GOSPODARSTVO Še se lahko Kdo so multimilijonarji iz prijavite! Savinjske regije? ŽIVLJENJA str. 4 TV SPORED Aleš Potočnik m Športni poročevalci smo kar precej na udaru.« STO* str. 15 ■o im ■m im lo -r-St- novi tednik „»«• 1 1Ч-Ч •« 1 »»» il sh is Robert De Niro Po 50 letih končno nagrajen! Avdicija Jnj Zm« n vn njegovi moški! Tednik za Savinjsko regijo / št. 47/ Leto 74 / 21. november 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Ali pravilno ločujete odpadke? Zaradi naše lastne malomarnosti in nevestnosti pri odlaganju odpadkov se v zbirnih centrih med tehnološkim postopkom spoprijemajo s poškodbami naprav in strojev. Več kot je popravil in zamenjav le-teh, višje so naše položnice. Slike, ki so nam jih pokazali v podjetju Simbio, kažejo ne le na nepoznavanje pravil ločevanja odpadkov, marveč tudi na nizko kulturo uporabnikov. str. 12-13 INTERVJU1 KULTURA NA IZLETU Z NT&RC Goran Vojnović, pisatelj in režiser str. 26-27 Izpoved mazohista navdušila občinstvo str. 10 Martinovali in plesali smo str. 36-37 SPORED 2 AKTUALNO novi tednik Št. 47, 21. november 2019 ZADETKI »Če bi lahko, bi zaposlenim dali še višje nagrade, ker si jih zaradi svojega dobrega dela in požrtvovalnosti tudi zaslužijo.« Florjan Vasle, direktor Term Olimia »Za te vlome, ki se zdaj pojavljajo na našem območju, je značilno, da storilci stanovanjske hiše, v katere vlamljajo, iščejo naključno. Izkoristijo čas, ko lastniki niso doma..« Milan Vogrinec, vodja Oddelka splošne kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije PUC »Dvom, da kdaj nimamo prav, je nujen, če želimo imeti dober pogovor.« Goran Vojnović, pisatelj, scenarist in režiser »Hmelj je zelo raznolik in aromatičen. Ko ga kombiniraš, lahko v pivu dobiš prave bon-bončke. Gre za okuse po cvetlicah ali po sadju, na primer po mangu, papaji, limoni ali pomaranči.« Aleksander Stankovič, solastnik šoštanjske pivovarne »Zdaj samo čakam, kdaj bodo začeli nagajati še Klari, ki je zdrvela mimo vseh po stranski cesti, in od januarja ali februarja še Ani. Doslej je bila tarča predvsem Tina.« Marjan Fabjan, trener pri Judo klubu Zdežele Sankaku ČETRTEK 1 1 PETEK yr 10 ffc7 J1 \ \ i 10 O6 SOBOTA 1 1 NEDELJA / " O C/5 OĆ. < Hitrejša pomoč ob srčnem infarktu Novost v kardiologiji, ki rešuje življenja V Splošni bolnišnici Celje so novembra uvedli tako imenovano delovno pripravljenost v laboratoriju za interventno diagnostiko. Zdaj v primeru srčnega infarkta poseg tudi v popoldanskem času lahko izvedejo v Celju in bolnika ni treba na poseg odpeljati v Maribor ali Ljubljano. To je ena pomembnejših sprememb v zadnjem desetletju na področju celjske kardiologije, ki neposredno rešuje človeška življenja. SIMONA ŠOLINIČ »Celjski laboratorij za interventno diagnostiko je delal od 7.30 do 14.30 pet dni v tednu. Toda srčni infarkt prizadene ne glede na uro. Največkrat v zgodnjih jutranjih urah, pogosto tudi popoldne ali zvečer. Zato je za vsako sodobno bolnišnico pomembno, da ima na tem področju interventni laboratorij 24 ur na dan. Pri nas tega nismo mogli uvesti zaradi kadrovskega primanjkljaja. Za takšno delo so bili usposobljeni le dva celjska zdravnika in en gostujoči mariborski zdravnik. Zdaj je izobraževanje končal še tretji naš zdravnik, kar pomeni, da se je odprla možnost, da smo to pripravljenost takoj uvedli v prakso,« pravi predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič. Bolnik pridobi čas Tako je zdaj za morebitne posege poskrbljeno tudi v časovnem intervalu od 14.30 do 19.30 tri dni v tednu. Takšna možnost namreč za bolnika, ki doživi srčni infarkt, pomeni življenjsko priložnost. »Skrajšuje tudi čas do posega. Do zdaj smo bolnika morali peljati na primer v Maribor. To je strokovno sprejemljivo, vendar je ta ura prevoza z rešilcem v drugo bolnišnico pomenila dodatno škodo za bolnika. Zdaj bo bolnik do posega prišel hitreje in bo zdravljen v do- Predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič pravi, da so novosti na področju kardiologije v celjski bolnišnici ene največjih v zadnjem desetletju. Foto: SHERPA mači bolnišnici,« pojasnjuje Kovačič. Bistveno je tudi, da bo takšen način razbremenil zdravniško ekipo v Urgentnem centru Celje. Za prevoz bolnika z akutnim srčnim infarktom v drugo bolnišnico namreč ni bilo nujno samo reševalno vozilo, ampak tudi spremljajoči zdravnik. To pomeni, da je zaradi odsotnosti tega zdravnika oslabljena ekipa v celjski bolnišnici. »Ta novost je za celjsko kardiologijo ena največjih v zadnjem desetletju in naslednje leto se bosta za takšno delo usposobili še dve zdravnici, nato bomo začeli razmišljati tudi o 24-urni pripravljenosti,« dodaja Kovačič. Infarkt ne pozna starosti Pripravljenost je organizirana na tak način, da lahko dežurni zdravnik na kardiologiji, ki je za te posege usposobljen, ob informaciji o bolniku s srčnim infarktom takoj aktivira celoten tim. Dostopni čas je 30 minut, kar pomeni, da so s tem pridobili čas, ki je za bolnika s srčnim infarktom ključen za ohranitev njegovega življenja. »Glavni morilec v Celju ni rak, ampak srčna in možganska kap. Znano je, da je umrljivost zaradi srčnega infarkta v Celju v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji najnižja, toda mi jo želimo še dodatno znižati,« je jasen Kovačič. Srčni infarkt ne izbira let. V zadnjem času se dogaja, da prizadene tudi osebe v 40. letih. »Pravila ni. Tudi študije kažejo, da se infarkt ne da napovedati. Zadene lahko vsakogar in hiter odziv absolutno rešuje življenje,« pojasnjuje kardiolog. Toda to ni edina novost na področju kardiologije oziroma reševanj življenj ob srčnih infarktih. Pred kratkim smo poročali, da na oddelku za interno intenzivno medicino prvič v zgodovini celjske bolnišnice izvedli napredno obliko kardiopulmonalnega oživljanja po tako imenovani VA-ECMO metodi. To je zu-najtelesni obtok z oksigeni-zacijo krvi, s katerim se lahko začasno delno ali popolno nadomesti oslabelo delovanje srca in/ali pljuč. Še ena novost celjske kardiologije Naslednja novost v celjski bolnišnici od letošnje jeseni so tudi novi prostori za izvajanje ambulantne specia- listične kardiorehabilitacije. »Ko bolnik preboli srčni infarkt, leži v bolnišnici približno štiri dni, nato ga odpustimo v domačo oskrbo. Vemo, da je zdravstveni sistem preobremenjen, zato je za takšne bolnike pomembno, da spremljamo njihovo stanje po infarktu. Kardioreha-bilitacija omogoča ravno to. Bolnik ima po infarktu 36 obiskov kardiorehabilitacije, kjer ga naučimo, kako izboljšati življenjski slog in kateri so dejavniki tveganja. Za ohranitev človeškega življenja in zdravja po infarktu sta najbolj ključna laboratorij za invazivno diagnostiko in rehabilitacija,« dodaja Kovačič. Kardiorehabilitacija se iz zdravilišč seli tudi v bolnišnice, saj je dokazano, da bolniki, ki so po končanem bolnišničnem zdravljenju vključeni v program celostne rehabilitacije, svojo bolezen učinkoviteje obvladujejo. Tovrstna rehabilitacija tudi zmanjšuje umrljivost bolnikov. Program, ki ga izvajata kardiološki oddelek in oddelek za medicinsko rehabilitacijo, zajema vse ustrezne preglede in preiskave, nadzor in prilagajanje zdravljenja, redno telesno vadbo, psiho-socialno podporo in opolno-močenje. Ob tem Kovačič poudarja, da je posrednih vzrokov za srčni infarkt veliko. »Visok krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna nedejavnost in predvsem kajenje. Če bi svetoval človeku, kaj je najpomembnejše, bi absolutno dejal prenehanje kajenja. Sledita redna telesna dejavnost in natančno upoštevanje terapij, če so ob določenih boleznih predpisana zdravila,« še zaključuje zdravnik. AKTUALNO 3 CELJE - Varnostni inženirji ključni za delovna okolja Prihodnost velik izziv za varstvo pri delu V Knežjem dvorcu Celje so pretekli petek obeležili 60-letnico Društva varnostnih inženirjev Celje. Ob tej priložnosti so podelili tudi plakete najzaslužnejšim v društvu. Naloga članov je seznanitev z novostmi na področju varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in področju ekologije. Javnost se ne zaveda, kako pomembno vlogo imajo varnostni inženirji na področju dela tako za delodajalce kot za delavce v vsakem delovnem okolju. SIMONA SOLINIC Društva varnostnih inženirjev tudi dejavno sodelujejo na republiških posvetih o varnosti pri delu. Predvsem opozarjajo na prenos teorije v prakso ter na boljše delovne pogoje predvsem za delavce in ne le na ureditev delovnih razmer za delodajalce. Statistika kaže, da število poškodb pri delu, ki so največje tveganje v delovnem okolju, nekoliko upada, pri čemer varnostni inženirji pri delu zaznavajo, da v različnih strokah raste število zdravstvenih okvar in poklicnih bolezni, ki sploh še niso identificirane. »Tukaj vidimo pri svojem delu največji izziv, torej na področju identifikacije poklicnih boleznih in zdravstvenih okvar,« pravi predsednik Društva varno- stnih inženirjev Celje Robert Vodušek. Vedno več psihosocialnih obremenitev V Sloveniji narašča tudi število bolniških staležev zaradi obremenjenosti na delovnem mestu. »Govorimo o psihičnih težavah in psihosocialnih obremenitvah. Te je bistveno težje prepoznavati in sprejemati ukrepe kot na primer na področju poškodb pri delu,« pojasnjuje Vodušek. Poudarja, da je v Sloveniji zelo velik problem vnos teorije v prakso. »Zelo težko je namreč delodajalcem, a tudi delavcem predstaviti, kako nek člen zakona, ki govori o dolžnostih in pravicah, vnesti v prakso. Najpogosteje opažamo, da delodajalci in delavci težko razumejo po- men posameznih zakonov in podzakonskih aktov. Naša naloga je zato, da jim poskušamo s primeri, z usposabljanjem in drugimi ukrepi na tem področju jim to teorijo približati, da jo bodo upoštevali v praksi in se zavedali, da ne gre samo za pravice, ampak tudi za dolžnosti,« pojasnjuje Vodušek. Med poklicnimi področji omenja, da je gradbeništvo še vedno na prvem mestu po številu delovnih nesreč, ki se končajo s hudimi poškodbami ali celo smrtjo. »Skozi leta se je nekoliko zmanjšalo področje kovinskopredelovalne industrije, še pred osamosvojitvijo je bila na primer jeklarska industrija zelo razširjena in tam je bilo največ poškodb,« doda- ja. Izpostavlja predvsem zdravstvo. »Področje zdravstva po številu bolniških staležev pred-njači. Na eni strani gre torej za področje, ki zdravi, a se hkrati ravno tu kaže velik odklon v številu odsotnosti z dela v primerjavi z ostalimi poklici. To povezujemo s psihosocialnimi obremenitvami na delovnem mesto kot tudi z ergonomski-mi obremenitvami predvsem na področju nege bolnikov,« poudarja sogovornik. In tudi to področje je za varnostne inženirje velik izziv za njihovo nadaljnje delo. Foto: GrupA Člani Društva varnostnih inženirjev si prizadevajo za uveljavitev varnosti in zdravja kot stroke in za utrjevanje vloge in dejavnosti strokovnih delavcev na tem področju. Odprt račun za finančno pomoč Kriminalisti celjske policijske uprave so minuli konec tedna opravili ogled pogorišča Frischaufovega planinskega doma na Okrešlju nad Logarsko dolino. Kot je znano, ogleda do zdaj niso mogli opraviti zaradi slabih vremenskih razmer. Po podatkih policije naj bi dom pogorel zaradi napake na električni napeljavi, zato je tuja krivda za požar izključena. Škoda, ki je nastala zaradi ognjenih zubljev, znaša pol milijona evrov. Planinsko društvo Celje - Matica bo začelo dom obnavljati pred projektom Korošice, kjer je dom pogorel pred dvema letoma. V minulem koncu tedna so se na poziv celjskega planinskega društva odzvali številni, ki so pomagali društvu pri delovni akciji čiščenja pogorišča. Planinsko društvo Celje - Matica je odprlo tudi poseben transakcijski račun za vse donacije, saj je začelo zbirali prostovoljne prispevke za obnovo doma na Okre-šlju. »Kmalu bo mogoče denar donirati tudi s SMS-sporočili, zaenkrat zbiramo ponudbe telekomunikacijskih operaterjev,« dodaja predsednik društva Brane Povše. Naj spomnimo, da je dom zagorel v začetku novembra, škode je za pol milijona evrov. Ognjeni zublji so v celoti uničili prostore, ki so jih člani društva pred kratkim skoraj v celoti obnovili. SŠol, foto: PD Celje - Matica Planinski dom Celje - Matica je odprl poseben račun pri Abanki Celje za vse prostovoljne prispevke. TRR: 0510 0801 6743 162 Delovne akcije so se na Okrešlju udeležili člani alpinističnih odsekov Celje - Matica, Ljubljana - Matica, Železničar, Šaleškega alpinističnega odseka, člani PD Kranjski gamsi, Plezalnega kluba Rifnik, PD Celje - Matica in drugi posamezniki, kar je skupno pomenilo približno 50 prostovoljcev. Foto: PD Celje Matica Tudi letos brezplačna vadba samoobrambe Petindvajseti november je svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ob tej priložnosti bo dva dni prej, 23. novembra, v Celju posebna brezplačna delavnica samoobrambe po sistemu borilne veščine Krav Maga. Gre za vedno bolj priljubljeno samoobrambo, ki na praktičen in taktičen način uči, kako preprečiti vse vrste nasilja in napadov, se spopasti z njimi in v njih prevladati. Tovrstna delavnica bo v Celju že drugo leto zapored ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami. Že lani se je nanjo odzvalo kar nekaj žensk, ki so se nato udeležile še rednih treningov, ki so v Celju vsak teden. Ker samoobramba temelji na enostavnem pristopu za učenje in ohranjanje znanja, saj tehnike izvajajo naravno in intuitivno, so praktično zelo uporabne pod stresnimi pogoji. »Delavnica bo usmerjena k temu, kako prepoznati nevarnost oziroma nasilneža ter kako nasilen dogodek pravočasno preprečiti brez fizičnega stika ali z njim, če ne gre drugače,« pojasnjuje inštruktor te borilne veščine Dušan Kačičnik iz Krav Maga Global Slovenija, ki ima opravljeno tudi izobraževanje za inštruktorje za žensko samoobrambo. Ni zanemarljivo, da ženske z učenjem osnov in ostalih prijemov te veščine pridobijo tudi samozavest. To je namreč pomembno, ker je ravno samozavest ključna pri odločitvah o tem, kako se iz nasilja rešiti. »Ravno temu, kako v stresni in nevarni situaciji preklopiti v mislih in se pravilno odzvati, je namenjena ta veščina,« dodaja Kačičnik. »Na žalost je med žrtvami nasilja največ žensk. In presenečen sem nad vsemi zgodbami, ki jih slišim, ker so zelo neprijetne in boleče. Zato je pomembno, da se znamo nasilju pravočasno izogniti, da predvidevamo situacije in ugotovimo, kdaj je čas za umik. V nasprotnem primeru moramo najprej zaščititi sebe in se odzvati tudi z obrambo,« dodaja inštruktor. SŠol 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Od milijonarjev s Celjskega je najvišje na lestvici družina Strašek, lastnica podjetja KLS Ljubno. Na fotografiji sta Bogomir in Nataša Strašek. Nova Managerjeva lestvica sto najbogatejših Slovencev Nekateri še bolj bogati, drugi manj V preteklih dneh je bila objavljena nova lestvica sto najbogatejših Slovencev, in sicer za leto 2019. Revija Manager, ki je med sestavljanjem lestvice raziskala njihovo premoženje, jih imenuje slovenski multimi-lijonarji. Njihovo premoženje predstavljajo deleži v podjetjih ter na primer vrednostni papirji in nepremičnine. BRANE JERANKO, JANJA INTIHAR Gre seveda za premoženje, ki ga lastniki niso želeli ali niso mogli prikriti. Na 1. mestu sta tako letos ponovno Iza Sia in Samo Login, ki imata 689 milijonov evrov kupnine za podjetje Outfit7, ki je bilo prodano Kitajcem. V njem sta imela 60-odstotni delež. Z Ou-tfitom7 sta povezana še tretji najbogatejši Slovenec Marko Kot ugotavlja Jure Ugovšek iz revije Manager, manjkajo na lestvici najbogatejših Slovencev lastniki nepremičnin, športniki, kriptomilijonarji ter občani s premoženjem v davčnih oazah. Manjkajo zato, ker podatki o njihovem premoženju niso javno dostopni. Pistotnik in 26. najbogatejši Slovenec Matej Romih, ki izvira z našega območja. Na drugem mestu lestvice sta z 296 milijoni evrov Sandi Češko in Livija Dolanc iz Studia Moderna. Letos sta prodala njegov 55-odstotni delež. Najvišje spet Straškovi Nova lestvica sto najbogatejših Slovencev na širše celjsko območje ni prinesla posebnih presenečenj. Na njej letos ni lastnikov žalskega podjetja Zagožen, Mirana in Zdravka Zagožna, ter lastnika podjetja Oplast Antona Ofentavška iz Tepanja. Se je pa na lestvico po nekaj letih spet uvrstil Iztok Špan, lastnik podjetja Tajfun. Vsa ostala imena so ista kot lani, le mesta, na ka- tera so se uvrstila na letošnji lestvici, so drugačna. Najvišje, na 17. mestu lestvice je družina Strašek, lastnica podjetja KLS Ljubno, ki ji revija Manager pripisuje 86 milijonov evrov premoženja. Bogomir Strašek je zadnje leto del svojega premoženja razdelil med svoje najbližje sorodnike ter ima v podjetju le še polovični lastniški delež. Straškovi zelo veliko darujejo za različne potrebe občanov Zgornje Savinjske doline in so Med podjetniki na lestvici sto najbogatejših Slovencev je še nekaj ljudi, ki so bolj ali manj povezani z našimi kraji. Na 57. mestu je Herman Rigelnik, ki je bil med drugim predsednik uprave velenjskega Gorenja, danes pa je njegova družina lastniško povezana tudi s Termami Topolšica. Na 64. mestu mu sledi Jože Mermal iz ljubljanskega BTC. Marmal je še vedno tesno povezan z domačim Ljubnim. Med stoterico najbogatejših Slovencev je po nekajletnem premoru spet Iztok Špan, lastnik podjetja Tajfun. med njimi zelo priljubljeni. Na 20. mestu lestvice je letos še ena izjemno uspešna družina z našega območja, Jagrovi s Kozjanskega. Franc Jager je ustanovitelj trgovskega podjetja Jagros, v katerem so se letos lastniška razmerja spremenila. Franc, ki se je usmeril v gradbeništvo, ima v Jagrosu le še 11-odstotni delež, preostanek svojega lastništva je prenesel na tri sinove. Revija Manager je ocenila premoženje družine Jager na 72 milijonov evrov. Na 24. mestu sta Ivan in Črt Cencelj iz celjskega podjetja Inel s 57 milijoni evrov. Gre za še eno izjemno uspešno podjetje, ki razvija in izdeluje sisteme za označevanje in sledlji-vost izdelkov v farmacevtski industriji. Oče in sin Ceneclj sta v primerjavi z lani svoje premoženje skoraj podvojila in se na lestvici povzpela za kar 36 mest. Na 26. mestu je že omenjeni Matej Romih in na 29. družina Albreht, lastnica Zlatarne Celje. V družbi, ki se ukvarja z nakitom, s hotelirstvom in z gradnjo stanovanj, ima 86-odstotni delež oče Bojan, ki je odraščal v Pristavi pri Mestinju. V Ob-sotelju je znan tudi po tem, da je bil prvi direktor zdravilišča Atomske toplice Podčetrtek, danes so to Terme Olimia. V njegovem času je zdravilišče dobilo svoj prvi hotel. Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev ni več - vsaj začasno - nekaterih imen z našega območja, ki smo jih videvali v preteklih letih. To so Robert Grah in Romanca Hoič, Izidor Krivec, Uroš Merc, Anton Ofentavšek, Franc Pišek, Igor in Tanja Skaza, Maja Gerčer, družina Zagožen ... In kdo od tistih, ki so povezani z našimi kraji, je letos v drugi polovici lestvice? Na 58. mestu sta lastnika celjskega Multimilijonarji iz Savinjske regije Mesto Ime in priimek Družba Ocena premoženja 2019 (mio EUR) 17. Družina Strašek KLS Ljubno 86,4 20. Družina Jager Jagros 72,7 24. Ivan, Črt Cencelj Inel 57,5 26. Matej Romih Outfit7 52,7 29. Družina Albreht Zlatarna Celje 49,0 58. Ivan in Tatjana Pfajfar Inpos 29,0 98. Družina Grilj Konus Konex 22,5 100. Iztok Špan Tajfun 22,2 Vir: Manager podjetja Inpos Ivan in Tatjana Pfajfar. Inpos je letos odprl prodajni center tudi v Krškem, Ivan Pfajfar pa je svoje premoženje povečal še z nakupom polovice nakelske družbe SSC Mersteel. Premoženje Pfajfar-jevih je vredno 29 milijonov evrov. Na 60. mestu je Anton Pangrčič, ki je med drugim lastnik podjetja Kovis Livarna v Štorah. Proti koncu lestvice slovenskih multimilijonar-jev je na 98. mestu družina Grilj, ki je lastnica konjiškega podjetja Konus Konex. Na zadnjem, stotem mestu je Iztok Špan, lastnik podjetja Tajfun Planina. Večina začela skromno Večina milijonarjev s Celjskega, ki so se uvrstili na lestvico, je svojo podjetniško pot začela dokaj skromno. Bogomir Strašek je iz propadlega kovinarskega obrata ustvaril podjetje, ki je danes med najbolj pomembnimi svetovnimi proizvajalci zobatih obročev. Franc Jager je imel pred tridesetimi leti majhno trgovino v Rogaški Slatini, danes ima podjetje Jagros na Štajerskem že 41 trgovin in zaposluje več kot 700 ljudi. Ivan Pfajfar, ki je danes eden največjih trgovcev s tehničnimi izdelki, je začel z nekaj kvadratnimi metri pisarniških prostorov in enim zaposlenim, začetki podjetniške poti Ivana Cenclja pa segajo v leto 1989, ko je odprl popoldansko obrt. Ostali podjetniki z lestvice so svojo pot med milijonarje začeli z nekaj »podlage«. Konus Konex v lasti družine Grilj je eden od naslednikov nekoč velikega Konusa, podjetniška pot Bojana Albrehta je začela cveteti, potem ko je pred dvajsetimi leti kupil propadlo Zlatarno Celje, Iztok Špan pa je podjetje Tajfun nasledil od očeta Jožeta, ki je pred približno pol stoletja v domači delavnici izdelal prvi puhalnik za seno. Danes je Tajfun eden največji proizvajalcev gozdarske mehanizacije na svetu. Foto: arhiv NT (SHERPA), arhiv Tajfun Florjan Vasle dobil še en mandat Nadzorni svet Term Oli-mia je direktorju Florjanu Vasletu podelil še en 5-letni mandat, ki ga bo prevzel v prvih dneh decembra. Ponovno imenovanje Vasleta je bilo pričakovano, tudi zato, ker so Terme Olimia v času njegovega vodenja krepko povečale prihodke in čisti dobiček ter utrdile svoj položaj v vrhu slovenskega turizma. So se pa tudi močno zadolžile, kar je predvsem posledica velikih naložb v zadnjih dveh letih. Florjan Vasle je v Termah Olimia zaposlen že petnajst let. Pred prevzemom direktorskega položaja leta 2014, ko je zamenjal Zdravka Počivalška, ki se je odločil za vstop v poli- tiko, je bil v podjetju zadolžen za finance. V štirih letih, od 2014 do 2018, so terme prihodke povečale za šest milijonov evrov, kar pomeni malo več kot 40-odstotno rast, čisti dobiček so podvojile. Lani je imelo podjetje 22,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,3 milijona evrov čistega dobička. Rast nadaljuje tudi letos. Glede na rezultate do konca oktobra bodo po Vasletovi oceni v letu 2019 prihodki od prodaje višji od lanskih za 12 do 15 odstotkov, o tem, koliko bo znašal čisti dobiček, za zdaj še ne želi govoriti. Letos je uspešna tudi hčerinska družba Terme Tuhelj na Hrvaškem, ki naj bi prihodke povečala za 18 Florjan Vasle bo Terme Olimia vodil tudi naslednjih pet let. odstotkov, tako da naj bi bila letošnja rast celotne skupine Terme Olimia 14-odstotna. Pet let naložb in rasti V zadnjih petih letih so v Termah Olimia posodobili hotel Sotelia, obnovili kamp, ki so mu dodali med turisti vedno bolj priljubljen glamping, razširili so poletno kopališče Aqualuna ter obogatili gostinsko ponudbo. Največja naložba je bila 12 milijonov evrov vredna prenova vodnega parka Family Wellness Termalija, s katerim so otrokom in družinam ponudili kopanje in zabavo, kakršnih prej v Sloveniji še ni bilo. Projekt je bil zelo zahteven, potrebnih je bilo veliko inovativnih rešitev, ki so termam na regionalnem izboru najboljših inovacij prinesle zlato priznanje, na državnem izboru pa bronastega. Prenovljena in inovativna ponudba družinskega vodnega parka je v Terme Olimia privabila še več gostov, višjo kakovost storitev je podjetju uspelo preliti v višje povprečne cene. V Termah Olimia kmalu ne načrtujejo obsežnejših naložb, veliko pa se ubadajo s težavami zaradi pomanjkanja kadrov. Tudi zato svoje zaposlene stimulirajo na različne načine. Letos so jim izplačali 1.400 evrov regresa, ob koncu leta bodo tako kot lani dobili tisoč evrov nagrade za uspešnost. »Če bi lahko, bi zaposlenim dali še višje nagrade, ker si jih zaradi svojega dobrega dela in požrtvovalnosti tudi zaslužijo,« pravi Vasle. Najprej soglasje, nato prevzem Florjana Vasleta v njegovem drugem mandatu čaka popoln nadzor države. Slovenski državni holding (SDH), ki je julija letos v imenu Republike Slovenije kupil delnice Nove KBM, bo namreč takoj, ko bo dobil soglasje urada za varstvo konkurence, objavil prevzemno ponudbo za preostale delnice Term Olimia, ki še niso v državni lasti. Tako imenovana »skupina država«, v kateri so še SDH, Kapitalska družba, Slovenske železnice in slaba banka, ima zdaj v termah 77-od-stotni lastniški delež. Ostali večji lastniki z nekajodstotnim deležem so še družbe Bioto (v lasti managerjev Term Olimia), JR Naložbe in Certa ter Janez Gobec iz Rogaške Slatine. