravilo. ™ H ------Cene od K 2,20 naprej.- gg ™n Slamniki od K 1*20 naprej. 2 K in več na dan lahko zasluži doma v sobi vsak- g do, kdor si naroči stroj za ple- | tenje nogavic, rokavic, jopičev I itd. Poduk, ki traja le nekaj j dni je brezplačen. Za trajui j zaslužek jameim vsakemu na- g| ===== ročniku. ===== [ Franc Kos, Ljubljana S Sodna ulica. 72 I Za kratek čas. Odkod? „Lepa maska, tako se mi zdiš znana!“ — ,,„I seveda! Včeraj sva bila pol ure skupaj v mestni zastavljalnici." “ Težka volitev. „Koga vzameš ? Kemika ali avijatika?" — „„Težko mi je voliti. Kemik gotovo zleti v zrak, avijatik pa iz zraka!““ Premijera. „Kakšna je bila sinočnja nova drama?" — „„Edini resnično dramatični prizor je bil, ko so avtorja vrgli iz gledališča." “ Logično. K župniku so prinesli otroka, da bi ga krstil. Kmet reče župniku: „Gospod, prinesel sem otroka, da bi ga krstili na ime ,Tiger‘.“ — Župnik se nasmeje: „To vendar ni nobeno ime. Kje si ga pa dobil ?“ — „Če je mogel biti sveti oče ,Lev‘, more biti tudi moj sin ,Tiger1,“ odvrne kmet. Iz šole. Učitelj: Kdo mi ve povedati žival, od katere dobivate meso in črevlje ? — (Splošen molk. Končno se oglasi mali Jožek): To je naš oče! Preveč natanko. Hči: Ne, profesorja ne maram, ker ima že plešo!“ — Mati: „No, saj pleša ni taka nesreča.11 — Hči: „Tako? Ali ne veš, da si postaneta mož in žena tekom let vedno podobnejša?-1 Torej pijmo ! Župnik: „Pa zakaj morate vedno piti?11 — Pijanec: „Pijem, da utopim svoje skrbi.11 — Župnik: „No, saj nimate zmeraj skrbi!“ — Pijanec: „Kadar nimam skrbi, sem pa strašno žejen.11 Razloček Mati češe hčerko, ki se joka I in dere na vse grlo. „Ne deri se!“ jo graja mati. „Tudi jaz se ne derem, kadar se češem!“ „Ej, tebi je lahko. Tvoji lasje niso prirasli na glavo!11 Gričar & Mejač □□ □□ □□ □ D □a □□ □□ □a □a □□ □a DD aa aa aa □a na □□ □□ aa □ a aa aa aa aa aa aa na aa aa aa aa :: Ljubljana :: Prešernova ulica 9. Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke ______in otroke.__/. Konfekcija za dame. Točna, postreižloa- Solid.ne cene. : 145 aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aacaaaaaaaaaaaaa in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah T-a.sfcsloTT-a.in.slsa, reuzipošilja-lna, R. Strmecki v Celju, št. 341, Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije 81 in Amerike, je treba denar naprej poslati. 500 kron Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2’50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemeny, Kaschau S (Kassa) 1 Postfach 12/44. (Ogrsko.) Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen). Brezplačen Tovarna v pouk v ve- Uncu usta- zenjn. novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Najboljši češki nakupn vir. Naročila od 5 kg naprej franko. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; veletinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K: puha sivega 8 K, 7 K: belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K. Zgotovljene postelje S menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem IS K; napol pub 20 K; pub 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3‘50 in 4 K- Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 In 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. S. BENISCH, Dešenlce 180, Češko. Natančneji cenik gratis in franko. 20 KMETSKA POSOJILNICA J.3/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE r. z. z n. z. tT /A /D v Ljubljani, ——.. '4/0 obrestuje hranilne vloge po 1 ' brez vsakršnega odbitka. 45 Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. Ustanovljena leta 1831. IVajveĆja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsied prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. zavarovalo se je 21 380 oseb za kapital na 182 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1 milijardo in 64 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 440 milijonov kron. 63 150.000 ur! Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov srebrnih ur, z dvojnim plaščem imitiranih. Anker-rem. kolesje teče na rubinih (3 plašči). Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5 80, 5 komadov K 14’-, 10 komadov K 27 —. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju 100 Centrala ur Podgorce Postfach 10/130 (Avstr.) Najboljše sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je „Morana" „Morana" uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. Za krošnarje, kramarje preprodajalce in za vsako hišo. -— Pri stiskanju lahko poškodovano 138 toiletno milo pošljem vsakomur 5 kg za 6*50 K. (50 do 62 kosov) dišave: vrtnice, mandelni, vijolice, glicerin, mošus, liljino mleko, zelišča itd. Najfinejši parfum v vseh dišavah steklenica 2 K. Razpošilja 'po povzetju največja parfumerij-razpoši-Ijalnica Fran Human, Dunaj II, Aloisgasse 3/35. Samotok pravi grozdni sok s Pelješca. Bel in rdeč. Posebno dobro vino za bolnike. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Berta Sevar, Jakobski trg. )51 Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago. Seferjeti pesni!! Najcenejši dobavni vir. 720 kosov le K 3-75. Krasna pozlačena, 86 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči 3 leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 klasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal" s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 čudovito lep ženski vratni colier iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 620 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3'75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L O U V R E“ ' 84 F. WINDISCH, Krakovo štev. A/2. Za neugajajoče se vrne denar. O-----------==SS) jj Čuvajte se peg! • j Vaše obličje Š B bo krasno, čisto in fino kakor alabaster u I Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, ■ j sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- \ I dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- b ■j dicca balsamin". Steklenica K 2-50. Rationell ■ I bals. milo K L20. Učinek je opaziti že po B enk.atni rabi. S = Neprijetne dlačice = g I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- B 5 lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- g ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50 Bujno polnost-krasno š----------= oprsje 11 I doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. I Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-! znatni dopisi zdravnikov in dam so na raz-B polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino I krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste-J klenice univerzalnega sredstva Et - Admille I z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco*. K 2'—. Nikako izpadanje las, nikake luskine! J 3 Poarine lasna mast ! oživlja in krepi lasne korenine tako, da se I lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. ■ Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. J Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij ■ W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. Tisoč in tisoč priznanj in zahval. ■ (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba i in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči. Močan in priden učenec se sprejme na dveletno izučbo in mesečno plačo pri Feliksu Moder, pekovskemu mojstru v Zagorju ob Savi. 139 Oglas. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Muggia — Istra. 83 aaaDDDDDaaaaaaa PptlilčP brošure, liCIHKC; knjige itd. o natisne elegantno in " okusno ter najceneje Učiteljska tiskarna v Ljubljani. □□□□□□□□□□□□□□D Le enkrat v življenju! 50.000 spalnih odej po K P95 ki so bile namenjene za izvoz na Balkan, a so zaradi konca vc^ne zaostale, iz pristne brnsku Himalaya-volne, okoli 200 centimetrov doi«e in 130 centimetrov široke, čudovito lepo progaste in barvaste, s krasno barvasto bordiro, je dobiti le še malo časa za polovično ceno, ki je stala izvršitev, namreč komad po l.K 95 h. Te Himalaya odeje so vredne še enkrat toliko. Dokler zadošča zaloga, je mogoče naročati odeje po sledečih senzačnih cenah: 1 komad Himalaya odeje za....................K t'95 3 komadi „ „ „le.......................„ 5‘70 6 komadov „ „ „ .......................... ll’— Naroča se le po poštnem povzetju pri: 165 M. Svvoboda, Dunaj III[2, Hiessgasse 13-280. Najboljši nabavni vir za izgotovljene postelje iz dobrega češkega posteljnega perja! Napolnjeno v gostonitem rude-čem nankingu (inlet), s pernicama, 180X120 cm, z 2 zglavnicama, vsaka po 80X60 cm, z novim, mehkim trpežnim perjem K 16'—, polpuh K 20'—, puh K 24*—, pernica sama K 10’—, K 12*—, K 14'— in K 16’—, zglavnica sama KS- — , K 8'50 in K 4*—. Dvojna pernica, 200X 40 cm K IS'—, K J4*50, K 17*50 in K 21*—, zglavnica k njej, 00X70 cm, K 4 50, K 5*20 in K 5*50. c kg sivega perja K 9*40, boljše do K 16*—, polbelo K 17*—, 5 kg novo, dobro, belo perje brez prahu K 24 —, snežno belo K 30*—, boljše K 86*—, najfinejše gosposko, pukano perje K 45*—. 5 kg nepukanega (cu-fano) od živih gosi j K 26*— in K 30 —. Beli pnh, debelo pukan K 5*—, b djši K 6*—, najfinejši prsni puh K 6*50 za V« kg, siv puh l/2 kg K 2*50 in K 3*—. — Razpošilja se franko po povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dopustna. Sigmund Lederer, 121 Janovvitz a. Angel št. 204 pri Klattau, Češko. Čudovito zdravilo proti pljučnim boleznim! IPisma bolnikov lekarnar-jui. Nadporočnik Bela K_____y piše: Pred dvemi leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšal. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomagUo, nazadnje sem popolnoma obupal. Tedaj ser. čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem redilu Certosanu in si ga naročil. Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega. Župnik R. B...1 v K... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certosan. Nisem se mogel iznebiti dušiji-vega kašlja, ki me je mučil z astmatičnimi napadi. Poskusil sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Certosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na teži. čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam iznajditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen. Velika originalna steklenica Certosana velja 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Če bi ga tam ne bilo dobiti, ga naročite v glavni zalogi: Lekarna Josef von T6r8k, Budapešta, VI. Kir£ly-12/e. utca 70 Posojilnica v Mariboru v lastni hiši „Narodni «lom“ obrestuje hranilne vloge po 4:1|20|o oziroma 4r3|40|0 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. IFcsojiajs na, zemljišča in na oseToni ls:red.it. Za, aaalsazilo d.e:narja so "brezplaciio m.a razpolago položn.iC3 a^rstr. iz. og-rsloe poštne ii.raz.ilru.ee. 163 Rezervni zaklad kron BSS.TOl'TS, lastno premoženje zadruge kron Triintrideseto upravno leto. .'. /. .'. Največji slovenski denarni zavod na severni narodni meji. ALFONZ BREZNIK 80 učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. , ILjiihljsma. Kongresni trg 15. Naj večja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij Velikanska zaloga in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrij. jugu. Edina zaloga klavirjev: Ehrbar, Bosendorfer, Holzl, Heitz-man, Forster, Rud. Stelzhammer, Ge-briider Stingl, Laub, Gloss, Czapka in Hofmann na obroke od K 15’— in - 20'— naprej. := „BALKAN1 trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska c. 33. Centrala: TRST. 93 Telefon štev. 100. Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladi-g šča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opem- ^ o Ijeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentira- | ~ nimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. 3 S Omotanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" ’ £ delniške parobrodne družbe v Trstu. — Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter g o Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst, Avstrijskega Lloyda, Cunard- ? Line za I. in II. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke". Pozor! Kje naj pustim svojo obleko očistiti in prebarvati? Nikjer drugod, kakor le pri JosipuReichu v Ljubljani. Tovarna: Poljanski nasip 4. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3. Tam ti z električnim in parnim obratom vsako obleko poljudno prebarvajo, ter s kemičnim čiščenjem popolnoma prenovijo, ne da bi se obleka najmanje pokvarila. Le poskusi in gotovo boš zadovoljen! 128 1 kg sivega puljenega 2 K boljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-tinega 7 K, 8 K in 9 K 60 v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši Ješki nakupni vir! Naročila od 5 kg naprej franko. 17 :: Napolnjene postelje :: iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K ; posamezne zglavnice 3, 3 50, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 15 —, 18*—, 20 K; zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5, 5 50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13 — in 15-— Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej’ Maks Berger, Dešenice štev. 196/4. Češki les ~ (Bohmenvald). 1 Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno. KNJIGOVEZNICA :: A. BABKA, LJUBLJANA :: Kongresni trg. 74 Podružnica v Trstn. lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike. 33 5‘j ampilife vseh vrst za urade, trgovce, društva itd. ANTON ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Ceniki Iranko. = Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke F,;s:; ŠT J. KETTE, Ljubljana Fr“S ŠT Cilindre klobuke čepice kravate naramnice žepne robce rokavice palice dežnike galoše čevlje za dom gamaše usnjate in suknene ovratnike manšete srajce bele in barvaste. spalne srajce Trikot perilo prof. dr. Je-grovo in drugo nogavice dokolenice pletene telovnike odeje in plete za potovanje toaletne potrebščine itd. 31 Oglejte si konfekcijsko zalog5© v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc Blago dunaj- p • Qf £ ^ Cene stalne skega kroja. li ^ICOl U e : in nizke.: 12 Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. ■— V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnoga blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-—.. lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d. - 12 Oenils: na, zia-lrte-sro po pošti "brezplačno- Solidna, postrežba!