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) GOSPODARSTVO 5 Po prisilni poravnavi Ivana Štrlekarja ni več med lastniki Valjev Podjetje s Cipra zagospodarilo štorskim Valjem Celjsko sodišče je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave v štorski družbi Valji. Za poravnavo, ki jo bodo izvedli s pretvorbo terjatev v lastniške deleže, je glasovala večina upnikov. Ti bodo v kapital pretvorili za malo več kot 12 milijonov evrov zavarovanih in navadnih terjatev. Ključne glasove je prispevala družba Elements skladi, ki je tudi glavna upnica Valjev. Zaradi pretvorbe terjatev v kapital bo nekdanji dolgoletni direktor in nekoč tudi najpomembnejši lastnik štorske družbe Ivan Štrlekar izbrisan s seznama lastnikov. JANJA INTIHAR Po prisilni poravnavi se bo namreč spet nekoliko spremenila lastniška struktura štorske družbe. Največja lastnica s 70-odstotnim deležem bo družba Elements skladi, ostali večji delničarji, ki bodo imeli od dva do devet odstotkov delnic, bodo Stor-kom, Kovintrade, Grad.In in Petrol. Med delničarji ne bo več podjetja Valji Group v ve- činski lasti Ivana Štrlekarja, ki je imelo do zdaj 30-odsto-tni delež in je poslovno tesno povezano z Valji. Njegovi osnovni dejavnosti sta posredovanje pri izvozu izdelkov, ki jih proizvajajo v Valjih, ter opravljanje storitev za to podjetje. Tudi Valji Group so v velikih finančnih težavah in so od aprila letos v postopku prisilne poravnave. Od terjatev do lastništva Družba Elements skladi, katere lastnik ima sedež na Cipru, je v Valje vstopila pred dvema letoma, ko je odkupila terjatve, ki so jih do štorskega podjetja imele NLB, Heta, SID banka in Republika Slovenija. Šlo je za 12 milijonov evrov terjatev, del katerih so potem Elements skladi pretvorili v kapital in z dokapitalizaci-jo v višini 4,1 milijona evrov postali malo več kot 53-od-stotni lastniki štorske družbe. Deleži ostalih lastnikov so se takrat več kot prepolovili. Družbi Valji Group, ki je prej imela skoraj 64-od-stotni delež, je ostalo le še 30 odstotkov podjetja, delež družbe pooblaščenke Žele-zar Štore je padel na 10 odstotkov, delež podjetja Štore Steel na malo več kot 5 od- stotkov in delež Storkoma na manj kot odstotek. Preostale terjatve, ki pred dvema letoma niso bile pre-tvorjene v kapital, bi Valji svojemu novemu večinskemu lastniku morali poravnavati po obrokih do leta 2024. Ker dolga niso odplačevali, poleg tega se je povečevala izguba podjetja, so Elements skladi pred približno letom predlagali prisilno poravnavo. Ta se je zdaj končala tako, da bodo Elements skladi svoj lastniški delež v Valjih še povečali. Nekaterim ostali skromni deleži Skupno je bilo v prisilni poravnavi v lastniške deleže pretvorjenih malo več kor 12 milijonov evrov terjatev. Za vstop v lastništvo podjetja so se med drugim odločili v Petrolu, Kovintradu in celo Odvetniški pisarni Zaman, ki je svoje terjatve do Valjev zamenjala za 0,16-odstotni lastniški delež. Ker so se s konverzijo terjatev lastniška razmerja zelo spremenila, so prejšnjim manjšim lastnikom Valjev ostali zelo skromni deleži. Družba pooblaščenka Žele-zar Štore je lastnica le še 0,36 odstotka podjetja, delež podjetja Štore Steel je padel pod desetinko odstotka, Storkom pa ima po novem 2-odstotni lastniški delež. Thermana povečuje dobiček Laška Thermana je tudi v tretjem tromesečju nadaljevala dobro poslovanje prvega polletja. Kot je razvidno iz poročila, v katerem obvešča sodišče, kako po potrjeni prisilni poravnavi izvaja ukrepe finančnega prestrukturiranja, še naprej povečuje prihodke in dobiček. V prvih devetih mesecih je Thermana imela malo manj kot 17 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček, ki je v prvem polletju znašal 1,1 milijona evrov, je v tretjem kvartalu povečala še za 700 tisoč evrov. Lani je Thermana v celem letu ustvarila 22,6 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal približno 1,4 milijona evrov. Letošnji rezultati pomenijo, da je v prvih devetih mesecih že presegla lanski poslovni izid. Laško zdravilišče mora v skladu z zavezami, ki jih je dalo v prisilni poravnavi, bankam letos vrniti malo manj kot 1,9 milijona evrov, kar je desetina njenega dolga. Od leta 2015, ko je bila potrjena prisilna poravnava, s katero je lastnica družbe postala slaba banka, je Thermana odplačala že malo več kot pet milijonov evrov dolga. JI Slovensko hrvaško-poslovno srečanje V torek bo v Pokrajinskem muzeju Celje slovensko-hrva-ško poslovno srečanje, ki ga pripravljata organizaciji Celje International in SLO-CRO poslovni klub. Gostje dogodka, bi namenjeno obravnavi aktualnih tem poslovnega sodelovanja slovenskih in hrvaških gospodarskih družb, bodo Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja, dr. Šime Ivanjko, častni konzul Hrvaške v Sloveniji, Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje in direktor Celjskih mesnin ter Goran Berić, podpredsednik SLO-CRO poslovnega kluba in direktor Kras mesne industrije Zagreb. Pred plenarnim pogovorom z gosti se bodo v okviru B2B poslovnih srečanj sestali podjetniki Slovenije, Hrvaške in Avstrije. RG Vabljeni v nov Energetski center Petrol ' v Celjuii^^ ш / •> S* 'V'ŠZ,- , äs l'jr ■ •:<*. ■ . ' Obiščite nas na - Sončne elektrarne - Plinske peči - Toplotne črpalke - IR paneli - Klimatske naprave - Energenti Ш >•. mm V,;-^ ü Л i>V '. -sr. S Штштшт :,»vv,m '-'iH --i'■ ?■ ••' - >- * •, \ушт ENERGETSKI CENTER Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www. petrol.si/ec Energija za življenje 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Najbolj živahna je bila razprava v zvezi z uresničevanjem projekta visečega mostu CELJE - O proračunih za prihodnji dve leti Razvojno v novo leto Mestna občina Celje bo v prihajajoče leto vstopila z investicijsko ambicioznima in razvojno naravnanima proračunoma, je bilo v glavnem mogoče slišati v mestnem svetu v razpravi ob prvem branju proračuna. Razlog, da je mestni svet prvič obravnaval temeljna finančna dokumenta delovanja občine za prihodnji dve leti, so številni projekti in investicije, ki jih občina izvaja z evropskimi sredstvi in jih mora uresničiti do konca te finančne perspektive. ROBERT GORJANC Proračun za leto 2020 predvideva za več kot 65 milijo- nov evrov prihodkov in za več kot 72 milijonov evrov odhodkov. V njem so zajeti vsi večji projekti, ki jih občina že izvaja, kot so Tehno park, severna vezna cesta, mreža kolesarskih povezav, prav tako naložbe v komunalno infrastrukturo in storitve, naložbe v sistem ravnanja z odpadki, čiščenje odpadnih voda. Proračun za prihodnje leto predvideva tudi gradnjo prizidka k Osnovni šoli Hu-dinja. Za uresničenje vseh investicij se bo občina zadolžila za 9,8 milijona evrov, pri čemer bo tri milijone evrov namenila odplačilu posojil, proračunski primanjkljaj pa bo znašal približno 7 milijonov evrov. Tudi v letu 2021 bodo investicijska sredstva namenjena nekaterim že omenjenim investicijam in njihovemu dokončanju. Za leto 2021 je predvidena izgradnja še enega prizidka, in sicer k II. osnovni šoli. Predvideni skupni prihodki bodo nižji kot v letu prej, in sicer bodo znašali več kot 60 milijonov evrov. Skupni odhodki bodo tudi prav tako precej nižji kot v proračunu za leto 2020, in sicer bodo znašali 64 milijonov evrov. Precej manjše bo tudi zadolževanje, prav tako bo manjši proračunski primanjkljaj. V razpravi je bilo mogoče slišati opozorila, da bodo zaradi zahtevnih investicijskih projektov prikrajšane krajevne skupnosti in mestne četrti, kjer so v pripombah k proračunu zapisali veliko predlogov. Ti so ocenjeni na približno 15 do 20 milijonov evrov in mnogih ne bo mogoče uresničiti. »Zaključevanje evropskih projektov v obstoječi finančni perspektivi zahteva tudi več denarja iz občinskega proračuna, za kar so potem žal prikrajšane mestne četrti in krajevne skupnosti,« je razpravljal Stane Rozman (SD) in poudaril razvojno naravnanost proračuna. Za več upoštevanja želja ožjih delov mestne občine sta se med drugimi zavzela tudi Branko Verdev (SD) in Marjan Ferjanc, ki je opozoril na neuravnoteženost vlaganj v središčne in zunanje dele če-trtnih in krajevnih skupnosti. Živahna razprava o visečem mostu Najbolj živahna in tudi polemična razprava se je razvila v zvezi z uresničevanjem projekta visečega mostu oziroma turistične brvi. Matija Kovač, svetnik Levice, je menil, da bi postavko o projektni dokumentaciji za gradnjo turistične brvi morali v proračunu obravnavati v okviru načrta razvojnih programov ali pa naj se ta postavka umakne iz prora- čuna. Matevž Vuga (SMC) je dejal, da bi denar, predviden za projektno dokumentacijo, ki je ocenjena na 200 tisoč evrov, lahko namenili na primer za info točke obveščanja občanov o sanaciji zemljine v vrtcih, kar izvaja država v sodelovanju z občino. Brigita Čokl (DeSUS) je opozorila, da za razpravo o projektni dokumentaciji za turistično brv ni bilo izvedene spremembe prostorskega akta, tudi ni bilo razprave v mestnem svetu, sprejetih ni bilo nobenih sklepov in da tako na posreden način potrjujejo neko investicijo. Janko Požežnik (Celjska županova lista) je poudaril, da je izvedba projektne dokumentacije pogoj, da bi lahko za ta projekt, ki je velika turistična priložnost za Celje, nekoč pridobili denar iz evropskih sredstev ali iz javno-zasebnega partnerstva, nikoli pa ni bilo govora o tem, da bo ta projekt financiran iz proračuna. Dušan Slapnik, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo v MOC, je povedal, da je bil projekt v mestnem svetu predstavljen lani in da je naletel na ugoden odmev, postavka o projektni dokumentaciji za brv je že bila zajeta tudi v proračunu in rebalansu proračuna za letos. Napovedal je, da bodo za drugo branje v strokovnih službah upoštevali Kovačev predlog in projektno dokumentacijo uvrstili v načrt razvojnih programov. Ob tem je kot primer navedel uspešen turistični projekt hoje nad krošnjami dreves na Rogli. Meni, da bo tudi celjski viseči most privabljal domače in tuje turiste. Foto: SHERPA ŽALEC - Ob jubileju teden odprtih vrat Deset let ekomuzeja V ponedeljek, 25. novembra, bo minilo natančno deset let, odkar je vrata odprl Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je svoje domovanje dobil v prenovljeni nekdanji sušilnici hmelja v Žalcu. Ekomuzej je prevzel povezovalno vlogo pri promociji hmeljarske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v Spodnji Savinjski dolini. Odprtje je bilo pomembna turistična pridobitev, saj tradicija hmeljarstva in pivovarstva v teh krajih živi že od leta 1876. LEA KOMERICKI KOTNIK 25. novembra 2009 je datum, ki velja za pomembno prelomnico v zgodovini savinjskega hmeljarstva, kmetijske panoge, ki je desetletja krojila življenje mnogih prebivalcev Savinjske doline. Z odprtjem ekomuzeja je Občina Žalec s partnerji, vsemi občinami Spodnje Savinjske doline, postavila spomenik hmeljarstvu in začela razvijati uspešno vizijo promocije hmeljarstva in pivovarstva, ki jo je leta 2016 nadgradila še s prvo fontano piva na svetu. Kot je na novinarski konferenci pred praznovanjem desete obletnice povedal žalski župan Janko Kos, so z ureditvijo osrednjega muzeja v Žalcu zagotovili razvojno jedro kulturno-zgodovinske turistične ponudbe. Kot je poudaril, je to eden prvih tovrstnih projektov, pri katerem so moči združile vse spodnjesavinjske občine. Celoten projekt je bil vreden približno 1,9 milijona evrov. Kar 85 odstotkov denarja so občine pridobile na ustreznih evropskih razpisih. »To takrat zagotovo ni bilo lahko in hvaležen sem vsem, ki so imeli takrat dovolj poguma, da so takšen projekt tudi uresničili,« je dejal Kos. V koraku s časom Pri vsebinski zasnovi muzeja in strokovnih vprašanjih je sodeloval Pokrajinski muzej Celje. Ekomuzej je v prenovljeni sušilnici, urejen je v štirih nadstropjih in pritličju, kjer so zbrani zgodbe o življenju hmeljarjev nekoč in danes ter predmeti, povezani s hmeljarstvom. Predstavlje- ni so oblačila, običaji, načini preživljanja hmeljarjev, številni predmeti in orodja za predelavo ter obdelavo hmelja. Na ogled je tudi večja zbirka pivskih steklenic Pivovarne Laško in Pivovarne Union. V zadnjih letih se je muzej precej razvil in moderniziral. Obiskovalci se lahko po razstavah sprehodijo ob pomoči avdio-vizualnega vodnika za individualno vodenje, letos pa so vsebino nadgradili še z virtualno-resničnostnim filmom Virtualno doživetje zelenega zlata, ki si ga lahko ogledate z virtualnimi očali v 3D-tehniki. Kot je povedal Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki z muzejem upravlja, si želijo v prihodnje še bolj strumno stopati v koraku s sodobnimi trendi, kot je digitalizacija kulturne dediščine. »Virtualni film je že korak v to smer. Si pa želimo urediti še kakšno ho-logramsko sobo, kjer bi bili na drugačen način prikazani hmeljarska dela in običaji.« Teden odprtih vrat Prvih deset let delovanja ekomuzeja bodo v Žalcu praznovali s tednom odprtih vrat, ki bo trajal od 25. do 30. novembra. »Obiskovalci bodo lahko brezplačno vstopili v ekomuzej, vsak dan ob 17. uri (v soboto pa ob 10. uri) bo tudi brezplačno vodenje po muzejskih zbirkah. Obiskovalci bodo lahko z izkazanim znanjem o videnem in slišanem dobili praktične nagrade. 25. novembra ob 10. uri bomo obletnico praznovali s tistimi, ki so bili pomemben del uresničitve projekta ekomuzeja pred desetimi leti. Ogledali si bomo vsebinske novosti in pridobitve, ki so obogatile ponudbo ekomu-zeja. Zarezali bomo tudi v slavnostno torto. 28. novembra ob 18. uri pa bomo od- prli razstavo oblek hmeljskih princes ter organizirali pogovor s hmeljskimi princesami in starešinami. Nit pogovora bo tradicija izbora princes in starešin, ki jih v Spodnji Savinjski dolini neprekinjeno izbirajo že od leta 1963,« je še povedal Štrajhar in vse povabil k obisku. Foto: Tone Tavčar Ekomuzej od začetka delovanja beleži rast števila obiskovalcev. Prvo leto (2010) ga je obiskalo 9.296 ljudi. Število se je sorazmerno povečevalo do leta 2017, ko so zabeležili rekorden obisk, to je 13.204 obiskovalcev. Do konca letošnjega oktobra je ekomuzej obiskalo 11.358 obiskovalcev. V desetih letih je odprl vrata približno 105 tisoč obiskovalcem. Št. 47, 21. november 2019 IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Civilna iniciativa in zdravstveni dom še vedno vsak na svojem bregu Kako iz zdravstvenega labirinta? Problematika urejanja zdravstvene oskrbe v Rimskih Toplicah tudi po dveh letih po prvem zboru krajanov zaradi odhoda stalne zdravnice iz tamkajšnje zdravstvene postaje nikakor ne odide z dnevnega reda. Pred dnevi je civilna iniciativa na še enem zboru krajanov izrazila nezadovoljstvo z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe v kraju. V Zdravstvenem domu Laško, katerega vodstvo se tokratnega zbora ni udeležilo, navajajo, da problematike pravzaprav ni in da je po dolgih letih zdravstvena oskrba v občini uravnoteženo in pravično urejena. ROBERT GORJANC V Občini Laško se zavedajo, da se to stanje vleče že predolgo, zato iščejo poti, kako premostiti nastali položaj. Na zboru krajanov je župan Franc Zdolšek predlagal ustanovitev ožje skupine vseh vpletenih strani, ki bi poiskala primerno rešitev. »V približno dveh letih se v zdravstveni postaji Rimske Toplice ni nič spremenilo na bolje, prav tako ne v ambulanti v Jurkloštru. Želimo, da bi se vzpostavila zdravstvena oskrba, kot je bila v letu 2017, kar pomeni delovanje dveh ambulant, in stalno rešitev za ambulanto v Jurkloštru,« je povedala predstavnica civilne iniciative Jelka Kapun. Na zboru krajanov so bili nezadovoljni tudi zato, ker se srečanja niso udeležili predstavniki zdravstvenega doma. »Čeprav smo jih povabili, jih ni bilo, zato smo bili vsi malo prizadeti. Njihovo pismo smo razumeli kot ignoranco oziroma da se z nami ne želijo pogovarjati.« Še pred zborom krajanov so se sešli vodstvo občine, svetniki iz Rimskih Toplic in še nekateri drugi ter vodstvo zdravstvenega doma, da ne bi zbor krajanov zašel v preveč dramatične razsežnosti. Že na tem sestanku je vodstvo zdravstvenega doma napovedalo, da ga na zbora krajanov ne bo in to pojasnilo tudi v pismu. »Zbora se nismo udeležili, ker ocenjujemo, da ni nobenega novega dejstva, zaradi katerega bi bilo vredno kaj dodatno pojasnjevati. Vse stvari smo že povedali, na vprašanja smo že nekajkrat odgovorili in ne vidimo razlogov, zakaj je sploh bilo treba sklicati zbor krajanov,« je neudeležbo še za nas pojasnila Janja Knapič, direktorica Zdravstvenega doma Laško. Očitke, ki so že nekaj časa stalnica, da morajo bolniki v zdravstveni postaji dolgo čakati na sprejem pri zdravniku, da ne vedo, kako je urejeno nadomeščanje, kdaj dela kateri zdravnik in podobno, je direktorica ponovno zavrnila. Dodala je, da nobeden od teh očitkov, razen enega, ni bil naslovljen za zdravstveni dom po uradnih pritožbenih poteh, tudi ne primer, ko naj bi zaradi vznemirjenega pacienta posredovala policija. »Poti so znane, treba je poslati pisno pritožbo, pripombo ali pobudo, ki jo potem ustno ali pisno neposredno rešujemo z bolnikom, odvisno do primera. Edina pritožba, ki smo je prejeli, se je nanašala na predolgo čakanje ob prvem dnevu dela zdravnice Nataša Knez, potem ko se je vrnila s porodniškega dopusta. Glede na te okoliščine bi to bilo mo- Bo mogoče najti rešitev za zdravstveno postajo goče razumeti. To pojasnilo pa je bolnica tudi sprejela,« je povedala strokovna vodja v ZD Laško, zdravnica Melita Zlatečan. »Predvsem nas motijo očitki, da nadomeščanje v ambulanti ni bilo urejeno. Menim, da je bilo zelo dobro urejeno. Bolniki iz Rimskih Toplic so lahko zadovoljni, da smo jim omogočili stalne zdravnike, ki so odhajali iz ambulant v Laškem in puščali svoje bolnike ob strani, zato da so tam zagotovili delovanje ambulante. Zdaj smo tudi zdravnico Knezovo razbremenili dodatnega dela in se bo lahko v celoti posvetila bolnikom v Rimskih Toplicah.« Letno bi sežgali do 160 tisoč ton nenevarnih odpadkov ŠOŠTANJ - Termoelektrarna se pripravlja na sosežig nenevarnih odpadkov v blokih pet in šest. Če bodo rezultati presoje vplivov na okolje ugodni, bodo v elektrarni sosežig poskusno začeli leta 2021 in reden sosežig leta 2022. Teš namerava za sosežig uporabljati trdno alternativno gorivo, pripravljeno iz nenevarnih odpadkov. Za skladiščenje bo v bližini bloka pet zgradila prevzemni center in dnevno skladišče, kamor bo gorivo vozilo 25 tovornjakov na dan, a le med tednom. Direktor Teša Mitja Tašler je napovedal, da bodo v elektrarni gorivo prevzemali izključno od predelovalcev, ki bodo zagotavljali njegovo predpisano kakovost. Na letni ravni bodo sežgali 160 tisoč ton trdno predelanih goriv, kar je enako uporabi 215 tisoč tonam lignita. Pri tem bodo emisije ogljikovega dioksida nižje za 156 tisoč ton, vsebnost težkih kovin v dimnih plinih bo v mejnih vrednostih. Potrdil je, da v Sloveniji obstajajo predelovalci, ki bi odpadke na sosežig lahko vozili v Šoštanj, trenutno odpadke na sosežig vozijo v tujino. Teš za sosežig nenevarnih odpadkov načrtuje štiri nove zaposlitve, delovna mesta v Premogovniku Velenje pa niso ogrožena, so sporočili na predstavitvi projekta minuli torek. Naslednji teden naj bi bilo znano, kdo bo za projekt izdelal projektno in investicijsko dokumentacijo ter poročilo o vplivih na okolje. Na razpis je prispela le ena ponudba. TS Kaj (bo) z ambulanto II? Status ambulante II se zdi, da je največje jabolko spora med civilno iniciativo oziroma krajani in vodstvom zdravstvenega doma. »V njej je nekaj časa, dokler ji je program to omogočal, delala specializantka, ki je zdaj program končala in se pripravlja na pripravo specialističnega izpita,« je povedala direktorica. Opozoril sem jo, da je bilo na spletni strani zdravstvenega doma navedeno, da je ambulanta II namenjena nadomeščanju, s klikom na povezavo s tem podatkom pa da je mogoče izvedeti, kateri zdravnik kdaj dela. A potem na razporedu ni bilo navedenega nobenega zdravnika. »Trenutno prenavljamo spletno stran, podatek ne njej pa ne drži. (po našem pogovoru so prikaz ambulante II tudi res umaknili s spletne strani, op. p.). Ambulanta II trenutno ne deluje in v bližnji prihodnosti tudi ne pričakujemo, da bo delovala. S sedanjo organizacijo smo uspeli poenotiti zdravstveno oskrbo vseh bolnikov občine Laško. Dokler bo zdravstvena zavarovalnica krila stroške samo za tolikšno število zdravnikov na podlagi normativov, ki jih priznava, bo stanje pač takšno, kot je,« je odločna Knapičeva. Hkrati je poudarila, da to ni »zabetonirano«. »Če bo zdravstvena zavarovalnica priznala drugačne normative za financiranje (od sedanje 4,43 splošne ambulante za občino), bi si lahko obetali dodatne zdravnike in potem bi vsekakor lahko še kakšnega zdravnika poslali v Rimske Toplice.« To je tudi želja laške občine, ki je pred leti v Rimskih Toplicah zgradila zdravstveno postajo z dvema ambu- lantama. »Tudi jaz poslušam očitke, zakaj sta tam dve ambulanti. Takrat nisem bila na tem mestu, tega nisem predlagala. Po dolgih letih smo strokovno vodjo in z zdravniki omogočili enotno oskrbo bolnikov in bolj enakomerno obremenitev zdravnikov.« Melita Zlatečan je ob tem opozorila na splošen slovenski problem. »Zdravnikov ni, sploh nam grozi pomanjkanje družinskih zdravnikov, mnogi razlogi so javnosti že znani, preobremenjenost, pretirana administracija ... Za ta poklic med mladimi ni več pravega navdušenja.« Še možnosti za izbiro zdravnika Med očitki je bilo tudi mogoče slišati, da si bolniki iz Rimskih Toplic po odhodu prejšnje stalne zdravnice ne morejo izbrati stalnega zdravnika. »Kmalu bomo bolnike, ki še nimajo stalnega zdravnika, obvestili, naj si ga izberejo (takšno obvestilo so prejeli že od zdravstvene zavarovalnice, ko je odšla prejšnja zdravnica). Ponudili jim bomo možnost, da bodo izbirali med štirimi zdravniki - Natašo Knez v Rimskih Toplicah ter Bilko Stropnik, Klemnom Ajdičem in Petrom Ivačičem v Laškem »Smo ena redkih občin, ki lahko bolnikom omogoči izbiro med štiri zdravniki, za katere se lahko opredelijo. Približno 600 je še neopredeljenih, po našem pregledu je 200 takšnih, ki jim je bolj priročno, da prihajajo v Laško,« je še povedala Knapičeva. Kako rešiti zdravstveno oskrbo v Jurkloštru? Tudi (ne)delovanje zdravstvene postaje v Jurkloštru je postalo rdeča nit sej laške- ga občinskega sveta. Knapi-čeva je v pisnem odgovoru svetnikom pred časom napovedala, da bo tamkajšnja ambulanta v začetku oktobra ob petkih ponovno začela delovati. »Zaradi spleta okoliščin se to ni zgodilo. Žal je zdravnik Niko Borič na daljši bolniški odsotnosti, ne moremo pa zagotoviti zdravnika, ki bi v Laškem zaprl ambulanto in se zapeljal v Jurklošter ali da bi to naredila zdravnica Knezova v Rimskih Toplicah. V ZD smo tako v dogovoru z občino ponovno predlagali, da omogočimo prevoz bolnikov s kombijem do Rimskih Toplic, morda tudi do Laškega.« Povprečje obiska v tej ambulanti, ki ne ustreza več sodobnim standardom, je sicer v zadnjih dveh letih bilo približno deset bolnikov. V civilni iniciativi se bodo torej v okviru ožje delovne skupine še enkrat srečali z vodstvom Zdravstvenega doma Laško in občino ter poskušali najti ustrezno rešitev. V nasprotnem primeru razmišljajo o bolj radikalnih ukrepih, ki jih še ne razkrivajo. »Težko se opredelim, ali sem optimistična ali pesimistična. Predlog župana o ožji delovni skupini je lahko korak naprej, kakšen bo konec pa je težko napovedati. Upajmo, da bomo našli rešitev. Vsekakor si v občini zelo želimo, da bi to temo končali, ker se vleče že predolgo,« je po zboru krajanov povedala Tina Rosina, direktorica občinske uprave v Laškem. A je vendarle bila tudi zadovoljna, da je zbor, čeprav v napetem ozračju, minil na kulturni ravni. Morda pa je tudi to prava iztočnica za iskanje poti iz labirinta, čeprav prav veliko izhodov ni na vidiku. Foto: GrupA 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Posnetek iz leta 2017, ko so odkrili, da je pri nadgradnji Tovorne železniške postaje Celje nastal onesnažen izkop. V Drsi, ki je bila investitor obnove, so pojasnili, da ta nevaren material ni romal na zemljišča v Šentjurju, saj na deponiji še vedno čaka na predelavo. Drsi je naročilo za predelavo oddala podjetju Stonex. Slednje še vedno čaka na potrebna dovoljenja in soglasja. (Foto: SHERPA, arhiv NT) Kaj pravi zakonodaja? Ali so za odlaganje gradbenih odpadkov, zemljine in izkopov nasploh potrebna posebna dovoljenja ali lahko zasebnik načeloma na svoje zemljišče nasuje, kar želi, smo vprašali okoljsko ministrstvo. Gradbenih in drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati brez ustreznega okoljevarstve-nega dovoljenja, pravijo pristojni. »Za vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine mora oseba, ki namerava pripravljati zemeljski izkop zaradi njegove ponovne uporabe ali izdelovati umetno pripravljeno zemljino, zaradi njenega vnosa v tla pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,« so zapisali v odgovoru. Dodali so, da gradbenih in drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja, še posebej ne tam, kjer je predvidena izravnava zemljišč. Okoljevarstveno dovoljenje izda Agencija RS za okolje, ki ji mora zavezanec predložiti tudi oceno odpadka. Kadar gre za vnašanje zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine na zemljišča, kjer veljajo tudi določbe Zakona o vodah, mora investitor pridobiti tudi vodno soglasje. Zanimalo nas je še, kdo ob morebitnih odkritih nepravilnostih nosi odgovornost za morebitno okoljsko škodo. Z ministrstva so pojasnili, da je za pravilno ravnanje z odpadki, odgovoren investitor. Kadar inšpekcija investitorja ne more odkriti, pa ukrepa zoper lastnika zemljišča. Glede na Zakon o varstvu okolja do okoljske škode sicer le izjemoma pride z vnosom zemljine. Lahko pa takšen vnos privede do morebitnih škodljivih vplivov na podzemno vodo ali vodotoke. Inšpekcija za okolje in naravo nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, ki nastanejo na gradbiščih, izvaja v okviru letnega načrta dela, večino pa na podlagi prejetih prijav. ŠENTJUR - Inšpekcija o domnevno škodljivih nasipih še ni rekla zadnje besede Zemlja, ki buri duhove Da se na dveh mestih v naselju Vrbno pred očmi vseh občanov morebiti dogaja onesnaženje, svari anonimno pismo, ki je prišlo na naslov našega uredništva. Pisec anonimke opozarja, da na zemljiščih prihaja do odlaganja zemlje in gradbenih odpadkov z verjetno onesnaženih območij železniških tirov. Inšpekcija ministrstva za okolje in prostor je na podlagi prijav uvedla tri inšpekcijske postopke, ki še niso končani. Lastnika zemljišč za naš medij domnev iz anonimnega pisma nista želela komentirati. Je pa izvajalec del na enem od zemljišč navedbe anonimke zavrnil. Dejal je, da je zemlja nenevarna, kar je pokazalo več analiz. Da odloženi material na tej parceli ni nevaren, potrjuje tudi pristojna inšpekcija. TINA STRMCNIK Nekdo, ki se podpisuje kot občan Šentjurja, v anonimnem pismu domneva, da je material na različnih zemljiščih v Vrbnem (blizu tamkajšnjega avtobusnega postajališča v smeri Celje-Šentjur in nasproti bencinske črpalke OMV ob vstopu v Šentjur) odložen brez oko-ljevarstvenih dovoljenj in da tja ne sodi. Pisec opozarja, da je zemlja nasipana v bližini poplavnega območja in da lahko tudi zaradi tega pride do hujše okoljske katastrofe. Pristojne poziva, naj ustavijo odlaganje materiala in zahtevajo odstranitev. Prijavo je konec oktobra med drugim prejela celjska območna enota republiške inšpekcije za okolje in nara- vo. Na obeh mestih je opravila inšpekcijski nadzor in uvedla inšpekcijske postopke, ki še niso končani. Po prvih ugotovitvah inšpekcije je bila na zemljišču pod naslovom Vrbno 13 odložena večja količina materiala, in sicer 80 odstotkov zemljine, manjša količina tolčenca in 20 odstotkov peska. Slednji je odložen na poplavnem območju Voglajne. Količine odloženega materiala se po ocenah inšpekcije in izjavi zavezanca razlikujejo. Za njihovo natančno določitev bo inšpekcija opravila ponoven inšpekcijski nadzor na terenu. Za material, odložen na poplavnem zemljišču, bo izdala odločbo o odstranitvi v skladu z določili Zakona o vodah. »Ko bomo pridobili vse dokaze in izvedeli vsa dejstva, bomo o ostalem odloženem materialu odločili na podlagi določil Zakona o varstvu okolja,« so sporočili z inšpekcije. Za pojasnila smo poklicali lastnika zemljišč ob vstopu v naselje Vrbno, a navedb iz anonimke ni želel komentirati. Na vprašanja o tem, od kod je pripeljal zemljo in kakšna je, ni želel odgovarjati. Inšpekcija za okolje in naravo je nadzor uvedla tudi na mestu nasproti bencinske postaje OMV. Ugotovila je, da je bilo tam odloženih približno 2.500 kubičnih metrov zemljine, pomešane z manjšo količino gradbenih odpadkov. »Izvedena je bila analiza sestave odloženega materiala. Iz poročila o analizi je razvidno, da odložen material ni nevaren,« so sporočili z okolj-skega ministrstva. Dodali so, da je bil material v vmesnem času poravnan na večjo površino od prvotne. Inšpekcija bo zavezancu zaradi vnašanja materiala v tla brez ustreznega dovoljenja izdala odločbo o odstranitvi materiala. Po sledeh izkopa Kot smo uspeli izvedeti, je del zemlje, ki je nasuta nasproti črpalke OMW, nastal ob obnovi železniškega od- seka Laško-Celje, investitor obnove je Direkcija RS za infrastrukturo (Drsi). Ta je za izkopan material naročila presojo pri eni od akreditiranih ustanov, ki je ugotovila, da gre za zemljo in kamenje, ki sta primerna za predelavo in za vnos v stavbna zemljišča, in ne za nevaren odpadek. Gradbena dela je kot vodilni partner v konzorciju izvajalo podjetje Kolektor Koling, kateremu je Drsi glede na pogodbo prepustila ravnanje z izkopanim materialom. Iz službe za odnose z javnostmi v podjetju so sporočili, da je Kolektor naročil dodatno analizo izkopane zemlje, in sicer pri podjetju Eurofins Erico. Analiza ni pokazala nevarnih lastnosti. Kolektor je izkop prevažal po gradbišču ter do začasne deponije na tovorni železniški postaji v Celju. Prav to, da je Kolektor zemljo začasno skladiščil na območju tovorne postaje Celje, je po prepričanju direkcije v javnosti morda zbudilo strah, da na gradbišča v Vrbnem tovornjaki vozijo onesnaženo zemljo. V ločenem ograjenem prostoru je namreč med drugim skladiščen izkop, ki je nastal pri nadgradnji tovorne železniške postaje, ki pa je glede na rezultate analize označen kot nevaren. Ne ena, kar tri analize odpadka Drsi je od Kolektorja prejela evidenčne liste, ki potrjujejo, da je izkop, ki je nastal pri obnovi železniške proge Laško-Celje, prevzel predelovalec odpadka, ki ima za predelavo in prevzem odpadkov ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Odpadke je prevzelo podjetje GMD 1, ki po vsej državi opravlja večje gradbene posle. Med drugim je rušilo cestninske postaje po Sloveniji, sodelovalo je pri drobljenju asfalta in naravnega terena ob gradnji avtoceste Draženci-Gruškov-je, trenutno ruši Strojno tovarno Trbovlje. Direktor podjetja Janez Delčnjak nam je povedal, da je izkop, ki je nastal ob obnovi železniškega odseka La-ško-Celje, predelal na začasni deponiji v Čretu. Del izkopa je prepeljal na zemljišče nasproti OMW v Vrbnem, del na druga manjša gradbišča. Odkar je izkop prevzel, se je na njegovo podjetje zgrnila množica prijav. Zaradi tega je naročil še tretjo oceno odpadka in po njegovih besedah rezultati ponovno kažejo, da gre za nenevaren odpadek. Dodal je, da razume skrb ljudi, ki se bojijo, da bi se v okolici njihovih domov znašla onesnažena zemlja. Vendar bi morali inšpekciji pri nadzoru po njegovem prepričanju zadoščati uradni dokumenti. »Vsaka dodatna analiza povzroča velike stroške, o katerih na okoljskem ministrstvu ne želijo slišati. Njihov predlog je, naj jih zaračunam lastniku zemljišča, kamor je bila odložena večina izkopa. Opozarjam, da marsikje po državi različna gradbena podjetja zemljo odlagajo brez ustreznih ocen odpadka in država to dovoli. Iz izvajalcev se dela norca, saj nekateri lahko delajo vse, drugi pa nič,« je povedal. V anonimkah in prijavah vidi tudi morebitno škodoželjnost drugih gradbenih podjetij, ki za tovrstno predelavo odpadkov nimajo ustreznih okolje-varstvenih dovoljenj. In kako poteka predelava takšnih izkopov? Delčnjak je pojasnil, da gre za postopek recikliranja in pridobivanja drugih anorganskih materialov, imenovan R5. To za primer betona na primer pomeni drobljenje velikih betonskih delov. Potem posebni stroji iz materiala odstranijo različne elemente, na primer železo. »Kaj vse zajema postopek, natančno določa okoljevarstveno dovoljenje. Po predelavi tako dobimo nov material, ki ni odpadek, ampak je surovina.« Ob ogledu zemljišča nasproti OMW smo se srečali tudi z lastnikom te parcele. Na snemanje komentarja ni pristal, dejal je, da se lahko srečamo čez nekaj dni. Ob našem ponovnem klicu ni bil več preveč naklonjen dajati pojasnila. Dejal je, da lahko na svoji zemlji, ki ima po njegovih besedah status obrtne cone, počne, kar želi. In da se je o tem, kaj je tam dovoljeno, predhodno dobro pozanimal. Št. 47, 21. november 2019 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠENTJUR - Turistični ponudniki z dr. Janezom Bogatajem pri Žureju v Javorju Lahko tudi »pršjača« postane gastronomski hit? Kostanjeva juha z ocvrto slanino, ajdovi krapi s proseno kašo in kozji sir s hruškovo čežano je samo nekaj od dobrot, ki so jih tistega večera postregli polni dvorani gostov. Naj se zaseka domačih kolin sliši še tako robustno in nezdružljivo z visoko kulinariko sodobnega sveta, so prav takšne sestavine lahko bistvo uspešne turistične zgodbe. Vanje se želi vpisati tudi Kozjansko. SAŠKA T. OCVIRK Razvojna agencija Kozjansko je tudi letos pripravila tradicionalno srečanje ustvarjalcev turistične ponudbe. V občini, kjer turizem ni osrednja rdeča nit, je razvoj tega področja odvisen predvsem od motivacije in pripravljenosti posameznikov, seznanjenosti z možnostmi, novim znanjem, mreženjem in povezovanjem ponudnikov tudi izven lokalnih meja. »Gastronomija je eden glavnih motivov turističnih potovanj,« je bil jasen osrednji gost večera, etnolog dr. Janez Bogataj. »V turizmu uspejo tisti, ki znajo svojo tradicijo in dediščino ponuditi na sodoben, gostu prijazen in privlačen način. In tu je pomembna vsaka lokalna posebnost, če jo seveda znamo ponuditi v ovoju dobre zgodbe.« Na Šentjurskem je ponudnikov, ki ta pristop že razumejo in ga poskušajo nadgraditi, očitno že zdaj veliko. Možnosti in prilo- žnosti za razvoj v tej smeri je še ogromno. Še posebej ker tudi država poskuša narediti korak naprej s promocijo Slovenije kot gastronomske regije 2021. Okusi Kozjanskega še neodkriti »V občini imamo pomembno izobraževalno ustanovo Šolski center Šentjur, imamo več odličnih in prepoznavnih ponudnikov, nagrajence kulinaričnih in s kulinariko povezanih izdelkov, nagrajence Ptujskih dobrot, dobitnike priznanj na sejmu v Gornji Radgoni,« je lokalne adu-te na tem področju naštela Breda Retuznik iz Razvojne agencije Kozjansko. Kuharski mojster Borut Jovan, ki je z Mojco Žurej pripravil vrhunsko pogostitev na tokratnem srečanju, je na primer že eden tistih, ki znajo odgovore na sodobne kulinarične izzive poiskati prav v naravi in lokalnem okolju. Omembe vredni so tudi nekateri projekti, v katerih je razvojna agencija že izpostavila lokalne jedi in etnološke posebnosti. »Trenutno je takšen projekt Planet Soen v sodelovanju s Šolskim centrom Šentjur in tujimi partnerji s Portugalske, Slovaške, Polj- ske. Zaključujemo projekt Integralni produkt zeliščar-ske dediščine. Izvajamo tudi mednarodni projekt Cuheco, v katerem bomo med drugim usposabljali zlasti ženske v podeželskem okolju, kako učinkovito uporabljati različna promocijska orodja in kanale za izmenjavo izkušenj pri proizvodnji, predelavi in trženju izdelkov iz lokalnega okolja. V projektu sodelujejo partnerji s Finske, Cipra in Poljske,« je pojasnila Retu-znikova. Doslej pri nas uspešno deluje že osem skupinskih tu- rističnih blagovnih znamk. Nam najbližja je na primer znamka Okusi Rogle. Šen-tjurčani si po tem zgledu želijo uveljaviti tudi okuse Kozjanskega. »Potencial je nesporen,« je bil optimističen Bogataj. Foto: SHERPA Ljudska univerza Rogaška Slatina obeležila 60 let Pred 60 leti je tudi Šmarje pri Jelšah dobilo svojo delavsko univerzo. Umestili so jo v stavbo današnje lekarne. V direktorske čevlje je prvi stopil Anton Slivnik. V šestih desetletjih je vsak njegov naslednik pustil svoj pečat. »Na skupne dosežke preteklega obdobja smo lahko več kot ponosni,« so družno ugotavljali ustvarjalci jubilejnega praznovanja v Aninem dvoru. Marjan Ungar je bil direktor z najdaljšim stažem, zavod je vodil kar 19 let. Njegove naslednice Anke Novak se spominjajo po izjemnih organizacijskih sposobnostih. Iztok Kodrič se je zavedal pomena poslovne pobude in uvedel je celo »rent a car«. V času vodenja Jožeta Ča-kša se je pod okriljem ustanove še posebej razvijala kultura. V tem času je v tem okviru delovala tudi knjižnica. V obdobju Jane Turk Šulc se je delavska univerza preimenovala v Ljudsko univerzo Rogaška Slatina. Igor Prah je njeno vodenje prevzel v kriznih časih. Programe so začeli financirati tudi iz virov evropskih razpisov. Trenutno LURS vodi Lidija Sovinc. »Ponosna in hvaležna sem, da lahko nadaljujem to poslanstvo. Še posebej, ker lahko gradim na trdnih temeljih svojih predhodnikov. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujem vsem zaposlenim in zunanjim sodelavcem, ki s svojo strokovnostjo, doslednostjo in srčnostjo zagotavljajo, da uresničujemo svoje poslanstvo, našim uporabnikom pa na različne načine pomagamo narediti korak k boljšemu življenju,« je med drugim dejala v svojem nagovoru. LURS je sicer med manjšimi tovrstnimi zavodi, a po pestrosti programa se lahko meri tudi z največjimi. Izvaja kar 12 nacionalnih programov in 13 mednarodnih projektov, osnovno šolo za odrasle, večgeneracijski center, projekte LAS, izvrstno obiskano univerzo za tretje življenjsko obdobje, številne tečaje, izobraževanja in še bi lahko naštevali. Za izobraževanje odraslih je leta 2018 dobila tudi nagrado zlato jabolko. Glede na to, da ljudske univerze skoraj nikoli v zgodovini niso imeli sistemsko urejenega financiranja, je poseben dosežek ob svoji čestitki izpostavil župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. »Zavod od ustanoviteljev - poleg Rogaške Slatine so to še ostale občine šmarske upravne enote - pridobi le desetino svojih sredstev. Vse ostalo zasluži na trgu in za to mu izrekam posebno priznanje.« StO, foto: arhiv LURS Občina je poslovala zgledno GORNJI GRAD - Računsko sodišče je pregledalo pravilnost poslovanja Občine Gornji Grad v letu 2018. Pod drobnogled je vzelo pripravo in izvrševanje proračuna ter zaključnega računa proračuna, prodajo nepremičnega premoženja in oddajo prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transferje ter zadolževanje. Računsko sodišče je ugotovilo, da je Občina Gornji Grad v vseh pomembnejših postavkah poslovala v skladu s predpisi, in ji izreklo pozitivno mnenje. Je pa računsko sodišče občini podalo tudi priporočila. In sicer naj okrepi delovanje notranjih kontrol pri pripravi proračuna in zaključnega računa proračuna, pri prodajah in menjavah nepremičnega premoženja ter oddajanju nepremičnega premoženja v najem. BA O elektrarnah tudi Vitanjčani VITANJE - Občinski svetniki so se na svoji zadnji seji uradno seznanili s projektom polja vetrnih elektrarn na Paškem Kozjaku. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč objavilo za omenjeno polje pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta. Med njeno objavo lahko javnost posreduje predloge in pripombe. Med soglasodajalci so tudi občine. S projektom vetrnih elektrarn so bili na ministrstvu najprej seznanjeni župani. Tam so izvedeli, da naj bi bilo polje vetrnih elektrarn na tromeji občin Vitanje, Dobrna in Mislinja. Gre za odmaknjeno območje. Vitanjski župan Slavko Vetrih je z državnimi načrti seznanil občinske svetnike na zadnji seji. »Splošno mnenje je bilo, da so premiki v tej smeri zanimivi. Poudarjeno je bila naša dolžnost, da zaščitimo - med postopki in pri končni odločitvi - interese naših občanov,« je po seji povedal župan. BJ 10 KULTURA St. 47, 21. november 2019 Končala so se 27. Novačanova gledališča srečanja Izpoved mazohista navdušila občinstvo V trnoveljski dvorani so se v nedeljo zvečer končala 27. Novačanova gledališka srečanja, eden od samo treh festivalov, kjer se lahko pokažejo najboljša ljubiteljska gledališča. Predstavo Izpoved mazohista je celjsko občinstvo ocenilo kot najboljšo predstavo festivala. BARBARA GRADIČ OSET Za letošnji tekmovalni program je selektor - igralec in režiser Go-razd Zilavec - izbral štiri predstave: komedijo Ime dramske družine F. B. Sedej, črno komedijo Izpoved mazohista Prosvetnega društva Vrhovo in Žaba gleda&išča, Resno motene Šentjakobskega gledališča Ljubljana in komedijo Ščuke pa ni Bistriškega teatra. Ob koncu festivala je organizator Gledališče Zarja Celje razglasil najboljšo predstavo po oceni občinstva. Črna komedija Izpoved Mazohista v režiji Katarine Klajn in produkciji Žaba gleda&Išča je bila tista, ki je mogoče tudi zaradi svoje drugačnosti navdušila selek- Nagrajena Urška Klajn in Žiga Medvešček torja in obiskovalce ljubiteljskega festivala. V predstavi nastopata Žiga Medvešek in Urška Klajn. Kot je izpostavil selektor Gorazd Žilavec, je bila produkcija zmagovalne predstave precej netipična za ljubiteljsko produkcijo. »V mislih nisva imela, da bova naredila predstavo, ki bo drzna. Želela sva predstavo, ki bo sodobna, izpovedna, uprizoritveno kakovostna. Selektor je izpostavil drznost in drugačnost predstave, ker to ni mogoče ravno pogosto videti na ljubiteljskih odrih,« je o nastanku predstave povedal celjski igralec Žiga Medvešek. »Žaba gleda&Išče se že od začetka trudi, da bi se gledališke umetnosti lotevala na drugačen in sodoben način. To nam je izziv, drugače ne znamo. Drugačnost je v naši domeni, tako to delamo,« je dodala soigralka Urška Klajn. Monolog mučenika Drama je prirejena po motivih Romana Sikore Izpoved mazohista. Besedilo je režiserka Katarina Klajn našla po naključju. V predstavi s podnaslovom »morbidni monolog« spoznamo gospoda M., sodobnega mučenika, in njegovo trnovo pot skozi delovni vsakdan. Po njej ga vodi nekakšen sodobni Satir v najrazličnejših preoblekah: v podobi mučnih ljubezenskih odnosov, spoštovanja avtoritet, krutega izkoriščanja delovne sile ... A kot vsak priden mazohist gospod M. v vsem tem nadvse uživa, a ne le to, v želji po sreči prosi za še več trpljenja. Ne samo zase, tudi za druge. Od mazohizma do sadizma je namreč le korak. »Ta nagrada je velika potrditev najinega dobrega dela in tudi celotne ekipe. Ob tem si seveda želim, da bi predstavo lahko čim večkrat ponovila in z njo še požela kakšen uspeh,« je še dodal Žiga Medvešek. Kot vsako leto so v okviru festivala tudi letos pripravili strokovni del festivala v obliki gledališke delavnice, ki jo je letos vodil Gorazd Žilavec. Foto: SHERPA Nagrada Europa Nostra prispela v knežje mesto »Nagrada Europa Nostra za celjski paviljon arheologije je dokaz izjemnega vpliva, ki ga imajo projekti kulturne dediščine na naše gospodarstvo, okolje, kulturo in kakovost življenja. Kulturna dediščina je naše skupno bogastvo, na katerem gradimo svojo prihodnost,« je v svojem govoru na slovesnosti na Glavnem trgu ob prejemu prestižne evropske nagrade za paviljon arheologije povedal visoki gost, španski predstavnik Pedro Ponce de Leon, član sveta fundacije Europa Nostra. Svečana podelitev nagrad je bila pred kratkim v Parizu, kjer je nagrado prevzel župan Bojan Šrot. Ta imeniten dosežek je Mestna občina Celje svečano zaznamovale še na mestu pri stavbi, ki je s svojo arhitekturno rešitvijo prepričala Evropsko komisijo. Breda Arnšek, celjska podžupanja, je v nagovoru povedala, da je Celje lahko izjemno ponosno na to nagrado. »Z arhitektom Nandetom Korpni-kom, s Pokrajinskim muzejem Celje in z zavodom za varstvo kulturne dediščine smo paviljon čudovito umestili v mestno jedro in odlično predstavili ostanke dveh rimskih vil.« Ob tem je še poudarila, da še ena imenitna zgodba predstavitve arheološke dediščine nastaja tudi pod Muzejskim trgom in da ne smemo pozabiti na Mesto pod mestom v Knežjem dvorcu, ki je največje pokrito arheološko najdišče v Sloveniji. Prireditve se je udeležil tudi predstavnik Evropske komisije v Ljubljani Zoran Stančič, ki je povedal, da je ena od prednostih nalog Evropske komisije tudi ohranjanje kulturne dediščine in da so zaradi tega leta 2002 začeli podeljevati nagrade s tega področja. »Na žalost nimamo dovolj znanja o tem, da bi sami odločali, kateri so tisti projekti, ki naj bi dobili najboljše nagrade na področju kulturne dediščine. Zaradi tega smo v okviru programov Ustvarjalna Evropa oblikovali posebno skupino, ki se imenuje Europa Nostra, da ocenjuje strokovno predlagane projekte ter izbere tiste, ki so zares najboljši. Od leta 2002 je tako bilo predlaganih že ogromno projektov, letos pa je bilo iz 16 držav izbranih 25 najboljših projektov, med katerimi je tudi celjski paviljon arheologije.« Na stavbi paviljona arheologije na Glavnem trgu bo na prejeto prestižno evropsko nagrado spominjalo tudi posebno obeležje. RG, foto: GrupA Režiser prireditve na Glavnem trgu je bil Kristijan Koželj, za glasbo sta poskrbela klarinetist Goran Bojče-vski in Nejc Škofic na klaviaturah. Skupinska fotografija kot spomin na prihod nagrade Europa Nostra v Celje: (z leve) Pedro Ponce de Leon, član sveta fundacije Europa Nostra, Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Danijela Brišnik, vodja ZVKD OE Celje, Mateja Ravnik in Lucija Čakš Orač, predstavnici ZVKD OE Celje, Jure Krajšek, kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, arhitekt Nande Korpnik, podžupanja Breda Arnšek in Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje. KULTURA 11 Domačnost pokrajin Staša Kleindiensta Svet je drugačen, ko ga pogledaš od blizu Akademski slikar Staš Kleindienst iz Idrije se tokrat prvič samostojno predstavlja tudi v Celju. V likovnem salonu razstavlja izbor zadnjih slikarskih del. Skupno predstavljenim slikam je, da se dogajajo ponoči, v tisti časovnosti, kjer se odpirajo nezavedni miselni tokovi. BARBARA GRADIČ OSET Upodobljene krajine niso posnetek resničnosti, ampak so psihološke tvorbe, prizori kolektivne podzavesti, uprizorjeni s pomočjo posamezne pripovedi. Za slikarstvo Staša Kleindiensta je značilno, da globalne fenomene prevaja v lokalni prostor. Vedno izhaja iz prostora, v katerem je. »Četudi so te pokrajine, ki jih slikam, čisto namišljene, so na nek način odraz pokrajin, v katerih se nahajam sam. Podobno je s problemi, tudi tukaj nismo izolirani. To, kar raziskujem v konkretnem prostoru, lahko postane pra-oblika, ki bi jo lahko impliciral kam drugam,« je razložil Staš Kleindienst. Več kot le kritika V svojih slikah pokrajin lovi domačnost, ki se mu je zapisa- la v življenju. Njegove slike so kritika kapitalističnega sveta. »V zadnjem obdobju poskušam več kot le pripovedovati o svetu, kakšen je. To ni dovolj. Kdo sem pa jaz, ki bi drugim ljudem govoril, kakšen svet je. Raje gledalce povabim v sliko, mogoče v nj ej prepozna nekaj, česar sam nisem videl. Še tri leta nazaj sem bil družbeno precej bolj kritičen.« Lahkotnost pripovedovanja Izhodišče njegovega slikanja je pogled od daleč, z višine. Od daleč so videti slike kot lepi prizori, skorajda pravljični, a ko gledalec pristopi, opazi bizarne prizore. »Mogoče so zaradi tega slike zanimive tudi za koga drugega, ne samo zame,« je dodal Staš Kleindienst, Razstava Varuhi noči Staša Kleindiensta bo na ogled do 5. januarja. ki mu je blizu naivno slikarstvo. »Tri leta nazaj sem raziskoval sproščeno nara-tivnost, ki je v naiven slikar- stvu zelo prisotna, in to me je navdušilo. Ta lahkotnost pripovedovanja me je navdušila. Na akademiji so nas učili, da slika ne sme pripovedovati, da mora biti več kot to. Videl sem, da lahko tudi pripoveduje.« Njegove slike so velike, občasno si za izziv postavi, da poskuša slikati na manjša platna. Foto: GrupA Znana sta zmagovalca 5. literarnega natečaja Spirala Slovenske Konjice so gostile 5. Literarni festival Spirala, v sklopu katerega je izšla nova številka literarne revija Spirala. Del festivala je bil tudi literarno-pogovorni večer, na katerem je gostoval priznan literarni ustvarjalec Goran Vojnović. Na letošnji literarni natečaj je prispelo 197 prispevkov, za objavo v 5. Literarni reviji Spirala jih je uredniški odbor izbral 47. Najboljša prispevka sta prejela finančno nagrado 200 evrov. Uredniški odbor, ki so ga sestavljali uveljavljeni pesniki, pisatelji in bibliotekarji Tonja Jelen, Aleš Jelenko, Maja Furman, Marko Bezenšek in Ana Miličevič, je bil pri ocenjevanju pozoren na kreativnost, slog, jezik, vsebino, inovativnost, sporočilnost, literarno kakovost in vtis posameznega besedila. Ocenil je, da si nagrado zasluži Nina Medved, za pesem Kira. glej, muha. Na področju proze je prvo nagrado prejel Primož Sturman za zgodbo Svoboda Roberta Saviana. Nagradi so podelili na literarnem festivalu Spirala, ki je privabil številne ljubitelje kakovostne pisane besede in glasbe. Večer je bil razdeljen na dva dela. Pozno popoldne so z avtorji prispevkov in obiskovalci premierno prelistali 5. številko literarne revije Spirala in razglasili zmagovalna prispevka. V večernih urah je sledil literarno-pogovorni večer. BGO Ljudski pevci iz Luč delujejo pod vodstvom Roka Prušnika. Ljudski pevci iz Luč tretji na festivalu Napev - odsev Konec tedna je bila v dvorani Prosvetnega doma Artiče državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev - odsev. Izmed desetih skupin, ki so se predstavile v tekmovalnem delu prireditve, je strokovna komisija tretje mesto prisodila skupini Ljudski pevci iz Luč, ki delujejo v KUD Toneta Mlačnika Luče. Prireditev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki že desetletja skrbi za razvoj ljubiteljskega poustvarjanja glasbenega izročila, je v Posavje ponovno privabila številne prijatelje ljudskega glasbenega izročila, ki so poskrbeli za izjemno vzdušje in dvorano napolnili do zadnjega kotička. BGO % -4 12 NASA TEMA novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Poti in stranpoti ravnanja z odpadki Stroške nepravilnega ločevanja že plačujemo Ustrezno ravnanje prebivalcev z odpadki zagotovo ne bi smelo biti na dnevnem redu le v času osveščevalnih akcij. Evropski teden zmanjševanja odpadkov, sredi katerega smo, se letos posveča praksam, kako učinkovito ozaveščati in izobraževati javnost o prednostnih načinih ravnanja z odpadki - predvsem o preprečevanju in ponovni uporabi. Kakšna je usoda kosovnih, nevarnih in gradbenih odpadkov? V Simbio smo se pozanimali, kaj se dogaja z nekaterimi vrstami odpadkov, ki niso primerni za nadaljnjo tehnološko obdelavo v MBO-enoti in sortirnici. Kosovni odpadki gredo v postopek demontaže, kjer se v prvi fazi izločijo odpadki, za katere je zagotovljena nadaljnja predelava (bela tehnika, kartonska embalaža, kovine, les, avtomobilske gume, nevarni odpadki), ostalo se zmelje na drobilcu, ki še izloči prisotne magnetne kovine, preostanek po mletju pa se odloži na odlagališču. Nevarne odpadke, ki jih v Simbiu zberejo v okviru akcij zbiranja dvakrat letno na terenu, in nevarne odpadke, ki jih občani prinesejo v zbirne centre, presortirajo, začasno skladiščijo ter nato predajo v odstranjevanje pooblaščenim podjetjem (Kemis, Saubermacher). Zbrane gradbene odpadke iz zbirnih centrov uporabijo na odlagališču za utrjevanje dovoznih cest do odlagalnega polja. ROBERT GORJANC Naša tokratna tema sicer ni povsem v sozvočju z osrednjo temo akcije, a kljub temu od nje tudi ni preveč oddaljena. »Namen ločenega zbiranja odpadkov je, da dobimo ustrezne materiale, ki jih je potem v nadaljnjem procesu mogoče predelati. Če ti odpadki niso ločeni, to pomeni slabšo kakovost teh materialov, v nekaterih primerih celo onemogočajo predelavo odpadkov,« je povedal Slavko Marš, vodja enote Rcero v Simbiu. A ne le to, nepravilno ločeni odpadki povzročajo veliko škodo na napravah in tehnologiji, ki presega desettisoče evrov, kar se nenazadnje tudi lahko pozna pri ceni storitve, pri čemer neustrezno ravnanje na koncu prej ali slej plačajo uporabniki. Ti bi že tudi zaradi delavcev, ki morajo kljub sodobni tehnologiji še opraviti kaj ročnega dela in se soočati z nečastnimi podobami naših navad, lahko bili bolj prizanesljivi. V današnjem egoističnem potrošniškem svetu je to (še vedno) utopija. Z neustrezno ločenimi in odloženimi odpadki se delavci Simbia na terenu in v Rcero soočajo ves čas. »Če pogledamo embalažo, je tam vsaj 30 odstotkov neustrezno odloženih odpadkov, ki potem Posvečamo se namreč problematiki ločevanja odpadkov, predvsem z vidika posledic, ki se kažejo v tehnoloških pro- onesnažijo druge materiale, ki so namenjeni recikliranju. V mešanih komunalnih odpadkih so to predvsem odpadki, ki povzročajo zastoje in škodo na naši strojni opremi in v postopku obdelave teh odpadkov. Podobne težave so tudi pri biorazgradljivih odpadkih, je stanje opisal Slavko Marš. Podrobneje sta posledice predstavila tehnolog Jure Svetičič in vodja vzdrževanja v Rceru Damjan Gobec. Če so na primer v kompostu odpadki, ki tja ne sodijo, komposta ne morejo pripraviti. »Trenutno je frakcija bioloških odpadkov še dovolj čista, je pa res, da bi lahko bila še bolj. Največji problem f.imb'o Slavko Marš, vodja enote Rcero cesih obdelave nepravilnega in nesmotrnega človekovega ravnanja. S pravilnim in z odgovornim ločevanjem je mogoče iz odpadkov pridobiti materiale, ki jih je mogoče nameniti ponovni uporabi. Sicer pa smo temo zastavili bolj naturalistično, tudi s fotografskimi primeri neodgovornega ravnanja uporabnikov. Ne zato, da bi šokirali, ampak da bi opo- so plastične vrečke, ki jih veliko ljudi meče med biološke odpadke. Te namreč niso bio-razgradljive. Naša tehnologija do neke mere omogoča izločitev teh vrečk, ampak ko pridemo do meje gostote vrečk, je nadaljnji proces obdelave onemogočen,« je pojasnil tehnolog Jure Svetičič. Pri bioloških odpadkih problemi nastajajo tudi v času očiščevalnih akcij, ko se pri čiščenju zelenic med odpadki znajde tudi veliko kamenja. To je zelo moteče za mline v me-hansko-biološki enoti (MBO) v Rceru. »Problem je, ker se odpadki, ki bi morali biti v rumenem zabojniku, pojavijo Jure Svetičič, tehnolog zorili, da gre pri odpadkih za celovito zgodbo, ki se ne konča s tem, ko (nepravilno) odložimo odpadke v zelene, rjave in rumene zabojnike, ampak se žal žalostna zgodba šele začne. Stanje smo preverili na terenu, v regionalnem centru za ravnanje z odpadki v Bu-kovžlaku (Rcero), najsodobnejšem v državi. Foto: SHERPA v zelenem in obratno. Gre namreč za drugačen obračun, za te odpadke morajo poskrbeti družbe za odvoz embalaže, ta odpadek se mora sortirati v frakcije, medtem ko je zelen zabojnik namenjen pripravi lahke frakcije in na koncu sežigu ter odlaganju. Drugi vidik so neprimerni odpadki. Ko gredo skozi naše postopke, nam povzročajo škodo na strojih in napravah,« je povedal Jure Svetičič. Vodja vzdrževanja v Rceru Damjan Gobec je predstavil, kakšni neprimerni odpadki vse se znajdejo v hali za mehansko--biološko predelavo odpadkov (MBO) v Bukovžlaku: »Grad- simbi} Damjan Gobec, vodja vzdrževanja beni odpadki, daljši trakovi, avtomobilske gume, steklo, avtomobilski deli in večji kosi kovin, večji kosi lesa, pohištvo, tudi pralne stroje smo že našli. V tej enoti imamo dva mlina, finega in grobega, in največje težave so zaradi naštetih odpadkov na slednjem.« Posledica neustreznega ločevanja in odlaganja so resne poškodbe na strojih in napravah. »Zaradi neprimernih odpadkov prihaja do loma mlinov, transportnih tokov, zamašitve linij, zastojev in velikih stroškov.« Pri embalaži se večinoma pojavljajo običajni komunalni odpadki, od hrane, plenic, silažne mreže ..., ki ne sodijo v embalažo, torej odpadki, ki sploh niso embalaža. V sortirnici, kjer obdelujejo embalažo, tudi lahko prihaja do poškodb, vendar ne do poškodb takšnih razsežnosti kot v MBO-napravi. V tehnološkem procesu imamo namreč trga-lec vrečk, ki je neko varovalo in v primeru preveliko kosov se stroj ustavi ter prepreči nadaljnje zamašitve linije. Bolj so problematični trakovi in mreže zaradi navijanja in posledično poškodb ležajev, valjev ...« je še opozoril Damjan Gobec. Drago vzdrževanje in naložbe Zagotovitev, da neprimerni odpadki ne bodo več delali težav v tehnologiji obdelave odpadkov, je zelo drag projekt, seveda ga je tudi nemogoče v celoti uresničiti. V Rceru in tudi sicer že razpolagajo z najsodobnejšimi tehnologijami. Prav pred časom so v Simbiu končali večmilijonsko naložbo v nadgradnjo tehnologije za MBO-obdelavo in v posodobitev sortirnice za embalažo. »Večji kot so odpadki, težje jih je zmleti in pripraviti za nadaljnjo predelavo. Investirati bi morali v dodatne mline, izloče-valce pred vhodom v bobnasto sito, nenazadnje bi na primer potrebovali tri zaposlene, ki bi pregledovali odpadke, preden gredo v predelavo. Vse to je povezano z visokimi stroški, tudi vzdrževanja,« je še povedal Jure Svetičič. Uporabniki bi se morali zavedeti, da morajo za svoj neustrezen odnos do ravnanja z odpadki na koncu vsaj deloma plačati iz svojega žepa. »Zagotovo. Vse te investicije, vsi ti stroški vzdrževanja, ki jih imamo, se že poznajo pri ceni. Strošek tega se pač prenese na povzročitelja, se pravi na občane. Več kot je teh stroškov, več kot je zastojev in popravil, višja je cena storitve,« je opozoril Slavko Marš. Kosovni in nevarni odpadki Iz zapisanega je mogoče sklepati, da največjo težavo pri obdelavi odpadkov predstavljajo kosovni odpadki, ki so tudi največja nevarnost za naprave. »V Celju in tudi v celotni regiji smo v zadnjem času velike kontejnerje nadomestili z manjšimi. To je pomemben korak k temu, da ljudje na primer ne morejo odlagati takšne vrste kosovnih odpadkov, kot je na primer pralni stroj,« je povedala Helena Kojnik iz podjetja Simbio. V podjetju uporabnike ves čas opozarjajo, da imajo druge poti za oddajo večjih kosovnih odpadkov, in sicer jim omogočajo oddajo v zbirnih centrih. Nenazadnje obveščajo o tem na hrbtni strani položnice, ki jo prejmejo uporabniki. Tako, kot pravijo naši sogovorniki, res ni razloga, da bi pričakovali, da bi se večji kosovni odpadki na neprimeren način znašli v zabojnikih ali končali v naravi. Sicer pa je pozitivno, da v Simbiu opažajo, da se v zadnjim času uporabniki vendarle bolj poslužujejo primernih poti za oddajo kosovnih odpadkov. »Na koncu oktobra smo v zbirnem centru v Bukovžlaku imeli približno 56 tisoč obiskovalcev, kar je res velika številka. To nas je precej presenetilo, čeprav je tudi res, da nekateri pridejo večkrat.« Seveda lahko uporabniki v zbirne centre pripeljejo tudi druge vrste odpadkov, pri čemer so mišljeni ločeno zbrani odpadki. Posebno poglavje so nevarni odpadki, tudi ti se kdaj znajdejo med mešanimi komunalnimi odpadki in med embalažo. »Večkrat se pojavijo kakšna plastenka z oljem, akumulatorji, baterije. Najbolj problematični so gorljivi odpadki, na primer razredčila, ki predstavljajo veliko nevarnost za požar v našem centru. Zaradi tega morajo biti občani še posebej pozorni,« je še povedal Slavko Marš. Foto: SHERPA Zakaj je smiselno in nujno ločevati odpadke NASA TEMA 13 Primeri poškodb zaradi neprimernih odpadkov Kljub pozornosti in predhodnemu pregledovanju se neprimerni odpadki tudi znajdejo v obdelovalnem procesu. Posledice za naprave so hude in znašajo tisoče, tudi desettisoče evrov. Objavljamo nekaj primerov z opisi poškodb na obdelovalnih napravah v Rceru. Foto: Simbio V celotni dolžini je poškodovan transportni trak. Kovinski tujek -avtomobilska vezna stena - se je zapičil v transportno gumo in jo zaradi velike hitrosti omenjenega traku v celotni dolžini prerezal. OB ROBU Poškodovan pogonski valj transportnega traku. Velik kos armiranega betona je povzročil poškodbo - lom konstrukcije traku - poškodbo transportne gume in pogonskega valja. Zlomljena celotna sejalna enota na mlinu za mletje. Poškodovan rezalni rotor na mlinu za mletje. Velik kos železa je povzročil lom rotorja in celotne sejalne enote, škode je bilo za več kot deset tisoče evrov (na fotografijah 3 in 4). Poškodovana transportna guma. Kovinski tujek - žagin list - se je zapičil v rob transportne gume in jo prečno prerezal. ROBERT GORJANC Slika pove več kot tisoč besed Novinarji, ki živimo od bolj ali manj zanimivega zlaganja besed, se najbrž ne bi povsem strinjali s krilatico iz naslova tega prispevka, čeprav je seveda sodelovanje s fotografi nujno in je novinarski izdelek tudi skupno delo. A ko gre za odpadke in prizore, ki jih je mogoče videti v zabojnikih različnih barv na ekoloških otokih in v Rceru v Bukovžlaku, bo to kar držalo. Že res, da smo uporabniki napredovali pri gospodinjskem ravnanju z odpadki, a glede na videno na omenjenih mestih in sodeč po pogovoru s strokovnjaki v Rceru, očitno še premalo. Osveščevalnih akcij, zloženk, spletnih prikazov in ostalih oblik, ki obveščajo in poučujejo o ustreznem ravnanju z odpadki, je vedno več, a samo trkanje na vest uporabnika zaenkrat še premalo zaleže. Verjetno smo ljudje tako narejeni, da se bolj odzovemo, če nas udari po žepu. Kot se je večina odzvala in bolj resno upošteva prometne predpise in načela varne vožnje, saj v zadnjih letih kazni res postale visoke. Načini sankcioniranja zaradi neprimernega ravnanja z odpadki so zaenkrat še preveč nedorečeni, tudi težko je najti grešnika s prstom v marmeladi. Čeprav smo ljudje zelo proti temu, da bi nas na vsakem koraku nadzorovale kamere, bodo morda na tem področju morda postale stalna izbira, da bo doseženo ustrezno ravnanje uporabnikov. A zaradi tega ne bomo smeli kriviti nezaželenih stranskih posledic napredne tehnologije, marveč se bomo morali zamisliti nad svojim odnosom do stvari, odpadkov, okolja, narave, do tistih, ki se morajo soočati s posledicami našega ravnanja, žal tudi do naše nemarnosti. Neprimerni odpadki v zabojnikih Kaj vse se znajde v zabojnikih, je najbolj nazorno mogoče prikazati s fotografijami. Te so nam posredovali iz Simbia in prikazujejo nekatere neprimerne odpadke, s katerimi se srečujejo v Rceru. Takšne odpadke morajo seveda izločiti in odstraniti, preden bi zašli v tehnološki proces in obdelavo ter povzročili škodo na napravah. Brez dvoma kažejo ne le na nepoznavanje pravil ravnanja in ločevanja odpadkov, marveč tudi na nizko kulturo uporabnikov, če se milo izrazimo. Za nekatere prizore morajo imeti delavci Simbia tudi res dobre želodce. Foto: Simbio Evropski teden zmanjševanja odpadkov Do nedelje bo še trajal Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se letos posveča praksam, kako učinkovito ozaveščati in izobraževati javnost o prednostnih načinih ravnanja z odpadki, predvsem o preprečevanju in ponovni uporabi. Projek- tu zbornice komunalnega gospodarstva se kot vedno pridružujejo tudi v podjetju Simbio, kjer so na svoji spletni strani objavili priročnik Ponovno uporabi in ponosno pokaži. Sicer pa uporabnike celo leto pozivajo k zmanjševanju količine odpadkov. »Zaposleni v Simbiu poskušamo uporabnike prepričevati v to, da odpadki sploh ne bi nastajali. Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni. V primerih, ko že pokličejo za kakšen kontejner, jih vprašamo, ali ga res nujno potrebujejo ali je mogoče te odpadke pripeljati v centre ponovne uporabe,« je povedala Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Simbio. Možnosti za nadaljnjo uporabo so raznolike. »Morda lahko kakšno stvar tudi podarijo, na primer materinskemu domu, zavetišču za brezdomce, ali morda celo prodajo s pomočjo spletnih ponudnikov. Vsekakor je veliko načinov, da preprečimo, da neka stvar sploh postane odpadek.« Da je takšna osveščevalna akcija pomembna, govorijo tudi statistični podatki: celo- tna količina v Sloveniji nastalih odpadkov se je lani glede na prejšnje leto povečala. Prebivalec Slovenije je v povprečju proizvedel 495 kilogramov komunalnih odpadkov, prebivalec Savinjske regije 462 kilogramov. RG 14 KRONIKA novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Več vlomov v stanovanjske hiše So na Celjskem na delu organizirani vlomilci? Na širšem Celjskem se je jeseni pojavilo več vlomov predvsem v stanovanjske hiše. Najbolj na udaru so bile hiše na območju Žalca in Slovenskih Konjic. Kriminalisti storilcev še niso izsledili. Sumijo tudi večje organizirane združbe, za katere obstaja možnost, da po vlomih zapustijo naše območje in državo. »Previdnost naj ne bo odveč,« pravijo na Policijski upravi Celje. SIMONA ŠOLINIČ V minulih dneh so neznanci vlomili v hišo v Bregu pri Slovenskih Konjicah, kjer so v notranjost prišli skozi manjše kletno okno. Iz prostorov so odnesli kuverto z gotovino in zlatnino. Podobno se je zgodilo v naselju Tepanje in v Tepanjskem vrhu. Tudi tam lastniki pogrešajo denar in zlatnino. V Dobriši vasi je vlomilec v hišo prišel skozi vrata terase in ukradel sef, v katerem so lastniki hranili zlatnino, gotovino in dokumente. Sicer se je na žalskem območju že v preteklih tednih zvrstil niz podobnih vlomov. Vlomilci manj vidni Na celjski policiji pravijo, da so tovrstni vlomi stalnica predvsem v spomladanskem in jesenskem času. Tudi zaradi krajših dni, saj se hitreje zmrači. Tako imajo storilci čas opazovati, v katerih domovih gorijo luči. Storilci so ob tem tudi manj vidni. »Ne gre samo za značilnost na našem območju, ampak se število vlomov v tem času poviša tudi drugod po Sloveniji,« pravi vodja Oddelka splošne kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Milan Vogrinec. Pri tem je res, poudarja, da so več vlomov v zadnjem času zaznali na območju Žalca in Slovenskih Konjic. »To povezujemo s tem, da je v bližini avtocesta,« dodaja Vo-grinec. Storilci jo namreč po vlomih ucvrejo dalje. Ta podatek kaže, da policija sumi, da so med storilci tudi tujci. To je Vogrinec tudi potrdil. Če so storilci tujci, ki so organizirani v kriminalne združbe, potem Slovenija ni njihova tarča, ampak se za vlome odločajo na tistih območjih, mimo katerih se vozijo. »Za te vlome, ki se zdaj pojavljajo na našem območju, je značilno, da storilci stanovanjske hiše, v katere vlamljajo, iščejo naključno. Izkoristijo čas, ko lastniki niso doma. Velika verjetnost je tudi, da v hišah najdejo vrednejše predmete, zato ljudi pozivamo, naj takšnih stvari ne hranijo doma in na vidnem mestu,« dodaja Vo-grinec. Niso nasilni, toda ... Treba je vedeti, da so vlomilci zelo nabriti in že po izkušnjah vedo, kje so prostori v hišah, kjer lastniki najraje skrivajo denar in zlatnino. To dvoje namreč največkrat izgi- «Шл % Vlomilci, ki delujejo v skupinah, so ponavadi v svojem »poslu« izkušeni. Poznajo metode in strategijo dela policije, zato ne puščajo veliko sledov in dokazov. Vedo tudi, da se morajo ukradenega zlata čim prej znebiti oziroma ga preprodati. ne. Določen del zlatnine pretopijo v granulate in prodajo na črnem trgu. Zato so takšne preiskave tudi zelo zahtevne. Redkokdaj se zgodi, da vlomilci iz hiš odnesejo druge stvari. Niti računalniška oprema se jim ne zdi več tako zanimiva. Če kaj takšnega izgine, je to eden od znakov, da ne gre za organizirano združbo, ampak za posameznike, ki ukradene stvari preprodajo in izkupiček najverjetneje porabijo za nakup mamil. Celjsko tožilstvo kmalu z novim vodstvom Celjsko okrožno državno tožilstvo bo konec novembra dobilo novo vodjo. Dosedanji dolgoletni vodja Ivan Žaberl se bo upokojil. Sedmega novembra je državnotožilski svet za njegovo naslednico imenoval Simono Kuzman Razgoršek, ki je bila doslej njegova namestnica. Njena zaprisega bo v Celju 25. novembra pred predsednikom državnotožilskega sveta in generalnim državnim tožilcem. Kuzman Razgorškova je kot tožilka na sodišču zastopala obtožnice v vidnejših primerih najhujših kaznivih dejanj. Tolkel po avtomobilu Na Rečici ob Savinji je neznan storilec v preteklih dneh na parkirišču stanovanjskega bloka poškodoval osebno vozilo. Z neznanim predmetom je razbil vetrobransko steklo ter sprednje in zadnje steklo na vratih. Poškodoval je tudi dvojna vrata, vzvratno ogledalo in zadnjo luč. S tem je povzročil za štiri tisoč evrov škode. Pijana kot mavra Policisti so pretekli konec tedna obravnavali voznico, ki se ga je dodobra napila in sedla v vozilo. Pri vožnji iz garažne hiše enega od trgovskih središč je trčila v dva stebra, na zunanjem parkirišču nato podrla še kovinski stebriček ograje in na Mariborski cesti trčila še v kombinirano vozilo in povzročila prometno nesrečo. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela v krvi skoraj dve promili alkohola. Z avtobusa, polnega otrok, odpadli dve kolesi Celjski policisti so v minulih dneh zaradi hudih kršitev ukrepali zoper dva voznika avtobusov. Oba so ustavili na avtocesti. V prvem primeru so kaznovali tujega voznika, ki je pod vplivom alkohola vozil poln avtobus potnikov. Izdali so mu plačilni nalog in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. V nedeljo zvečer so ustavili slovenskega voznika, ki je v avtobusu vozil 18 otrok. »Na avtobusu so se zaradi nepopolnega privijačenja odvili vijaki, zaradi česar sta z njega odpadli obe zadnji levi kolesi,« so sporočili s PU Celje. Eno od odpadlih koles je poškodovalo osebni avtomobil. Na srečo ni bil nihče poškodovan. V omenjenem primeru bodo policisti zoper servis in odgovorno osebo, ki je pred vožnjo opravila demontažo in montažo koles, uvedli prekrškovni postopek. Neznanec ga je hudo poškodoval Policisti iščejo neznanca, ki je v noči na nedeljo na Dečkovi cesti v Celju napadel 31-letnega Celjana. Neznanec naj bi ga napadel, ko je zapuščal eno od tamkajšnjih dvoran. Po do zdaj znanih podatkih naj bi bil napadalec eden, ki ga napadeni naj ne bi poznal. Zato tudi vzrok napada še ni znan. Je pa moški hudo poškodovan in so ga morali zaradi poškodb glave odpeljali v celjsko bolnišnico. Poškodovani sicer ni v smrtni nevarnosti. Skrita v podvozju »Storilci praviloma niso nasilni. Če jih kdo opazi, takoj pobegnejo. Lastniki, v primeru, da opazijo vlomilca, naj ga nikakor ne poskušajo ustaviti ali zadržati. V primeru hitrih reakcij bi lahko storilci bili fizično nasilni. Za očividce je pomembno, da si zapomnijo čim boljši opis vlomilcev, vozil, s katerimi so se odpeljali, ali sostorilcev, če so bili tudi ti kje v bližini,« pravi Vogrinec. Foto: splet Na Mejnem prehodu Dobovec so v nedeljo policisti pri mejnem nadzoru v podvozju tovornega vozila našli skrita dva ilegalna prebežnika. Oba sta bila državljana Afganistana. Po postopkih so ju policisti predali hrvaškim varnostnim organom. Foto: PU Celje ZA ZDRAVJE 15 November, mesec osveščanja o moških boleznih Pravočasen pregled reši življenje Društvo onkoloških bolnikov Slovenije že četrto leto zapored izvaja akcijo Pravi moški skrbi zase. Z njo želi osveščati moške o večji skrbi za zdravje in za pravočasne preglede, ko pri svojem zdravju opazijo spremembe. Pravočasen pregled lahko namreč reši življenje. SIMONA SOLINIC November je tudi movem-ber, mesec, ki osvešča o preprečevanju raka prostate, ki je med moškimi najbolj razširjena vrsta raka. Ob tej priložnosti je celjsko društvo onkoloških bolnikov minuli teden v Splošni bolnišnici pripravilo tudi stojnico, ob kateri so člani društva svetovali mimoidočim. Cilj projekta Pravi moški skrbi zase je zmanjšati število moških v Sloveniji, ki zbolijo zaradi raka. Po podatkih različnih raziskav naj bi med moškimi, rojenimi leta 2015, eden od dveh do 75. leta zbolel zaradi raka. Moški zaradi raka večinoma zbolevajo po 65. letu, zato je toliko pomembno zavedanje o preventivnih pregledih. Med najpogostejši- odhod k zdravniku mu je rešil življenje. »Pogosto sem imel angine, a sem težko požiral antibiotike. Zato sem odšel k zdravniku, ker sem čutil, da nekaj ni v redu. Napotili so me v Ljubljano, odločil sem se za kemoterapijo in obsevanje,« razlaga Knafelc. Danes se počuti bolje in za njim je huda izkušnja. »To je živčni boj. Doma trpijo tudi člani družine, ker jim ni vse- srce: »Ko človek pri sebi opazi spremembe in če čuti, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, naj obišče zdravnika. Takrat je pravi čas, sicer je lahko prepozno. In četudi se ti življenje spremeni, se zdi, da včasih ne moreš uresničiti vsega, kar bi želel. A z malo truda in volje se da tudi to,« še zaključuje Knafelc. Najprej zbolela žena, nato še on Huda izkušnja zaradi bolezni je tudi za Miranom Kran-čanom. Oktobra lani so ga v Celju operirali zaradi raka na črevesju. Bolezen je bila odkrita na podlagi pregleda v programu Svit. »V 42 dneh po pregledu sem bil operiran. Poseg je bil dokaj zahteven, trajal je kar šest ur,« razloži sogovornik. Dodaja, da nikoli ni imel težav z medicinskim osebjem in da so kritike nad zdravstvom včasih neupravičene. »Moramo razumeti, da so tudi zdravniki in medicinske sestre samo ljudje. Včasih imajo slab dan. Kot mi vsi ostali. Toda kljub temu opravijo svoje delo. Res je tudi, da smo bolniki morda v določenem trenutku občutljivejši, če se s čim ne strinjamo,« dodaja in pohvali vse, ki so bili vpeti v njegovo zdravljenje. V slovenskem onkološkem društvu imajo skupine za samopomoč že več kot 30 let dolgo tradicijo. V skupine vabijo vse, ki so zboleli zaradi raka in ob tem doživljajo stisko, in tiste, ki so prebrodili težave in bi lahko pomagali drugim. Srečanja skupine za samopomoč bolnikov z rakom so tudi v Celju, in sicer vsako drugo sredo v mesecu ob 15. uri v sejni sobi kirurške službe Splošne bolnišnice Celje. Pogled moških na lastno zdravje se spreminja, pravi Marina Burjan, prostovoljka programa organizirane samopomoči bolnikov v društvu. »V zadnjih štirih letih, odkar traja akcija osveščanja o zdravju moških, smo na tem področju ogromno naredili. Veliko smo delovali med ljudmi, med gasilci na primer, med policisti in tudi motoristi. Odziv je bil neverjeten. Moram reči, da moški skrbijo bolj za svoje zdravje kot v preteklosti. Ne še čisto vsi, a osveščeni vsekakor. Predvsem pri mlajših se to vidi, saj k temu veliko pripomore tudi šola.« mi vrstami raka moških so rak prostate, rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak glave in vratu ter rak mod. Živčni boj Kako pomembno je zgodnje odkrivanja onkološke bolezni, kažeta zgodbi Danijela Kna-felca in Mirana Krančana. Knafelc je leta 2015 zbolel zaradi raka na bezgavkah in na korenu jezika. Pravočasen eno. A sem se takrat odločil, da se bom pozdravil, in sem se,« dodaja. Podpora domačih mu je ogromno pomenila. »Izredno so me podpirali, skrbeli zame, pomagali so mi tudi z alternativnimi oblikami zdravljenja, kar se mi je obrestovalo,« razlaga Knafelc. Pohvali tudi celjsko društvo onkoloških bolnikov, katerega član je. Danes gleda na življenje drugače in vsem polaga na Kako neverjetne poti ubira usoda, kaže to, da je pred njim hudo zbolela njegova žena. »Zaradi raka na dojki. Takrat morda nisem gledal toliko nase, saj sem se v celoti posvetil njej in ji stal ob strani. Ko sem zbolel sam, je bila žena največja podpora meni. Danes se razumeva bolje kot včasih, lahko rečem, da življenje zajemava z veliko žlico in meniva, da ni vedno vse tako črno, ampak da je življenje lepo in gre dalje,« dodaja. »Ne vem pa, zakaj je moške strah pregleda. Vsakemu povem, naj se udeležuje preventivnih pregledov in tudi programa Svit. Morajo sprejeti to priložnost, kajti bolezen lahko zdravniki na ta način odkrijejo pravočasno in to je življenjskega pomena,« še dodaja Krančan. Miran Krančan in Danijel Knafelc. Za obema je huda izkušnja. Njuno sporočilo: »Ko opazite spremembe pri zdravju, pojdite takoj k zdravniku. Pravočasen pregled reši življenje.« Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alifeTM Prijavite se ZDAJ! Vaša telesna preobrazba bo trajala od februarja do konca aprila 2020. V tem času boste z vrhunskimi strokovnjaki: + trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo, + obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji, + spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade, + ves čas bodo strokovnjakispremljalivašezdravstveno Bodite del zmagovalneekipe! j /AKADEMIJA k ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Foto: GrupA Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alife™ KUPON Ime in priimek: Naslov: E-naslov: Telefon: Starost, višina (cm), teža (kg): izobrazba: Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE Obkrožite: a) sem naročnik b) sem občasni bralec Novega tednika X S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošni uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojil zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka ii kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasji za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernov; 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Dober tek z restavracijo Stolpič! V samopostrežni restavraciji Stolpič, ki se nahaja na Mariborski cesti 7 (v stavbi Kovintrade, nekdanja restavracija Trač), vam od ponedeljka do petka nudijo tri različne jedilnike malic in kosil, od mesnih do jedi na žlico. Če vam nobeden od ponujenih jedilnikov ni všeč ali vam ne ustreza, vam lahko pripravijo malico po naročilu: brezmesno, malico brez laktoze ali brez glutena. Dnevna malica poleg glavne jedi vsebuje tudi juho. V samopostrežnem baru lahko izbirate med desetimi vrstami dnevno svežih solat. V Stolpiču se zavedajo, da je za pripravo uravnoteženega in zdravega obroka potrebna tudi kakovostna izbira sestavin, zato večino naročajo pri lokalnih pri- delovalcih hrane. V restavraciji nato pripravljajo sezonske jedi. Ponujajo vam glavne jedi, zraven pa vam pripadajo še dnevna juha, solata in sadje ali sladica. V prijetnem okolju restavracije bodo poskrbeli, da boste jedli z užitkom. Dober tek vam želi restavracija Stolpič! Za zaključene družbe Restavracija je idealna za zaključene družbe. Najdete jo v središču Celja, ima lasten parkirni prostor in teraso. Notranji prostor restavracije naenkrat sprejme do sto oseb in ločen (posebni prostor) do 25 oseb. Za rezervacijo pokličite 051 336 188. Ponujajo tudi študentska kosila po ugodni ceni. Posebna ponudba in ketering Odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. KETERING in NAREZKI KANAPEJI - OBLOŽENI KRUHKI SLADKO IN SLANO DROBNO PECIVO TORTE Naročila sprejemajo na e-naslovu drago.trupej@ gmail.com ali telefonski številki 031 796 556. ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, de-lovnik je 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 22. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec II (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava seznama rezervnih delov, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih Varnostni menedžer (m/ž) (Velenje) Ponujamo vam delo v dinamičnem kolektivu ter možnost strokovnega in osebnega razvoja. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: končana najmanj VI/2. stopnja družboslovne ali tehnične smeri, opravljen NPK (varnostni menedžer), najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju varovanja ... Zaposlujemo po načelu enakih možnosti in nediskriminatornosti. HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik strojnik (m/ž) (Slovenske Konjice) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: srednje poklicno izobraževanje/ srednja poklicna izobrazba ali srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba (Klasius: 14001 ali 14099), vozniški izpit B+C+E-kategorije, natančnost in zanesljivost, sposobnost dela v timu, splošna telesna pripravljenost. Dars - Družba za avtoceste RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v Modiana Žalec (m/ž) (Žalec) Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe, izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu, komunikativnost, ljubeznivost in usmerjenost k doseganju prodajnih ciljev ... Montecristo SL, d. o. o., Ste- izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 23. 11. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, prav tako je zaželen izpit za viličarja. Pričakujemo izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 11. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Ložnica pri Žalcu) Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na vozilu, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recepturah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu. Prijave zbiramo do 8. 12. 2019. Pirh, d. o. gne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik (m/ž) (Slovenska Bistrica) Vaše naloge bodo predstavljali sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Tehnološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na terenu (m/ž) (Šentjur) Pričakujemo izobrazbo ekonomske smeri, najmanj VI. stopnje, delovne izkušnje na področju prodaje, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, zaželeno znanje hrvaškega jezika, napredno znanje MS Office, prednost imajo kandidati s poznavanjem SAP, dobre komunikacijske veščine in pogajalske sposobnosti. Tegometall, oprema trgovin, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 14. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrotehnik, elektronik, mehatronik (m/ž) (Polzela) Zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Delo je zanimivo in strokovno zahtevno. Poteka v usklajenem, mladem in izkušenem kolektivu. Nudimo možnost strokovnega napredovanja, pridobivanja novih znanj in redno plačilo. Prijave s priloženim življenjepisom o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec rezervnih delov (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali kmetijske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost dela v timu, samostojnost, opravljen izpit za delo z viličarjem. S kandidatom bomo sklenili pogodbo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Poskusno obdobje bo trajalo 1 mesec. Prijave zbiramo do 4. 12. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi s polizdelki oziroma z izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smeri strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 19. 11. 2019. Daplast, plastične mase in orod-jarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Analitik (m/ž) Pričakujemo ustrezno srednješolsko izobrazbo V. stopnje (kemijski tehnik ali druge ustrezne naravoslovne smeri), zaželene so in referencami pošljite izključno v elektronski obliki. Dat - Con, d. o. o., Cvetlična ulica 52, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 18. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja topilnice (m/ž) (Muta) Zaradi širitve poslovanja in povečanega obsega dela iščemo vodjo topilnice, ki bo s sodelavci skrbel za kakovostno litje naših ulitkov in soustvarjal prihodnost uspešnega podjetja na globalnem trgu. Armature, d. o. o., Koroška cesta 55, 2366 Muta. Prijave zbiramo do 11. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir za frekvenčne pretvornike Danfoss (m/ž) (Žalec) Petros, d. o. o., je zasebno podjetje z desetletno tradicijo. V teh letih smo uspeli ustvariti stabilno podjetje z veliko zalogami in vrhunsko boniteto. Iščemo prodajnega inženirja za dobro uveljavljen program frekvenčnih pretvornikov Danfoss. Odlična priložnost tako za absolvente elektrotehniških študijev in tudi za izkušene strokovnjake, ki si želijo nove izzive. Petros, d. o. o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 14. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvijalec programske opreme - C full stack (m/ž) (Celje, Ljubljana) Podjetje Kaliopa, d. o. o., specializirano za razvoj in uporabo spletnih GIS-portalov iObčina in iKomunala, vabi k sodelovanju izkušenega C-razvijalca programske opreme (C full stack developer) za hibridna desktop okolja (. NET), internetne aplikacije (ASP. NET) in napredno uporabo podatkovnih baz (T-SQL, PostgreSQL, SQL izkušnje na področju splošnih kemijskih analitičnih metod, pasivno znanje angleškega jezika ali nemškega jezika, osnovno poznavanje sistema kakovosti, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, vozniški izpit B-kategorije. Nudimo pridobivanje delovnih izkušenj in znanj z namenom kariernega napredovanja posameznika, možnost dolgoročnega sodelovanja v mednarodnem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 7. 12. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje in teren) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 11. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje Več informacij na www. trgotur.si. Procesni kontrolor (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidatov pričakujemo najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško ali srednje strokovno ali srednje splošno izobraževanje (V. stopnjo izobrazbe), 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, dobro poznavanje in uporabo računalniških orodij (Windows, MS Office, elektronska pošta, internet), poznavanje standardov v plastični indu- Spatial). Kaliopa, d. o. o., Letališka cesta 32J, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Pričakujemo sporazumevanje v slovenskem jeziku, najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zagotavljanje kakovostnih storitev, upoštevanje higienskih pravil, komunikativnost, dinamičnost in samostojnost, upoštevanje pravil bon-tona in osebne urejenosti, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10A, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 11. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Slovenske Konjice) Iščemo kandidate za delo v proizvodnji na sedežu podjetja v Slovenskih Konjicah. Iokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 25. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvijalec programske opreme (m/ž) (Velenje) Delo bo obsegalo načrtovanje in gradnjo posameznih informacijskih podsistemov, nadzor delovanja in podporo uporabnikom teh sistemov, intenzivno delo v skupini in sodelovanje z uporabniki. Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 27. 11. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik področnega menedžerja za regijo (m/ž) (Celje) Glavni namen vašega delovnega mesta: s svojim delom boste podpora področnemu menedžerju za južno regijo (s hčerinskimi podje- striji, poznavanje veljavnih zahtev ISO-standardov, poznavanje PPAP-in APQP-postopkov, poznavanje statističnih metod SPC. Prijave zbiramo do 2. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 30. 10. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Orodjar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnih nalog: izdelovanje orodij za brizganje plastike oziroma izpopolnjevanje že obstoječih orodij (rezkanje, struženje, brušenje, vrtanje), skladiščenje in vzdrževanje orodij. Od kandidatov pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj, samostojno opravljanje dela. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 2 mesecev, enoizmensko delo, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 7. 12. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. tji Madžarske, Srbije Slovenije in s trgovci Hrvaške, Albanije, Bosne, Makedonije) pri operativnih in strateških nalogah ter rutinskih procesih v povezavi s podporo, z usmerjanjem in spodbujanjem poslovanja držav, naloge boste prevzeli po korakih in jih opravljali samostojno. Linde viličar, d. o. o., Bukovžlak 65c, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Picopek (m/ž) (Teharje) Iščemo picopeka, čigar delo bo obsegalo predvsem pripravo in izdelavo pic. V Picikatu pečemo pice v krušni peči. Pripravljamo klasične in napolitanske pice. Picikato, gostinstvo, trgovina in storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser - metrolog (m/ž) (Vojnik) Vas veselijo servisno delo, montaža v proizvodnih obratih ter srečevanje z izzivi odpravljanja napak? Želite delati v podjetju, ki ima več kot 30-letno tradicijo na področju metrologije? V svojo servisno ekipo vabimo zanesljivega in odgovornega sodelavca. Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec - izmenovodja (m/ž) (Celje) Vaš profil: zaželena končana IV. stopnja izobrazbe trgovske oz. sorodne smeri in poznavanje trgovinskega poslovanja, izkušnje na področju mode. New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 0 MojeDelo.com 1Q CDODT novi tednik IO OrUnl Št. 47, 21. november 2019 Po odmevnih zmagah Trstenjakove in Apotekarjeve v Abu Dabiju zdaj na potezi moški del celjskega kluba Dekleta blestijo v tujini, fantje doma Ni obdobja, da ne bi nase pozornosti pritegnili borke in borci Judo kluba Z'dežele Sankaku. Konec prejšnjega meseca sta nas razveselili Tina Trstenjak in Klara Apotekar, ki sta zmagali na tekmi svetovnega pokala, na grand slamu v Abu Dabiju. Nato so izjemno presenetili mladi judoisti celjskega kluba. DEAN SUSTER V prvi slovenski ligi so bili po rednem delu vodilni na lestvici. V soboto bodo gostili zaključni turnir. In Marjan Fabjan je spet zadovoljen. Najbrž vas Tina Trstenjak z zmago v kategoriji do 63 kilogramov ni posebej presenetila. Kaj pa Klara Apotekar v kategoriji do 78 kilogramov, zanjo je to bila vendarle prva zmaga na turnirjih za veliko nagrado? Letos je bilo to drugo najmočnejše tekmovanje, za svetovnim prvenstvom. Tina že lep čas ni bila v tako dobri formi. Klara je še posebej prijetno presenetila. Veliko šampionk je bilo v konkurenci, pod njeno težo so padle vse tekmice. V primerjavi s Tino in z Ano Ve-lenšek je najbolj napredovala. Ne zgodi se pogosto, da vzkipite na tekmovanju. Tokrat so vas sodniki pripravili do tega. V zadnjem času se nam je pripetilo marsikaj. V Abu Da-biju se je Tina hotela boriti v kimonu, ki ga nosi že tri leta. Za sodnika je bilo Tinino oblačilo premajhno. Morala ga je zamenjati, sam pa sem moral na tribuno. S komunikacijo sicer nisva imela posebnih težav. Napotke sem ji dal že pred borbami. Bila je sproščena, tudi motivirana. Pred finalno borbo so me organizatorji povabili ob tatamije. Obenem so ji dovolili, da je oblekla stari kimono. Nič mi ni bilo jasno. In še zdaj mi ni. Na koncu vse pride na svoje mesto, Tina je zmagala. Ob koncu zadnje izjave ste se sladko nasmejali. Tina le Britanke Piovesane ni spravila na hrbet, proti vsem kasnejšim tekmicam ji je to uspelo, in sicer proti Kitajki »Pred finalno borbo so me organizatorji povabili ob tatamije. Obenem so Tini dovolili, da je oblekla stari kimono. Nič mi ni bilo jasno.« Tang, Brazilki Quadros, Ve-nezuelki Barrios in Kubanki Del Toro Carvajal. Prešerne volje ste bili tudi naslednji dan po slavju Klare Apotekar, ki je porazila Južnoko-rejko Yoon, Mongolko Ot-gon, Nizozemko Steenhuis, v polfinalu Kuko s Kosova in v finalu še z iponom Nemko Luise Malzahn. Zdaj samo čakam, kdaj bodo začeli nagajati še Klari, ki je zdrvela mimo vseh po stranski cesti, in od januarja ali februarja še Ani. Doslej je bila tarča predvsem Tina. Preveč smo na očeh in očitno trn v očesu velesil. Kako je z zastopstvom Judo kluba Zdežele Sankaku na grand slamu konec tedna v Osaki? Na pripravah je poleg omenjene trojice še Lia Ludvik. Tina in Klara sta na svetovni lestvici tretja in četrta, zato se bosta borili Ana, ki je šestnajsta, in Lia. Moja prisotnost ni nujna, z njimi je Igor Trbovc, ki mu popolnoma zaupam in bo zagotovo dobro opravil nalogo. Mene čaka obilo voženj s kombijem v naslednjih mesecih, tudi do Pariza in Düsseldorfa. Moram varčevati z močmi. Vaš klub je nenehen izvor novih, mladih kakovostnih borcev. V rednem delu prve slovenske lige so presenetljivo osvojili prvo mesto. To vam je uspelo brez zvenečih imen. Kako? Zapustili so nas Mihael Žgank, Roki Drakšič, Adrian Gomboc ... Naša izguba obenem ni bila prav velika. Potrebovali smo sicer poldrugo leto, da smo si opomogli. Imamo novo, mlado ekipo, v kateri je boljše vzdušje. Stavimo na Mladi borci Judo kluba Zdežele Sankaku so bili zelo veseli po osvojitvi prvega mesta v rednem delu 1. slovenske lige. »Zdaj samo čakam, kdaj bodo začeli nagajati še Klari, ki je zdrvela mimo vseh po stranski cesti, in od januarja ali februarja še Ani. Doslej je bila tarča predvsem Tina.« »Imamo daleč najmlajšo ekipo v primerjavi z ostalimi klubi. Naš cilj predstavljata zmaga nad Ljutomerom in preboj v finale. Če nam ne bo uspelo, ne bo nič hudega.« homogenost, razumevanje in spoštovanje. Nočnih izhodov ni, vsi upoštevajo red, ki je že dolgo v veljavi v našem klubu. Za nameček smo Impolu posodili naša najboljša tekmovalca, Matjaža Trbovca in Davida Štarkla, zato je naš dosežek še pridobil na teži. Aljaž Plantak je zbral pet zmag in en poraz, Adam Bergant štiri zmage brez poraza, Tilen Urban Voršnik Kramberger štiri zmage in dva poraza, Andraž Jereb in Rene Kožar po tri zmage brez poraza, Andraž Špiler in Lovro Kavćič po tri zmage in po en poraz. Tu so še Andraž Čretnik, Tim Jan Zupanc, Ja-noš Brodej in Jaša Sagadin. V soboto jih boste pripeljali na zaključni turnir v dvorano I. gimnazije v Celju, ki se bo začel ob 17. uri. Dvakrat je bil vaš klub državni prvak, najprej leta 2011 v dvorani Šolskega centra Celja in nazadnje leta 2013 na Rogli. Lahko slavite še tretjič? Vsi udeleženci zaključnega turnirja so v rednem delu osvojili po osem točk. To priča, da so moštva zelo izenačena. Naše je sestavljeno pretežno iz mladincev in kadetov. Imamo daleč najmlajšo ekipo v primerjavi z ostalimi klubi. Naš cilj predstavljata zmaga nad Ljutomerom in preboj v finale. Če nam ne bo uspelo, ne bo nič hudega. Ne bomo ničesar izgubili. Svoje smo pravzaprav že dosegli, sploh če pomislimo na napovedi poznavalcev, da bomo najbrž izpadli iz prve lige. Imate na voljo celotno postavo za sedem težnostnih kategorij? Nastopili bomo brez Andraža Jereba. Zamenjal ga bo eden mlajših tekmovalcev. To se bo kasneje obrestovalo. V drugem polfinalu se bosta spopadla bistriški Impol in ljubljanski Bežigrad. Nikogar se ne bomo ustrašili, želimo dvakrat zmagati. Foto: JZS, JK SANKAKU »Potrebovali smo poldrugo leto, da smo si opomogli. Imamo novo, mlado ekipo, v kateri je boljše vzdušje.« Marjan Fabjan nenehno opozarja tekmovalce na številne podrobnosti. Leta 2011 so se v Celju v finalu proti Impolu (4:2) borili Matjaž Trbovc, Rok Drakšič, Tadej Zalaznik, Andrej Zalaznik, Mihael Žgank, Benjamin Lah in Andraž Šplier, dve leti kasneje na Rogli proti Bežigradu (5:2) pa Matjaž Trbovc, Adrian Gomboc, Rok Drakšič, Gašper Jerman, Mihael Žgank, Benjamin Lah in Rok Đaković. Na zlati medalji v Abu Dabiju sta bili ponosni Tina Trstenjak in Klara Apotekar. Levo je Ana Velenšek. Zlata rokavica Arberju Elshaniju Na Ptuju je bila v športni dvorani Ljudski vrt 39. Zlata rokavica Slovenije. Na najstarejše boksarsko tekmovanje v Sloveniji je organizator dogodka Pučko Boxing Promotion zvabil več kot 500 obiskovalcev, ki so napolnili dvorano. Pet predstavnikov Boks kluba Intercom Celje je prejelo vabilo za nastop. Roberto Radelič in Prokhor Ryazanov sta se s svojima nasprotnikoma razšla z neodločenima izidoma. Matvey Ryazanov se je boril proti dve kategoriji težjemu nasprotniku Maliku Dadevu (Heros Graz) in izgubil z 2:1. Arber Elshani je bil v vseh treh rundah boljši od Kerima Magome-dova (Heros Graz), gladko zmagal in si prislužil pokal Zlata rokavica kot najboljši boksar prireditve. Kevin Dornik je s tehničnim knockoutom v drugi rundi premagal Magomeda Tuzaeva (Heros Graz) in si prislužil naslov najboljšega tehničnega boksarja prireditve. Vrhunec večera je bila borba v profesionalnem boksu, v kateri je Denis Lazar ugnal Hrvata Zorana Đoda. Lazar in Dejan Zavec sta doslej po dvakrat osvojila zlato rokavico. DŠ Kevin Dornik (levo) in Arber Elshani SPORT 19 Prva zmaga celjskih rokometašev v Zagrebu v elitnem tekmovanju Nov mejnik zdaj 14. november 2019 Na enajstem gostovanju je rokometašem Celja Pivovarne Laško prvič uspelo zmagati v Zagrebu v elitnem tekmovanju (27:31). Zdaj so na pragu preboja v izločilne boje, česar jim v zadnjih petih sezonah ni uspelo doseči. Vsaka ekipa ima sicer na voljo še po dvanajst točk, toda celjskih šest osvojenih točk proti eni, ki sta jo doslej zabeležila Elverum in Zagreb, je gromozanska prednost. DEAN SUSTER Upoštevati je treba, da vodilni trije ne bodo razdajali točk. V nasprotno nas bodo skušali prepričati prav »pivo-varji« že v nedeljo, ko bodo na krilih navijačev (morda bodo napolnili dvorano Zla-torog) uprizorili juriš na tekmece iz Szegeda, ki zasedajo tretje mesto, le s točko zaostanka za Barcelono in PSG. Če ne pogledujemo le proti dnu lestvice, lahko ugotovimo, da ima enak zaostanek tudi Celje za Flensburgom. Podvig ne glede na ... »Bili smo dobro fizično, psihično in taktično pripravljeni. To smo pokazali na igrišču in po številnih poskusih nam je vendarle uspelo zmagati v Zagrebu. V ključnih trenutkih smo pokazali večjo kakovost in zdržali. Uresničuje se to, kar smo napovedovali na začetku sezone. Iz tekme v tekmo rastemo, vedno bolj smo organizirani in z optimizmom lahko zremo v nadaljevanje lige prvakov,« je od sreče sijal univerzalni David Razgor, strelec štirih golov (toliko tudi Gal Marguč). Zmaga v zagrebški Areni je podvig ne glede na kakovost gostiteljev, ki so že napovedali čistko in objavili listo želja igralcev, s katerimi se nameravajo okrepiti. Zagrebu bi najbolj dišal hrvaški reprezentant Josip Šarac, ki je odigral najboljšo tekmo v celjskem dresu. Zabil je deset golov. Mojstrsko je v ključnih trenutkih s soigralci sodeloval Patrik Leban. »Nismo še v osmini finala« Češka sodnika nista delovala kot kurja tatova, temveč Josip Šarac in ostali osvajalci zagrebške Arene kot natančna bančna roparja. Večini njunih odločitev ni mogoče oporekati, toda kriterij za obe strani ni bil enak. Florijani so si dali duška, zadonelo je: »Forza Cele, ole ole ole ...« Tomaž Ocvirk se je zapisal v zgodovino, ponovno je preudarnost postavil pred vzhi-čenost: »Vsi nas že vidijo v osmini finala, sam pa se s tem ne strinjam. Dolga pot je še pred nami. Treba bo osvojiti še nekaj točk.« Njegovi varovanci niso bili zgolj odločni, temveč tudi kakovostni. »Glede na to, da je večina igralcev mladih in da je ekipa kratek čas skupaj, je bila prikazana določena kakovost. Fantom je bilo lažje po celjski zmagi. Dejali smo jim, naj se sprostijo,« je mirno razlagal »Čvari«. Takoj po obračunu je med vrsticami omenjal sojenje, kasneje je dejal: »Opozarjali smo fante, naj odmislijo stranske zadeve in naj ne izgubljajo energije in osredotočenosti. Vedeli smo, da nam ne mo- rejo vzeti zmage, če bomo boljši od nasprotnikov.« Ocvirk vabi Dvakrat je Celju uspelo »združiti« drugi polčas z Elverumom in prvega s Sze-gedom. Ze točka z Madžari bi bila pomemben kapital. V polni dvorani? »Upam, da smo dokončno prepričali gledalce in da nas bodo množično podprli. Naši fantje si to zaslužijo. Vabim vse, naj nas pridejo podpret. Morda si bomo napredovanje v naslednji krog tekmovanja priigrali že v nedeljo.« prav vse možnosti dopušča Ocvirk. Szeged je prvo tekmo doma dobil z 31:24. V prejšnji sezoni je komaj odnesel celo kožo iz Celja, za zmago je zadel v zadnjih trenutkih. V svojih vrstah ima štiri slovenske igralce, Velenjčana Maria Šoštariča ter Deana Bomba-ča, Mateja Gabra in Nika He-ningmana. Vodi jih Španec Juan Carlos Pastor, ki opravlja še funkcijo športnega direktorja. Razpolaga s skoraj desetimi milijoni evrov na sezono. Pred sezono je pripeljal vratarja Rolanda Miklerja (Veszprem), Luko Stepančića (PSG), Bogdana Radivojevića (Flensburg) in mladega Miklosa Rosto (Ta-tabanya). Szeged želi v Köln (na zaključni turnir), a najprej mora skozi celjski kotel. Foto: SLAVKO KOLAR O utripu med hitrostnimi drsalci Celjan Urban Kalšek se je pri štirih letih začel ukvarjati z umetnostnim drsanjem. Precej kasneje je zamenjal panogo in presedlal na hitrostno drsanje na kratke proge. Tekmoval je do leta 2009, nato je bil pomočnik trenerjev za umetnostno in hitrostno drsanje. Avgusta je postal vodja in glavni trener hitrostnih drsalcev na kratke proge (short track). Koliko tekmovalcev vadi pod vašim okriljem? Imamo jih enajst. Stari so od osem do triindvajset let. So zelo pridni, imajo visoke cilje. Tekmujemo predvsem v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, največ pa v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Hrvaški, Avstriji, Madžarski, Češki in Slovaški. Kateri so najvidnejši predstavniki? Najbolj izpostavljena je Dina Špan. Pred kratkim je na Slovaškem osvojila bronasto medaljo na progi, dolgi 777 metrov v konkurenci 40 tekmovalk. To je bilo na tekmovanju Danubia, ki poteka v treh državah. Tibor Komerički je izpolnil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Bormiu, vendar je še premlad in zaradi pravil tja ne bo odpotoval. Še nedolgo tega smo največ pisali o Boru Luku Urlepu. Posvetil se je študiju fizike. Nanj smo ponosni, morda se bo vrnil na led, trenutno pa je na »študijskem dopustu«. Zanimiva je zgodba Valentina Pintarja Senice, ki je bil hokejist. Pred njim je velik izziv, saj sta tehniki drsanja povsem različni. Na vsaki tekmi napreduje in postaja samozavestnej-ši. Resno se je lotil zahtevnega izziva. Vi se boste morali lotiti tudi organizacijskega, prihodnje leto boste konec marca gostili Urban Kalšek z Dino Špan in Vidom Galom MOJE MESTO, MO] KLUB ^z) PR vali ga Jlsjj TelekomSIovenije združeni tekmovanji, Balkan games in Alpe Jadran. Balkanske igre so odprtega tipa, pridružile se bodo madžarske, slovaške, češke in nemške ekipe. Tekmovanje Alpe Jadran je povezava štirih držav. Bili smo že v Zagrebu, kmalu bomo v Beogradu, nato v Sarajevu, zaključek pa bo v Celju. Novo vodstvo Drsalnega kluba Celje na čelu s predsednikom Marjanom Kaligarom je zelo obetavno. DŠ t.ч SoBOTa, 23.11.2019 STaoion Z'DežeLe 16:55 CINKARNA loŽlA ^'dežele /7ШВ Шм9|а,га|гаче RHHC celjske mesnine t—/ •••.»■.n NA KRATKO Mihalinčeva in Janežič Novo mesto: Maja Mihali-nec, doma iz Mozirja, sicer pa članica ljubljanskega Mas-sa in Luka Janežič iz celjskega Kladivarja sta bila v tradicionalni anketi Atletske zveza Slovenije izbrana za najboljša slovenska atleta leta. Pri ženskah je bila druga slovenska rekorderka v skoku s palico, članica Kladivarja Tina Šutej. Med starejšimi mladinci je bil prvi Jan Vuković, med mlajšimi mladinci pa Vid Botolin. Oba sta tekača celjskega kluba na srednje proge. Piškova namesto Varagićeve Maribor: V slovenski ženski rokometni reprezentanci, ki se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, je Ce-ljanka zamenjala Celjanko. Zal se je poškodovala Alja Varagić z dekliškim priimkom Koren, ki zadnja leta igra za ljubljanski Krim. Selektor Uroš Bregar je naknadno poklical Jasmino Pišek, članico celjskega kluba Z'dežele. V naši izbrani vrsti je tudi članica žalskega kluba Zelene doline Anika Strnad. Grgić ne pozna poraza Celje, Sofija: Svoje navijače so z dvema zmagama razveselile košarkarice Slovenije. V dvorani Gimnazije Celje - Center so v uvodnem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo ugnale Grkinje s 70:64. Selektor Damir Grgić se je moral tekmicam zoper-staviti brez poškodovanih Eve Lisec, Shante Evans in Aleksandre Krošelj. Za odlično vzdušje v celjski dvorani so bili najbolj zaslužni Šentjurski vitezi, pritegnilo jim je preostalih 700 gledalcev. Slovenske košarkarice so nato zmagale še v Bolgariji z 72:64. Drevi bo sledil obračun še neporaženih ekip v 1. slovenski ligi, ob 20.00 med Cinkarno in Ježico. Celjanke bodo v sredo v ligi Waba gostile še beograjski Partizan. Nova trenerja Pipan in Lazić Šentjur, Podčetrtek: Košarkarski klub Šentjur je zamenjal trenerja. Naslednik Saše Dončiča je Celjan Aleš Pipan. Tudi pri prvoligašu Terme Olimia so bili nezadovoljni z delom trenerja in odpustili Davorja Brečka. Podčetrtčane bo vodil Bojan Lazić. Možnosti za Krudra Ljubljana: Mednarodna zveza za športno plezanje je objavila seznam nastopajočih na sklepnem kvalifikacijskem tekmovanju, na katerem bodo podelili preostale vstopnice za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Na tekmo v Toulousu so se neposredno uvrstili trije Slovenci. Obstajajo realne možnosti za še četrtega slovenskega udeleženca kvalifikacijskega turnirja. Celjan Jernej Kruder si je sicer na zadnjih tekmah svetovnega pokala olimpijska vrata zelo priprl, a ne tudi povsem zaprl. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 47, 21. november 2019 toplini doma OGREVAJTE CENEJE TUDI TO ZIMO. _ ENERGETIKA kV CELJE ► 03 425 33 53 I www.energetika-ce.si < nq^i ambasgvdor Zdravniki so mi dali tri leta življenja dr. feelgood Ali smo res odvisni od sladkorja? učinkovita odprava Moj otrok ima uši! viroze na pohodu V boj z babičinimi recepti znova vitka Do popolne postave v 15 minutah odpoved шта, Kako naprej? ZA ZDRAV ZiVLJENJSKi SLOG, AK DRUGI PONEDELJEK V MESECU MOTORNA VOZILA STROJI KUPIM PRODAM POSEST PRODAM PRODANI OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v okva- MLIN za žito' ^ v Radečah, ri, kupim. Telefon 031 783-047. 1673 prodam. Telefon 031 725-672 1654 ZEMLJIŠČE v Vodulah, Dramlje, 8,5 a, delno stavbno, vinograd, prodam. Telefon (03) 5743-054, 070 724-162. 1658 STANOVANJE ŠEST stolov za jedilnico prodam. Telefon 031 625-384. 1662 ODDAM PRODAM DVOSOBNO stanovanje v Celju v hiši s posebnim vhodom, parkiriščem in z zelenico, oddamo. Stanovanje je takoj vseljivo, opremIjeno i n do brili 5 minut odda ljeno od centra mesta. Informacije po telefonu 041 473-283. 1(5410 ZAMENJAM STAkOVANJE. Šentvid pri Grobelnem, 48 m2, menjam za bivalni vikand. Cena 45.000 EUR. Telefon 011 687-477. 1673 PRODAM GARAŽO v garažni hiši na .avi propam. Telefon 031 488-287. 16A4 radio celie NESNICE, rjave, grahaste, trne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1565 PRAŠIČE, težke od 150 do 250 kg, domača reja, prodamo. Telefon 041 708-978. 1617 BIKCA limuzin, težkega 180 kg in teličko limuzin, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 725-055. š so PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 051 220-569. Š 49 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, in izločene svinje (za salame) prodamo. Domača hrana, možna kostava. Telefon 031 311-476. p TELIČKO li, staro 4 mesece, prodam. Telefon 031 249-801. Š 51 Filmski večer torek in »bata 22.55 Ш^Ш m '-IB FiB ARSNA TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 - 189 TELEKOM - 6Б8 Al-311 TELEMACH-129 novi tedni k SMUCISCE ROGLA, že drugo leto zapored najbolj zaupanja vredna blagovna znamka v kategoriji smučišč. , . skipass.rogla.eu GASI IN SLAVA Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje občasne razstave ČAST IN SLAVA: ODLIKOVANJA, MEDALJE, ZNAKI INZNAČKE IZ ZBIRK POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE, kiAov četrtek, Z8. nEvembra2019, ob 17. uri v Stari grofiji. nzp.'iniEZ-n*a ^ ЈГЈ^ Pokrajinski aEAUBLIOASAOVANIJA MINISTRSTVOZAAULTZRO MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, vajeno paše, mirno, možna dostava, prodam za 1.100 EUR. Okolica Šentjurja pri Celju, telefon 041 793-891. 1630 KRAVO za zakol prodam ali menjam za mlado visoko brejo. Telefon 5799-140.1648 TELICO simentalko, težko 300 kg, pašno, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 16 52 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 994-463, (03) 5798-182. 1659 TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 455-176. 1653 SVINJO, odstavljeno, za zakol, domača vzre-ja, prodam. Telefon 041 797-052. 1656 DVE telici simentalki, težki 230 in 340 kg, pašni, prodam. Telefon 070 419-631.1657 KRAVO simentalko, staro 5 let, za zakol, brez mleka, imela je enega teleta, prodam. Telefon 041 889-212. 1665 TELIČKO simentalko, težko 190 kg in prašiča, težkega 150 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1671 KUPIM DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM KRMNI krompir prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 663-137. 1678 OSTALO PRODAM DOMAČE pecivo in piškote prodam. Telefon 041 642-813. p DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.p dvorana Golovec v Celju If I I p reda, 27. 11. 2019 IVLIv ts ob 20.00 DOBRODELNI KONCERT ZA DRUŽINE V STISKI DOBROTE DOBRO IZ VSA SUHA bukova in hrastova drva, metrska ali kratko žagana, Šentjur, prodam. Telefon 031 207-444. 1534 Vstopnice so na voljo na Škofijskih karitas. Info: 01/300 59 60 in www.karitas.si SUHA bukova drva na paletah, velikost 1 x 1 x 1,8 m, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p novi tednik 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? г l/umoj/ POLSUHA bukova drva, celjsko območje, z dostavo, prodam. Telefon 041 472-380. 1644 DVA prašiča, težka od 150 do 200 kg, hranjena s kuhano domačo hrano in slanino s kožo ali ocvirke, prodam. Telefon (03) 5774-097, 031 864-444. 16 42 ZAHVALA Tiho in mirno se je od nas poslovila draga mama, stara mama in sestra FANI TURNŠEK KRULEC s Prekorij Vsem, ki ste drago mamo pospremili k večnemu počitku ter ji darovali cvetje, sveče in za sveto mašo, iskrena hvala. Iskrena hvala osebju Doma starejših Šentjur, ki ji je ves čas bivanja nesebično pomagalo. Hvala tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred in skupini Eros za odpete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njeni SOD, leseni, vinski, 180 l in gorilec gorilnega olja, ugodno prodam. Telefon (03) 5471094. 1664 SUHA bukova drva, vino z brajde in žganje prodam. Telefon 031 851-448. 1661 ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol ter seno in otavo v okroglih balah prodamo. Kmetija Zorko, Babno 19b, Celje, telefon 041 741028. 1672 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p LADIJSKI pod (macesen), kole za ograjo in gumi voz prodam. Oddam garažo, veliko 36 m2. Telefon 031 539-051, (03) 5831520. 1667 VOZNIK s C-kategorijo išče občasno delo -vožnje po Sloveniji. Prodam nevozno osebno vozilo BMW 2500 dizel. Telefon 041 209-768. 1669 Smrti Celje Umrli so: Franc VUK iz Celja, 82 let, Matilda KOŽUH iz Straže na Gori, 88 let, Robert SEŠEL s Polzele, 53 let, Savo DRAGIĆ iz Velenja, 68 let, Stanislava DOBROTINŠEK iz Celja, 85 let, Anica KOLŠEK iz Laškega, 72 let, Alojzija ŠKRA-BAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 89 let, Bratomil Marijan KAJTNA iz Arje vasi, 75 let, Franc URANJEK iz Črnove, 63 let, Bojan KOŽELJ iz Celja, 93 let, Marta LUŽAR iz Podloga v Savinjski dolini, 89 let, Martin PRIVŠEK iz Male Breze pri Laškem, 65 let, Alojz ZAKOŠEK iz Podpeči pri Šentvidu, 85 let, Franc KOLŠEK iz Štor, 84 let, Branko BREZNIK iz Celja, 59 let, Stjepan MARKOVIĆ iz Celja, 70 let. Šentjur Umrla je: Frančiška TURNŠEK KRULEC s Prekorja, 97 let. Žalec Umrli so: Marjeta ŠMAJS iz Braslovč, 87 let, Janez BRIŠNIK iz Prekope, 91 let, Nada KO-LARIČ s Polzele, 85 let, Franc GLUŠIČ iz Spodnjih Grušovelj, 90 let. Laško Umrli so: Jože TUŠEK iz Reke, 84 let, Edvard ČEPER-LIN iz Zgornje Rečice, 89 let, Mladen PASARIĆ iz Laškega, 59 let, Ljudmila GRIČAR iz Zidanega Mosta, 95 let, Marija ROŽELJ iz Rimskih Toplic, 90 let. Velenje Umrla je: Ivana STROPNIK iz Florjana pri Šoštanju, 98 let. ODPIRAMO NOV IN SODOBEN express Celje PETEK, 22« 11.2019, OB 9. URI V CENTRU MESTA NA GUBČEVI ULICI 1 VSE ZA POPOLNO MALICO 22 NAPOVEDNIK / RADIO CELJE novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Kino CINEPLEXX Spored od 21. 11. do 27. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Akhnaten, NY MET 2019 - opera sobota: 18.55 Bacek Jon film: Farmagedon - animirani, komedija, pustolovski sobota, nedelja, torek: 14.20 Bitka za Midway - akcijski, drama od četrtka do srede: 18.00, 20.40 Doktor Sleep - grozljivka, triler od četrtka do torka: 21.00 Izzivalca - akcijski, biografski, drama od četrtka do torka: 18.15, 20.00, 21.10 sreda: 18.15, 19.45, 21.10 Joker - triler drama od četrtka do torka: 18.40, 20.50 sreda: 17.20, 20.50 Judy - biografski, drama, zgodovinski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.50, 20.10 petek: 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 sobota: 17.50, 20.10, 22.30 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija sobota: 14.50 nedelja, torek: 13.40, 15.00 Last Christmas - romantični sreda: 20.00 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.40, 16.10, 17.00, 17.50 sobota: 13.30, 14.45, 15.40, 16.10, 17.00, 17.50 nedelja, torek: 13.30, 14.50, 15.40, 16.10, 17.00, 17.50 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.30, 18.40 sobota, nedelja, torek: 14.20, 16.30, 18.40 Mali jeti - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.00 sobota, nedelja, torek: 14.00, 16.00 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.30 sobota: 16.40 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.50, 17.40 sobota: 13.50,15.50, 16.50 nedelja, torek: 13.50, 15.50, 17.40 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija, 3D četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.50 sobota:15.00 Terminator: Temačna usoda - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 petek: 19.30, 22.00 sobota: 21.15 Zlohotnica: Vladarica zla - pustolovski, družinski, fantazijski od četrtka do srede: 19.10 Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 11. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi ČETRTEK 20.00 Medtem ko vas ni bilo - drama (30. Liffe) PETEK 20.00 Nevidno življenje Evridi- ke - drama (30. Liffe) SOBOTA in NEDELJA 17.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Judy - biografska drama SREDA 19.00 Judy - biografska drama PETEK 17.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh.3D 17.30 Preboj - vojna drama 19.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.30 Preboj - vojna drama 21.05 Joker - kriminalni triler SOBOTA 17.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh. 17.30 Preboj - vojna drama 19.00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov - drama 20.45 Dober dan za delo - drama NEDELJA 16.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D 17.00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov - drama 18.00 Nerešeni primer Ham-marskjöld - dokumentarni 19.00 Preboj - vojna drama 20.30 Zgodbe iz kostanjevih gozdov - drama PONEDELJEK 17.30 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov - drama 20.00 Judy - biografska glasbena drama 10.00 Društvo Novus Velenje Moja pot predstavitev knjige Admire Robin 18.00 Gledališče Celje Johanna Spyri: Heidi izven abonmaja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Dotik življenj predstavitev knjige Stojana Kneza 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovenski zvoki in Ansambel Banovšek koncert za narodnozabavni abonma PETEK, 22. 11. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Naših 100 - tihožitje odprtje razstave ob 100. obletnici KPD Svoboda; razstavljajo članice in člani društva 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Projekcija partizanskega filma Preboj vstop prost 18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Neskončnost odprtje prve skupne razstave članov Digitalnega foto kluba 19.30 Glasbena šola Velenje Ljerka Očić, Zagreb orgelski koncert v sklopu 18. slovenskega orgelskega ciklusa 19.30 Dom kulture Velenje Frpruh koncertno-gledališka predstava PijaR, Zeleni abonma, A la carte in izven SOBOTA, 23. 11. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Troblja in ključ otroški abonma Jurček 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Na Hermanovem odru: Vidkova srajčica v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru; abonma in izven 17.00 Kulturni dom Liboje Osrednja prireditev ob 90-letnici KD Svoboda Liboje 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Stereotipi premiera monokomedije z Dominikom Gračnerjem v glavni vlogi; vstop prost 17.00 Gledališče Celje_ Nava Semel: Večni otrok abonma po posebnem razporedu in izven 21.00 Plesni forum Celje Janez Dovč & Boštjan Gombač koncert ob 15. obletnici glasbenega soustvarjanja NEDELJA, 24. 11. 15.00 Kulturni dom Virštanj Figule fagule zabavna komedija v izvedbi KD Šentvid pri Grobelnem 15.00 in 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ni lahko biti ženska komedija v izvedbi KUD Veseli oder s Ptuja 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Urbane strune koncert za citrarski abonma in izven 19.30 Dom kulture Velenje Zadnje lune drama, KD Gledališče Velenje; premiera PONEDELJEK, 25. 11. 19.19 Mestna knjižnica Velenje 100 let Bolnišnice Topolšica odprtje razstave 19.30 Dom kulture Velenje Norčije v spalnici komedija, Gledališče Koper, Beli abonma, A la carte in izven TOREK, 26. 11. 16.30 Socio - Večgeneracijski center Celje Boj na zelenjavnem vrtu gledališka predstava v izvedbi igralske zasedbe VGC Planet generacij Velenje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Slomškova življenjska pot predavatelj: Lojze Kačičnik 19.19 Mestna knjižnica Velenje Rudolf Maister -znameniti Slovenec predavanje dr. Aleša Ariha 19.30 Glasbena šola Velenje Kitarski duo Artis Abonma Klasika in izven SREDA, 27. 11. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Vilinska pravljica gledališka predstava, izvaja: Talija gledališče 17.00 Dom kulture Velenje Proslava ob 50-letnici MDI Šaleške doline Velenje 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Osrednja prireditev ob zaključku Malgajevega leta 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ V senci politike predstavitev knjige dr. Aleša Gabriča; vstop prost 18.00 Mestna knjižnica Velenje Oblečena v kente predstavitev knjige Nataše Zupanc Ostale prireditve ČETRTEK, 21. 11. 10.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Zaobljube z Bojanom Krevhom predavanje 10.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Misli, čustva in vedenje delavnico bo izvajala Petra Jovan 16.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Petje in ples za zdravo življenje vodi: Ema P. Cocej 16.30 Knjižnica Podčetrtek Tiho, tukaj beremo pravljična ura z ustvarjalno delavnico 17.00 Waldorfska šola Savinja Žalec Predstavitev waldorfske pedagogike - prehod iz vrtca v šolo predava: Cita Majcen Kovačič; vstop prost 18.00 Celjska kulturnica Naravoslovna fotografija predavanje in pogovor z Matejem Vraničem v sklopu XX. Celjske fotografske razstave m П7Г muzej novejšezgodovinelcelje T NA HERMANOVEM ODRU 2. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2019/2020 V soboto, 23. novembra 2019, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Vidkova srajčica. Za abonma Na Hermanovem odru in izven Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si radio celie 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 21. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 SRegija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 22. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 13:00 Kultur- ni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Sobota, 23. november 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 24. november 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmr- 90,6 95,1 95,9 100,3 tnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 25. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca radio celie I 26. november Vedno 2 ИЛШОј/ novi tednik \fndm i iMmoj/ 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 27. november 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice NAPOVEDNIK 23 18.00 Osrednja knjižnica Celje Imel sem črnega psa, ime mu je bilo Depresija predavanje Maruše Naglič 18.00 Galerija Mozirje E-knjižnica predstavitev e-bralnikov in elektronskih knjig na portalu Biblos 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Tudi starši imamo svoje pravice predavanje za starše; predavatelj: Miha Kramli 19.00 Knjižnica Laško Antarktika potopisno predavanje Barbare Popit PETEK, 22. 11. 9.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Tudi slovenščina je lahko zabavna tedenske delavnice za vse stopnje znanja 9.00 Slomškova rojstna hiša na Slomu pri Ponikvi 11. Slomškov simpozij: različne vloge strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju predavanje in razprava 8.00 do 18.00 Knjižnica Mozirje Dan zelenih knjig razstava knjig z zeleno vsebino ali z zeleno zunanjostjo 10.00 do 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Dan zelenih knjig razstava knjig z zeleno vsebino ali z zeleno zunanjostjo 14.00 do 19.00 Telovadnica UPI Žalec Smučarski sejem v soboto od 9.00 do 19.00 in v nedeljo od 9.00 do 16.00 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Ali ljubite klasiko? predavanje, voditelj: Danijel Pšeničnik 16.00 do 18.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli Odnesi-prinesi tržnica rabljenih oblačil 17.30 Osrednja knjižnica Celje Madagaskar 2019 -program Pota predavanje Tanje Mavrič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Sejna soba Občine Tabor Pomen duhovnega in spiritualnega razvoja predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče Čajanka s folkloro 19.00 Hostel Gabronka Bistrica ob Sotli_ Literarno-pogovorni večer z Luno J. Šribar z gostjo se bo pogovarjala Irena Černelč SOBOTA, 23. 11. 10.30 Galerija Velenje Polepšaj najljubšo fotografijo družinska ustvarjalna delavnica za otroke in družine 18.00 Telovadnica Vojnik 10. obletnica delovanja Vokalne skupine Kolorina 19.00 Dom krajanov Tabor Navihan večer glasbeni koncert NEDELJA, 24. 11. 15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov 15.30 Dom krajanov Tabor Adventne delavnice PONEDELJEK, 25. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju TOREK, 26. 11. 17.00 Ekomuzej Žalec 11.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 16.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Adventna delavnica izvaja: Veronika Cvetko; delavnica je primerna tudi za otroke 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Mestna knjižnica Velenje Krepitev imunskega sistema in zaščita pred različnimi virusi predavala bo mag. Barbara Vavkan 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Barve jeseni ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Ljudska univerza Celje Kako ustaviti kronične konflikte? Delavnico bo vodila dr. Sara Jerebic 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Jože Svetina Teden odprtih vrat ob 10. obletnici ekomuzeja brezplačen vstop in vodenje po muzejskih zbirkah do 30. 11.; vsak dan ob 17.00, v soboto ob 10.00 17.00 Jernejev dom Vojnik Slavilni večer večer duhovne glasbe in druženje mladih s priložnostnim programom 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično doživljanje in ustvarjanje za otroke 17.30 Osrednja knjižnica Celje O krmljenju ptic pozimi predavanje Eve Horvat v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Galerija Velenje Da pomeni da! Pogovorni večer ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami SREDA, 27. 11. 8.00 Društvo Novus Velenje Vitamini, kje vse jih najdemo? delavnica 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Pogovorni večer z Vlasto Nussdorfer 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Življenje, močnejše od smrti predava: Andreja Cilenšek 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorjev knjižni dar predstavitev celotne knjižne produkcije Celjske Mohorjeve družbe, gost večera: mag. Branko Cestnik 17.00 Center Rinka Solčava Sprehod skozi evolucijo ostvarjev razstava in predavanje; predaval bo dr. Russell D. C. Bicknell iz Avstralije; predavanje bo v angleščini 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom starejšim od treh let 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarna delavnico bo vodila Kata Laštro 19.00 Otročji center Kino Laško Matilda tretji film iz cikla ruskega filma novi tednik Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 21. 11. 20.00 Športna dvorana Vransko Žarek upanja za otroški nasmeh tradicionalni dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec; zbrana sredstva so namenjena skladu Žarek upanja OŠ Vransko-Tabor in otrokom iz družin v socialni stiski OŠ Petrovče PETEK, 22. 11. 18.00 Dom krajanov Vrbje V slogi je moč - stopimo skupaj za naš Dom krajanov Vrbje dobrodelna prireditev KD Vrbje SOBOTA, 23. 11. 19.30 Narodni dom Celje 23. Rotary ples prireditev Rotary kluba Celje, zbrana sredstva bodo namenjena Splošni bolnišnici Celje za pomoč pri nakupu aparata za nedonošenčke Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. 5. 2020 Celjska kulturnica: razstava Viet Nam fotografa Nika Skerbi-ša; do 2. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Alpi Apuane Primoža Bizjaka; do 29. 12. AQ galerija Celje: razstava Maše Motoh Novi začetki; do 4. 12. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Konrada Topolovca Prostorske imigracije; do 30. 11. Likovni salon Celje: razstava Staša Kleindiensta Varuhi noči; do 5. 1. 2020 Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Umetnikova hoja za samim seboj akademskega slikarja Andreja Jemca; do 31. 12. Avla Splošne bolnišnice Celje: Svetovni dan sladkorne bolezni, DOGODKI MED 21.in 27. novembrom 2019 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 21. november, Pogovor o depresiji ob 18. uri Maruša Naglic, univ.dipl.psih. in Društvo DVE PETEK, 1. NADSTROPJE 22. november, Tihožitje (Naših 100) ob 17. uri Odprtje razstave KPG Svoboda Kulturni program Glasbena šola Celje PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 25. november, O krmiljenju ptic pozimi ob 17.30 Predavala bo Eva Horvat, DOPPS Slovenija SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 27. november, Gledališka predstava: Vilinska pravljica ob 17. uri Izvaja Talija gledališče gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 30. 11. Knjižnica Laško: razstava Znanstveno, strokovno in domoznansko delo akademika, prof. dddr. Jožeta Mačka; do 30. 11. Savinov likovni salon Žalec: razstava Mojce Zlokarnik Poslušaj barvo; do 27. 11. Sejna soba občine Tabor: likovna razstava Likovne sekcije KUD Žalec Industrijska krajina in cvetoči vrt; do 22. 11. Knjižnica Šentjur: slikarska razstava treh generacij rodbine Kovačič, razstavljavci so: Maks Kovačič, Alenka Vrlinič in Jure Mozetič; do 30. 11. Galerija Velenje: razstava Vol-benk Pajk (1915-2005), pričevalec modernističnega mesta; do 23. 11. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Galerija slikarja Vlada Geršaka Celje, Gostišče Hohkraut Celje Hudinja in Tremarje, Glavna pošta Celje: likovna dela olja na platno Vlada Geršaka Salon pohištva Tripex Celje: likovna dela acrly in olja na platno Vlada Geršaka Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno г Цлтој/ novi tednik Vedno? г цлмој/ VSAK ČETRTEK ob 13.15 in 18.15 www.radtocelje.com dme\^ pogled !iuej)s radio celje Vedrn t штј! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI & 47, 2, rS Simon Dolar drugi najboljši mehanik v Evropi Brez računalniške opreme danes ne gre Njegov svet so avtomobili in vse, kar sodi zraven. A danes biti avtomehanik še zdaleč ni preprosto. Ta za uspešno »zdravljenje« naših jeklenih konjičkov potrebuje poleg znanja avtomobilistične stroke še obilo računalniškega in elektrotehniškega znanja. Elektronika je v sodobnih vozilih nepogrešljiva, pri reševanju tovrstnih napak so kladivo in vijačni ključi povsem brez moči. Slovenska srebrna mehanična zasedba na tekmovanju na Nizozemskem: Simon Dolar iz AMZS Celje, mentor Saša Tomažič iz AMZS Tehnično-diagnostičnega centra in Jasmin Kajtazović iz AMZS Ljubljana. LEA KOMERIČKI KOTNIK Simon Dolar z Vranskega je eden tistih, ki zna hitro prepoznati napake v avtomobilu in - kar je še pomembneje - zna najti ustrezne rešitve. Nenazadnje je v paru z Ljubljančanom Jasminom Kajtazovićem na nedavnem tekmovanju pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA in ARC na Nizozemskem postal evropski podprvak med mehaniki. Kot je pojasnil Dolar, je glavni namen mednarodnega dogodka, na katerem je sodelovalo 20 ekip iz 20 evropskih držav, izobraževanje. Poleg tega se sodelujoči seznanijo še z novostmi na področju pomoči na cesti in avtomobilizma ter izmenjajo dobre prakse. Kot je še pojasnil, so morali tekmovalci opraviti 16 praktičnih nalog, v katerih so morali odpraviti različne skrite okvare na avtomobilu. Še preden so lahko pokukali pod pokrov in v drobovje vozila, so morali opraviti pisni del preizkusa. Odločilna nastop in čas Vse ekipe, v katerih sta bila po dva tekmovalca, so imele za rešitev praktičnih nalog oziroma za odpravo skritih napak 20 minut časa. A najpomembnejša sta pristop in predstavitev, poudari Dolar, sicer zaposlen pri AMZS Celje. »Pomembno je, da ti stranka zaupa. Da se ob predstavitvi pokažeš kot zaupanja vreden človek s strokovnim znanjem, ki zna poskrbeti za vozilo. Ni dovolj samo obleka,« pojasni drugi najboljši mehanik v Evropi. »Ocenjevalna lista je bila zelo obsežna. Pomembna sta že pozdrav, predstavitev, sledita pregled tekočin (olja, hladilne tekočine) in pregled okolice vozila ter tudi morebitnih tekočin pod avtomobilom. Komisija je ocenjevala tudi ponudbo nadomestne rešitve, če problem ni bil rešljiv na mestu intervencije.« Kot nam je še zaupal Dolar, je bila večina nalog s področja elektronike, ki je v sodobnih avtomobilih nepogrešljiva. Morali so zamenjati tudi žarnice in celo pnevmatike, čeprav to ni ravno delo mehanikov, ampak vulkanizerjev. Simon je na tovrstnem tekmovanju sodeloval prvič, se je pa v preteklosti že udeležil več seminarjev tako doma kot v tujini. Pridobljeno znanje s pridom uporablja pri vsakdanjem delu in ga je dobro unovčil tudi na Nizozemskem. »To je skupen dosežek in tekmovanje nam bo zagotovo vsem ostalo v zelo lepem spominu. Do uspeha nikakor ne bi mogel priti sam, zato velika hvala tudi sotekmovalcu Jasminu in predvsem mentorju Sašu,« pravi Dolar in poudarja, da takšnega uspeha ni mogoče doseči čez noč. Vsega potrebnega znanja ni mogoče pridobiti niti v tednu dni. »Za vsem tem se skriva veliko trdega dela in izkušenj, ki smo jih pridobivali pri reševanju težav na terenu, kjer je treba velikokrat improvizirati in problem rešiti v najkrajšem možnem času. Ne glede na vreme je nujna zimska oprema Simon Dolar pravi, da se veliko praktičnih primerov reševanja nalog nauči kar na svojem jeklenem konjičku. »A zaradi obveznosti in pomanjkanja časa tudi on včasih ostane brez rešitve in mora počakati v čakalni vrsti.« V teh dneh je med vozniki najbolj pogosto vprašanje, kje so najkrajše čakalne vrste za menjavo pnevmatik. Čeprav smo zakonsko veljavni rok že zamudili. A se lahko kazni izognemo, če imamo v avtomobilu verige. Te je treba znati tudi namestiti, opozarja Dolar, ki pove, da imajo v teh dneh veliko dela tudi mehaniki, ne le vulkanizerji. Poleg zimske opreme vozila (zimske pnevmatike, snežne verige, električni vodniki, snežne lopate) je treba preveriti še tekočine (olje, hladilna tekočina, tekočina za močenje vetrobranskega stekla), metlice brisalcev, akumulator, svetlobna telesa, korozijske premaze. V času sneženja ne smemo pozabiti na ustrezno čiščenje vozila, še poudarja sogovornik. Foto: osebni arhiv FOTO TEDNA Na dobri poti! Foto: GrupA *n Ted ni ko ve zaodbe Št. 47/ Leto 74 / Celje, 21. november 2019 Dvorec Gutenbuchel gosti peto adventno razstavo str. 32-33 * -л. "irV >4 p*- s m rij A Pri petnajstih do prve Iz edinstvenega sveta Pivo iz zgodb Šaleške zgoščenke str. 30 Jožeta Karlovška str. 31 doline str. 34 26 INTERVJU St. 47, 21. november 2019 Goran Vojnović, netipičen »čefur«, ki piše knjige, drame in režira filme Debate so se izza »šanka« preselile na Facebook Filmski in televizijski režiser, scenarist, pisatelj in kolumnist Goran Vojnović je prepoznavno ime na slovenskem literarnem prizorišču. Je eden tistih »outsi-derjev«, ki je s pomočjo knjige omogočil širši slovenski javnosti vstopiti v vedno skrivnosten svet »čefurjev« in ljubljanskih Fužin. Njegov prvenec Čefurji, raus! je slovenski knjižni fenomen, saj je kljub zapletenemu jeziku preveden v osem jezikov in je doživel prav toliko ponatisov. BARBARA GRADIČ OSET »Če ne bi živel na Fužinah, verjetno ne bi ničesar napisal. Fužine so bile tema, ki je zanimala precej ljudi, česar si nisem nikoli predstavljal. Nisem si mislil, da bo življenje v eni od ljubljanskih četrti zanimalo recimo upokojenke v Metliki. Še manj sem si predstavljal, da bo knjiga prevedena in da se bom o njej pogovarjal s Švedi in Poljaki,« je na literarnem večeru v Gledališču Celje enajst let po izidu prvenca razmišljal Goran Vojnović. Kaj je bilo tisto, kar je pritegnilo Slovence k branju? Multinacionalno naselje, kombinacija priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik s slovenskimi staroselci, stereotipi, ki jih gojimo do ljudi, ki nam niso blizu, brezpravna država, moč represivnih organov, nemoč posameznika? Ravno dovolj aktualnih tem današnje družbe, ki so k branju pritegnile Slovence in »čefurje«. Nezatiskanje oči pred problemi današnjega časa je gonilo Vojnovićevega ustvarjanja. Trenutno v celjskem in kranjskem gledališču igrajo njegovo zadnjo dramo Rajzefiber, v kateri prikazuje duh časa liberalnega sveta, ki se pretvarja, da teži k solidarnosti in človekoljubju, a nas hkrati na vsakem koraku odmika od tega. V dramo je vključil aktualno migrantsko krizo, ki pri številnih ljudeh sproža nelagodne občutke in sproža vprašanja, koliko smo res strpni do drugačnosti. Goran Vojnović je za svoj prvenec Čefurji, raus! prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta. Tudi za svoja naslednja romana, Jugoslavija, moja dežela in Figa, je prejel nagrado kresnik. Romana Čefurji, raus! in Jugoslavija, moja dežela so prav tako uprizorili v gledališču. Kakšen je vsakdan na Fužinah in kakšen je značilen predstavnik »čefurjev«? Življenje na Fužinah je glasno in tudi zelo vsakdanje. Mogoče na prvi pogled ni prav nič drugačno od ostalih četrti. Ko me sprašujete o značilnem predstavniku »čefurjev«, to zagotovo nisem jaz. Kajti tipičen »čefur« ne končna AGRFT in ne prireja literarnih večerov (smeh). Že ko nekdo odide na Gimnazijo Bežigrad in gre potem še na Akademijo za glasbo, film, radio in televizijo, preneha biti »čefur«. Moja želja je bila, da bi raztegnil pojem »čefurstva«, da bi se znotraj njega lahko našel marsikdo. »Čefurstvo« pomeni drugačnost, pripadanje drugemu prostoru. »Čefur« je nekaj več kot samo fant v trenirki, ki posluša turbofolk glasbo. Osebe s Fužin so lahko tudi predsedniki sloven- skih narodnih strank, kot recimo Bernard Brščič, ki je predsednik Domovinske lige. Res je on izbral popolnoma drugo pot, a je zagotovo oseba, ki je raztegnila pojem »čefurstva«. Koliko je vaša prva knjiga avtobiografska? Pojem, kaj je avtobiografska literatura, je zame širok. Ko začneš pisati, imaš samo sebe in svoj svet, ki ga lahko tako ali drugače pretvoriš v besede. Zgodba ni avtobiografska, a ima veliko elementov. To je samo skupek zgodb, ki so se dogajale meni in mojim kolegom. Iz več likov sem ustvaril glavni lik Marka, dal sem mu malo večji talent za košarko in manjši za učenje. Vseeno je ta svet odmaknjen od mojega, kajti nisem bil toliko ujet v »čefurstvo«. Želel sem narediti čim bolj resnično zgodbo Fužin in pri opisovanju te zgodbe sem poskušal biti čim bolj iskren. Vem, da ste precej let trenirali košarko. Značilnost »čefurskih« družinskih razmerij je tudi ta, da se predanost športnemu klubu deduje z očeta na sina. Kako je bilo pri vas? Ste navijali za isti klub kot vaš oče? Tudi pri tem nisem značilen »čefur«, saj tudi to zame ni popolnoma držalo. Če bi res podedoval klub, bi moral navijati za košarkarski klub Crvena zvezda, a je bilo v času moje mladosti, ko je na Balkanu divjala vojna, v Ljubljani dokaj čudno navijati za beograjski športni klub. Poleg tega je bila Crvena zvezda klub, ki je v vojnem času sprožal negativna čustva in bi bilo politično precej nespretno navijati zanj. Tudi zdaj mi vse, kar se dogaja v zakulisju in na tribunah štadiona, ni všeč. Ali Cr-vena zvezda ali Partizan, to ni bila zame nikoli razprava, ker se ve, na kateri strani je naše družinsko srce. Meni ni popolnoma uspelo ponotranjiti očetove ljubezni do beograjskega kluba. Nikoli nisem na ta način našel svojega kluba. odnos do Olimpije je bil vedno toplo-hladen, saj sem kot mladinec igral proti njej. Trenuten je moj odnos do tega kluba precej hladen, saj mi ni všeč, kaj se s tem klubom dogaja. V eni od kolumn za slovenski časnik ste primerjali cene najdražjih slik in nogometašev. Zneski, za koliko se prodajajo slike in za koliko nogometaši, so res neverjetne. Ob tem ste tudi navedli razmišljanje, da v Sloveniji sobivanja vrhunske umetnosti in športa nismo tako zelo vajeni. Mislim, da sem pisal, kako v Sloveniji nismo sposobni doumeti, da se potreba po vr-hunskosti širi iz panoge v panogo, se pravi iz športa v kulturo, ter da je pristajanje na povprečnost nevarno početje. Prestolnica mora imeti najboljše športnike in umetnost, težnja po vsestranski vrhunskosti iz mesta naredi prestolnico. V določenih delih sveta je navdušenje nad športom podobno, kot je nad umetnostjo. Sploh v Južni Ameriki je veliko pisateljev, ki so fanatični ljubitelji nogometa, zato so napisali krasne knjige o športu. Čeprav smo Slovenci športen narod in je vsak tretji pesnik, šport in kultura pri nas nista prepletena. Šport in kultura pri nas veljata za svetova, ki sta strogo ločena, vendar bi bilo dobro, če bi se začela prepletati. Lahko bi imeli več kakovostnih športnih piscev. Pri nas športna umetnost še ni razvita. Katero kulturo imamo razvito? To je provokativno vprašanje. Mislim, da so določena področja umetnosti razvita. Sediva v gledališču in slovenska gledališka umetnost je precej dobra. Zelo raznolika in razvejana. Veliko predstav je na zelo visoki ravni. Hotela sem pogovor preusmeriti na to, da imamo v Sloveniji dobro razvito kulturo bifejskega modrovanja. Tudi to kulturo smo umaknili na Twitter in Facebook, kjer se precej nekulturno razkazujemo. Tam ni izmenjave mnenj, nihče ne sprejema mnenja drugega niti ga ne zanima, kaj si misli o določeni temi. Ljudje se izražajo površno, nepremišljeno. Namesto premišljenih mnenj pridejo na površje le čustva. S tem prej zaviramo razpravo, kot da bi jo sprožali. Na teh omrežjih se tudi oža krog ljudi, ki mislijo enako kot mi. Ljudje so tudi na družbenih omrežjih postali agresivni. Na Facebooku ne boste našli dvomljivcev o lastnem mišljenju. Dvom, da kdaj nimamo prav, je nujen, če želimo imeti dober pogovor. Ste napisali dramo Rajzefiber, da bi poskušali gledalcem ponuditi drugačen pogled na migrante? Da bi ponudili odgovor? Drama Rajzefiber je bila napisana tudi s tem namenom. Gledališče je prostor, ki naj bi odpiral vprašanja, ponudil prostor za razmislek. Umetnosti ne vidim kot nekaj, kar bi ponujalo odgovore oziroma ti ne smejo biti končni in neomajni. Vse, kar pišem, je iskanje nekih odgovorov, je premišljevanje o stvareh, spraševanje resnic. To je zame literatura. Rajzefiber poskuša pogledati na problem migracij različnih ljudi, ki so na različnih koncih tega problema. Želja je bila, da bi izstopili iz svojega položaja, iz svojih zakoreninjenih mej, da bi poskušali »Moja želja je bila, da bi raztegnil pojem >čefurstva<, da bi se znotraj njega lahko našel marsikdo. јЦШ^ >Čefur< je nekaj več kot samo fant v trenirki, ki posluša turbofolk glasbo.« »Treba se je soočiti s strahom in z nelagodjem, kajti če ti občutji začneta definirati naše počutje, ni dobro. Karkoli proizvede strah, ni dobro. Ne na osebni ne na družbeni ravni. Strah ni gonilo družbe.« INTERVJU 27 pogledati na stvari drugače. Danes je zelo težko premakniti ljudi, večina jih skomigne z rameni in reče zgolj zanimivo. Če mi je uspelo s knjigo ali z dramo premakniti enega človeka, sem naredil veliko. Mogoče je nekdo pomislil, da je to drugače, kot si je predstavljal. Recimo pri knjigi Čefurji, raus! mi je veliko ljudi povedalo, da so imeli drugačno predstavo o teh ljudeh, da vidijo, da je tam zadaj nekaj več. To je bilo zame dovolj, da sem videl, da je knjiga dosegla namen. Če je še kdo toliko odprt, da se pusti premakniti za milimeter, potem ima ves trud, ki sem ga vložil v umetniško delo, še smisel. Politika se odziva na človeška čustva in jih izkorišča. Ne želi, da bi čustva analizirala in se z njimi soočala. Če začuti strah, se bo nanj odzvala. Ko je ljudstvo prestrašeno, na meje postavi žico in zaostri azilno politiko. To je tisto, kar počne, takšna je neodgovorna politika, a takšno imamo. To je razmišljanje na kratki rok, s katerim le povečuje problem, ki ga ne more odpraviti z bodečo žico. Seveda se zavedam, da določenih problemov slovenska politika ne more rešiti, recimo problema migracij, a določene probleme lahko reši. Ne vem, kako se drugače lotiti problema, a vem, da dokler bo politika na vseh ravneh družbe »Časopisi so naredili veliko napako, ko so se začeli prilagajati internetu, s tem so začeli biti izgubljeno bitko. Tudi moja generacija se vrača k starejšim navadam, berejo časopise in poglobljene članke v njih.« Migranti pri številnih ljudeh sprožajo nelagodna občutja. Kako ravnati s strahom, ki ga ta čustva sprožajo? Mislim, da je migrantska kriza pokazala, da imamo v Evropi zelo različne ljudi. Številni brez predsodkov so se odzvali zelo pozitivno. Migranti so Slovenijo zapuščali z zelo pozitivnimi izkušnjami. Družba ima različne obraze. Obstajajo tudi ljudje, ki zavračajo misel, da bi v njihovo sredino prišli tujci. Strah je popolnoma legitimno čustvo, največji problem je, če poskušamo zanikati to, kar čutimo. Če nekdo čuti nelagodje, mu prav nič ne pomaga, če laže in se pretvarja, da tega ne občuti. To ne bo spremenilo njegovih čustev, zanj je bolje, da poskuša odkriti vzrok. Treba se je soočiti s strahom in z nelagodjem, kajti če ti občutji začneta definirati naše počutje, ni dobro. Karkoli proizvede strah, ni dobro. Ne na osebni ne na družbeni ravni. Strah ni gonilo družbe. Razmere, ki jih sproži strah, so pogosto sovražne in povečujejo probleme, ki se jih ljudje bojijo. Kakšen jezik bi morala v takšnih situacijah uporabljati vladajoča politika? Ali je za pomiritev čustev dovolj prijazen in strpen jezik? razmišljala le kratkoročno, bo izkoriščala čustva za neke svoje politične interese. Vaša druga knjiga ima naslov Jugoslavija, moja dežela. Pogosto vas na družbenih omrežjih označujejo s pridevnikom jugo-nostalgik, in sicer s precej slabšalnim prizvokom. Kakšen je vaš odnos do nekdanje Jugoslavije? Pod tem pojmom si vsak predstavlja različne stvari. Star sem bil enajst let, ko je nekdanja država Jugoslavija razpadla, zato se te politične tvorbe sploh ne spomnim. Zagotovo je jugoslovanska kultura kasneje vplivala name in me izoblikovala - vse od glasbe do filmov in literature. Jugoslavija je zame čustvena geografija, zame je kos sveta, ki me je izoblikoval. Moja Jugoslavija ima drugačen zemljevid, kot ga je imela država Jugoslavija. Vsak jo je doživljal drugače. Marsikdo je ostal brez premoženja, marsikdo je preživljal težke čase, so pa tudi drugi ljudje, kot recimo moji starši, ki jim je Jugoslavija omogočila dostojno življenje. V tej knjigi ste se dotaknili tudi vojnih zločinov, ki so posledica zloma nekdanje države in ki so povzročili globoke rane na ozemljih skupne države. Dejstvo je, da je to res težko razumeti. V drugi svetovni vojni je okupatorska sila napadla Jugoslavijo in vse slabo, kar je sledilo, je bilo posledica tega. V vojni na območju nekdanje Jugoslavije je bilo večina zločinov narejenih med sosedi, znanci, družine so razpadale, vojne so potekale v dnevnih sobah in spalnicah. To je težko razumeti še toliko let kasneje, ker je vse tako blizu nas. Težko je razumeti, kako se je dobremu sosedu, stricu, bratrancu tako zmešalo, da je postal morilec, posiljevalec. Vsak pisatelj na Balkanu mora obdelati to temo. Temi odraščanje na Fužinah in razpad Jugoslavije sta me najbolj definirali in moral sem se soočiti s tem. Ne morem pa soditi in moralizirati. Nekje ste razložili, da ste se vi oziroma vaši uredniki veliko ukvarjali s tem, kakšni naj bodo naslovi knjig. Kako pomemben je prvi stavek v vašem romanu? Kakšno težo mu dajete? Poznam zgodbe pisateljev, ki v glavi zaslišijo prvi stavek in na tem stavku gradijo ki mi je zelo blizu, predvsem rad gledam filmske in televizijske kriminalke. A nekako ta žanr ni zame. Težko bi se motiviral, da bi eno leto sedel in pisal kriminalko. Pisanje vidim kot nekakšno komuniciranje notranjih čustev, napišem to, kar moram napisati. Roman Jugoslavija, moja dežela malo diši po žanru kriminalke. Na način kot pišem jaz, bi se težko prisilil, da bi napisal kriminalko. Mogoče pa kdaj. Verjetno si tudi Tadej Golob ni mislil, da bo nekoč pisal kriminalne zgodbe. Ali bralci še zmoremo v poplavi številnih motenj toliko koncentracije, da lahko preberemo petsto strani dolgo knjigo? Mislim, da. Strokovnjaki so napovedovali, da bodo e-knjige požrle tiskane knjige. Kot kažejo raziskave, le deset odstotkov bralcev bere digitalne knjige. Klasične knjige bolje prodajajo kot pred leti. Razlog je, da so se vsi ustrašili novih časov. Pozabili so, da se prebivalstvo stara in da stare navade ne izumirajo. Res imajo nove genera- »Prestolnica mora imeti najboljše športnike in umetnost, težnja po vsestranski vrhunskosti iz mesta naredi prestolnico.« zgodbo. Nisem eden teh. Pri dveh romanih od treh je bil prvi stavek čisto naključen in ni bil mišljen kot prvi. Prvi stavek je nastal šele na koncu, ko sem iskal pravo strukturo. Fetiša prvega stavka nimam, a seveda se mi zdi pomemben, enako tudi zadnji. Včasih sem v knjigah najprej prebral zadnji stavek. Tega ne počnem več. Knjiga je obširno delo in je ne more določiti stavek. V glavi moram imeti zgodbo in potem začnem delati. Kakšen je vaš pisateljski proces? Nič romantičen. To ni tekoč, eleganten tek, to je tekanje gor, dol, desno, levo, popravljanje, brisanje. To je res kopanje po besedišču, da izkopljem prave stavke. Pisatelji smo različni, tudi v ustvarjalnem procesu. Med bralci in pisatelji so postale priljubljene kriminalne zgodbe. Bo mogoče vaša četrta knjiga v smeri tega žanra? Motiva za pisanje literature ne morem najti nikjer drugje kot v sebi. Kriminalka je žanr, cije drugačen navade, ampak to so mladi, stari do 35 let. Starejši še berejo. Mladi že prej niso veliko brali, zdaj berejo še manj in več so na telefonih. Starejši so zadržali svoje navade, še vedno gledajo televizijo na zelo star način, še veliko jih bere časopise. Časopisi so naredili veliko napako, ko so se začeli prilagajati internetu, s tem so začeli biti izgubljeno bitko. Tudi moja generacija se vrača k starejšim navadam, berejo časopise in poglobljene članke v njih. V tem smislu bodo tudi knjige, če bodo vztrajale, imele svoje bralce. Dejstvo je, da je vedno več knjig in vedno več je vsega, tako da prostora za vse ne bo. Mogoče bodo morale založbe bolj premisliti, kaj bodo izdale, uredniki se bodo morali bolj posvečati delu z avtorji, promociji knjig in iskanju občinstva. Zagotovo bodo bralci obstajali še nekaj časa. Foto: GrupA 28 REPORTAŽA novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Dr. Fran Lorger Dr. Fran Lorger - raziskovalec rimskega sveta in pionir arheologije na Slovenskem Po sledeh rimskih legionarjev in šmarskih patricijev Že kot otrok je bil raziskovalec po duši. Njegovo domišljijo so podžigale krajevne legende. Številne so namigovale na skrite zaklade pod zemljo. Zakopano mesto, potopljena cerkev in pokopano turško bogastvo so se skrivali nekje pod zeleno travo šmarskih gričev in dolin. Ko je našel prvi rimski novec, je bil uročen za vse življenje. S svojimi zanesenjaškimi odkritji se je zapisal v temelje razvoja slovenske arheologije. zaposlil kot domači učitelj pri knezu Windischgrätzu in grofu Stürgkhu na Dunaju. Skrivna govorica latinščine in grščine Študij jezika in kulture stare Grčije in starega Rima ter z л n i m л - nje za arheologijo in umetnostno zgodovino sta mu odpirala vrata v svetove, ki jih je hotel tudi v resnici ponovno odkriti. Ob vsakih počitnicah v domačem kraju se je lotil razisko- SAŠKA T. OCVIRK Fran Lorger se je rodil zadnjega aprila 1884. Letos mineva 135 let od njegovega rojstva. Ime Lorgerjevih je malodane v krajevno legendo spremenil njegov mlajši brat, zdravnik Viktor Lorger. Francu in Otiliji so se poleg obeh fantov rodile še hčerke Zofija, Karolina in Marija. Sicer spodbudna družinska popotnica v velikem svetu ni pomenila veliko. Fran je bil v Gradcu reven podeželski gimnazijec in kasneje študent, ki se je skozi življenje prebijal s skromnimi štipendijami in z inštruiranjem. Študij klasične filologije je leta 1908 končal z doktoratom, potem se je vanja in že v času študija je prepoznal ostanke velike in razkošne rimske vile v Gro-belcah nasproti Jelšingrada. Ta še danes velja za enega najimenitnejših objektov na območju nekdanjih rimskih provinc Norik in Panoni-ja. Novec rimskega cesarja Gordijana s tega mesta je bil prva velika najdba. Franu je spremenil življenje. Danes imamo po njegovi zaslugi jasnejšo sliko o edinem stalnem legij skem taboru pri nas, pomembnem delu rimskodobne podeželske poselitve in nenazadnje tudi bogate primestne vile v bližini Celeje. Upoštevati moramo, da je bila arheološka skupnost na Slovenskem v prvi tretjini prejšnjega stoletja maloštevilna in slabo podprta. V času Avstro-Ogrske sta Lorgerjeva izkopavanja omogočala Arheološki inštitut na Dunaju in Muzejsko društvo v Celju. Po vojni je njegovo delo podprl takrat že uveljavljen in med domačini izjemno dobro zapisan brat Viktor Obujena podoba velikega rojaka Razstavo o Franu Lorgerju je to jesen v Knjižnici Šmarje pri Jelšah pripravila Mateja Žagar. Po odmevni razstavi o šmarskih podeželskih zdravnikih je v tem letu osvetlila usodo še tega pomembnega šmarskega rojaka, ki je med domačini precej neznan. »Bil je poseben človek. Verjetno je v svojem času veljal za čudaka. Njegova zapuščina je kljub temu izjemna.« Če je o njej mogoče soditi iz dopisovanja z avstrijskim arheološkim inštitutom, objav v tamkajšnji strokovni literaturi ter člankov v Časopisu za zgodovino in narodopisje, pa je o avtorjevem osebnem življenju relativno malo znano. Tudi o tem, kako se je spopadal z eksistenčnimi težavami, saj je bil kot profesor na I. gimnaziji v Celju redno zaposlen le enajst let. »Za celo desetletje je preprosto izginil. Nihče ni vedel, kje je. Potem ga je nekdo srečal v Niči, kjer je portretiral turiste,« pravi Ža-garjeva. Uporabljal je aparat za posnemanje arheološke keramike, ki ga je sam izdelal. »Njegov brat Viktor ga je šel iskat in ga pripeljal domov.« Tudi zato se je Fran zadnja leta ponovno posvetil izkopavanjem v domačem kraju. Umrl je 7. aprila 1937 v 53. letu. Fran Lorger je ostanke rimskih naselbin odkril še v Mali Pristavi, Stranju, Spodnjem Me-stinju in Pristavi pri Mestinju. V času celjske profesure je vsak prost trenutek namenil delu na terenu. Kot odličen terenski arheolog je na Rožnem griču, v Selcih pri Celju, odkril rimsko vilo. Med paradna odkritja sodi še rimski vojaški tabor II. talske legije cesarja Marka Avrelija iz 2. stoletja, ki ga je med leti 1916 in 1918 raziskoval v Ločici pri Savinji. Njegove izkopanine danes hranita pokrajinska muzeja v Celju in Mariboru. Foto: GruoA PORTRET 29 Dr. Slavko Ciglenečki, arheolog Mož, ki razume govorico kamnov in sliši šepet davnine piramidah, a iz tega časa sem ponosen na nekaj pomembnih najdb iz poznoantičnega obdobja. Sam sem lahko izbiral lokacije in tudi čas izkopavanj.« Danes je terensko delo v glavnem omejeno na zaščitno arheologijo. To pomeni, da arheologi pregledajo teren pred gradnjo cest ali stavb. »Vedno se mudi, včasih tako zelo, da morajo zemljo ogrevati, da sploh lahko kopljejo, slabo vreme ne sme biti ovira. Ni ravno prijetno delati sredi mestne gneče tik ob brnečih robustnega od zidarske lopatica ne primejo v roke. Le pri zelo temeljitem in filigransko natančnem delu lahko zberejo vse razpoložljive podatke. Zanima jih, kakšno je bilo rastlinstvo, živalstvo, kako je bil urejen ekonomski sistem, vsak najmanjši drobec pregledajo pod mikroskopom. Večina ljudi si niti ne predstavlja, kako bogato zgodovino imajo kraji, kjer živijo. »Na Planini pri Sevnici je bil takšna svetla izjema Janez Šmid. Nikogar od krajevnega ali občinskega V Šmarju je preživel čudovito otroštvo in mladost. Njegova domača hiša je bila »lučaj« od Lorgerjeve. Viktor je bil njegov zdravnik. Brata Frana je poznal le iz očetovega pripovedovanja. Na stari fotografiji izkopavanj na Grobelcah ga je opazoval kot nerazpoznavno podobo v daljavi. Obisk arheološkega najdišča z Lojzetom Bolto in knjiga Pokopane kulture sta bila usodna. »Od drugega letnika gimnazije sem vedel, da hočem postati arheolog,« se spominja Slavko Ciglenečki. SASKA T. OCVIRK Z delom Frana Lorgerja se je podrobneje seznanil v študentskih letih. Za temo diplomske naloge je izbral prav njegova najdišča rimskih vil. »Če upoštevamo, da ni bil profesionalni arheolog in da je imel uradno podporo le pri manjšem deležu svojih izkopavanj, je dosegel res veliko.« Z izjemnimi dosežki na področju arheologije se stoletje pozneje lahko pohvali tudi naš sogovornik. Doktoriral je leta 1987, pod okriljem Inštituta za arheologijo ZRC SAZU se je specializiral za pozno-antično obdobje in čas preseljevanja ljudstev ter dolga leta predaval na različnih fakultetah. Zdaj je že pet let upokojen, a na inštitutu še ima delovno sobo. Eno knjigo na temelju 35-letnega raziskovanja pravkar končuje, večji - lahko bi rekli življenjski - projekt temeljnega preglednega dela pa je še v idejni zasnovi. Načrtov mu vsekakor ne primanjkuje. »Odkar nisem več obremenjen z delovnimi obveznostmi in lahko delam samo tisto, kar me veseli, je življenje skoraj idealno,« se nasmeje. Mobilnega telefona s seboj ne nosi. Izjema je takrat, ko gre v hribe. Ko beseda nanese na arheologijo, se mu še vedno zasvetijo oči. Včasih je bilo v tem več romantike »Ni jih veliko, a še vedno se najdejo,« odgovori na vprašanje, koliko je danes študentov arheologije s takšnim žarom v očeh. »Sicer pa nas nikoli ni bilo veliko. Imel sem srečo, da sem še doživel romantično obdobje arheoloških izkopavanj.« Kot pravi, bi ga sodobni pristopi v arheologiji od vsega skupaj morda celo odvrnili. V svojih začetnih letih je lahko ogromno časa preživel na terenu. »Predvsem na Celjskem sem iskal nova najdišča in preverjal stara. Ni bilo tako spektaku-larno, kot je delo ob strojih, a tako pač je. Tudi v težkih delovnih pogojih ohranjamo radost iskanja in pričakovanje neodkritega, ki ju v sebi skriva nedotaknjena zemlja.« Če je arheolog res zelo predan svojemu delu, lahko z malo sreče in mednarodne podpore postane tudi resnični Indiana Jones. Slovenski arheolog Ivan Šprajc je na primer doživel svetovno slavo pri odkrivanju majevskih piramid. Slavkov sin Jan Ciglenečki na primer prav zdaj sodeluje pri izkopavanjih v Egiptu. »To je zelo naporno delo in večino časa daleč od svetlih trenutkov, ki jih vidi javnost.« Stojimo na temeljih svojih prednikov Eno najlepših in najpomembnejših najdišč je Slavko Ciglenečki odkril na meji šentjurske in laške občine. Gradec pri Praprotnem je čudovito ohranjena naselbina na 730 metrov visoki vzpetini nad Jurkloštrom. »Gre za najdišče prvega razreda, ki si zasluži tudi temu primerno izkopavanje. Upam, da bosta občina in država nekoč našli posluh in sredstva za ta projekt. Jaz ga ne bom dočakal, a verjamem, da bo prišel na vrsto.« Med bolj znanimi arheološkimi parki pri nas je Rifnik. In tudi tam zemlja skriva še marsikaj. »Bistveno pomembneje bi bilo o že izkopanem gradivu kaj objaviti. Tam je bilo ogromno najdb, a zelo malo objavljenega.« Če so še v času odkrivanja izkopanin na Rifniku arheologi uporabljali lopate, danes česa bolj vodstva ni bilo v času izkopavanj niti blizu. Domačini enostavno nimajo občutka, da gre za njihovo zgodovino, za njihove prednike. Ampak to ni izjema. Povsod je približno enako.« Neodkrito bogastvo Polis Norikon Izjemna predstavitev arheoloških ostankov in situ, na kraju najdbe, je za Celje eno zadnjih pomembnih priznanj. Primer dobre prakse je Mesto pod mestom. Ciglene-čki je ponosen tudi na umestitev Tonovcovega gradu pri Kobaridu v tamkajšnjo turistično muzealsko ponudbo. A na splošno Slovenci ne vemo natančno, kaj bi s tovrstno dediščino sploh počeli. »V Nemčiji - tam sem študiral in razmere bolje poznam -imajo skoraj vsak stolp, vsak arheološki ostanek ustrezno obnovljen in predstavljen. Turisti in obiskovalci od blizu in daleč hodijo to gledat. Pri nas pa menda teh istih Nemcev takšne stvari ne zanimajo. Vsaj tako so prepričani tisti, ki bi morali za tovrstno ponudbo in predstavitev dediščine poskrbeti.« Za poljudno razumevanje antične in poznoantične dediščine je Ciglenečki napisal knjigo Polis Norikon. »Knjiga je bila namenjena prav promociji in popularizaciji te tematike. Žal je projekt ostal na pol poti. Glede na to, kako težko smo pridobili lokalne donatorje za izdajo knjige, pa morda niti tam ne.« Foto: GrupA 30 PORTRET novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Maya Muhek Inkret, mlada glasbenica Pri petnajstih do prve zgoščenke Ni prav pogosto, da bi mladi talentirani glasbeniki prišli do svoje prve zgoščenke že pri šestnajstih letih, pravzaprav je to kar zelo neobičajen pojav. To priznava tudi Celjanka Maya Muhek Inkret, učenka devetega razreda waldorfske šole v Žalcu, ki je ta projekt uresničila v okviru zaključne naloge ob koncu šolanja. Tako je pred dnevi izšel njen album z naslovom Ugan kaj. si je torej izbrala izdajo zgoščenke, o kateri bo v okviru javne predstavitve omenjenih projektov spregovorila in seveda tudi zapela 23. novembra v glasbeni šoli v Celju. Z glasbo tudi profesionalno? Ali bo ta glasbeni prvenec tudi njena odskočna deska, da bi se kdaj profesionalno ukvarjala z glasbo, še ne ve. »Bilo bi lepo, če bi se lahko ukvarjala s tem, a me še vedno mika tudi odvetništvo. Zdaj niham med tema dvema poloma, nisem se še odločila, razmišljam, da bi šla v srednjo šolo v Avstrijo, na celovško gimnazijo, ki jo obiskuje tudi moja prijateljica, zato vem, da je tam zelo zanimivo. Imam še nekaj mesecev za odločitev. » Do takrat bo svoj glasbeni prvenec še kje predstavila. Potem ko je že imela koncert na svoji šoli, jo decembra ali januarja koncert spet čaka v Žalcu, pesmi z albuma pa bo objavila tudi na Youtubu. Foto: SHERPA ROBERT GORJANC »Najprej sem si hotela za nalogo izbrati mladoletniško kriminaliteto, ker se s tem kot pravnica in odvetnica ukvarja moja mama, ampak sem ugotovila, da to ni tisto, kar me najbolj veseli. Ker se že vrsto let ukvarjam z glasbo in ker me glasba nasploh veseli, sem se odločila, da bom posnela album,« je Maya pojasnila eno svojih prvih pomembnejših življenjskih odločitev. Kako je predana glasbi, govori to, da je osem let igrala flavto v glasbeni šoli v Celju pri Urški Hrovat Šket, trenutno pa v Glasbeni šoli Rista Savinja v Žalcu že šesto leto obiskuje program solo petja pri Biljani A. Novak. »Glasba je naša družinska tradicija. Po očetovi in mamini strani so bili vsi glasbeniki, tako da sem se že rodila z zanimanjem za glasbo. Moja prababica je v orkestrih igrala klavir, babica je bila profesorica klavirja, moj oče je poučeval kitaro, stric je profesor kitare. Tako sem glasbeno žilico podedovala tudi jaz.« Med popom in džezom Njen glasbeni projekt je nastajal približno pol leta. »Najprej je bilo treba napisati pesmi, potem glasbo, se odločiti za glasbila, kje gredo najbolj zraven kitara, bobni, klavir, zbrati je bilo treba glasbeno zasedbo, potem še vse posneti v studiu. Res je bilo veliko dela.« Bolj ji leži ustvarjanje glasbe kot pisanje besedil. »Ta so nastala v sodelovanju z mojimi prijatelji, tudi moj bratranec in znan televizijec Igor Pirkovič sta prispevala vsak po besedilo za skladbo. Glasba na albumu je v glavnem moja.« Pri skladanju glasbe Mayo sicer navdihujejo vsakdanje situacije, ljudje, občutki. Žanrska glasbena podoba albuma je po besedah Maye nekakšna mešanica popa in džeza. Na albumu je šest skladb, v katerih Maya prepeva o ljubezni, veselju, žalosti, prijateljstvu, vseh odtenkih, ki jih prinaša življenje. Uvodna skladba na albumu je klavirski inštrumental z naslovom 11. avgust. Posvečena je maminemu rojstnemu dnevu. Druga, naslovna skladba albuma Ugan kaj je bolj intimistične narave, tretja skladba Ljubezen je beseda pa je že Maya je osem let obiskovala pouk flavte v glasbeni šoli v Celju. malo rapersko obarvana. Povsem v tej zvrsti je četrta skladba Rap o jetrih. Peto skladbo Divine je napisal njen bratranec Jan Inkret, ki z Mayo sodeluje tudi pri vokalu. Zadnja, šesta skladba Z angeli (mi) poješ je namenjena vsem ljudem, ki so prezgodaj izgubili prijatelja ali sorodnika, in je posvečena njenemu »očiju«. Snemanje albuma je trajalo približno tri mesece. »Znane skupine album snemajo tudi po leto, a jaz nisem imela toliko časa, seveda tudi ne denarja, zato sem morala vse posneti v treh mesecih.« Fotografije za zgoščenko je posnela na dvorcu Štatenberg. Zgoščenka kot zaključna naloga v šoli Ker je svojo prvo zgoščenko Maya ustvarila v okviru zaključne naloge ob koncu šolanja v waldorfski šoli, je bilo uresničevanje glasbenega projekta tudi s tega vidika nekaj posebnega, pri čemer je bilo treba opraviti še nekaj dodatnega dela. Najprej si je morala izbrati temo, potem je morala vseh šest mesecev zapisovati, kaj vse je delala za nalogo, torej nekakšno poročilo opravil. Pripraviti je bilo treba tudi teoretični del, ki je vključeval tudi zgodovinski oris nastajanja avdiotehnike in snemanja glasbe, opraviti je bilo treba intervju z izbrano osebo, oblikovati časovni in finančni načrt ter zaključke naloge. »Ker je bila zgoščenka tudi kot zaključna naloga, je bilo tudi več motivacije, saj če ne bi končala tega projekta, ne bi naredila devetega razreda, tudi CD bi najbrž izšel šele čez pol leta,« je malo v šali povedala simpatična Maya. Mentor pri njeni nalogi je bil Domen Novak, oče njene sošolke Neže, ki ji je pomagal pri izbiri snemalnega studia, somentorici sta bili Jasna Klemenc Puntar, ki je skrbela za organizacijo, marketing in promocijo, ter njena mama Alja Inkret Koštrun, ki je bila pomoč pri vsem, predvsem pa je finančno omogočila ta zahteven projekt. Kot je še pojasnila Maya, so v waldorfski šoli vse zaključne naloge praktični projekti, na primer sestavljanje motorja, bolida za karting, dresura konja in psov, šivanje obleke ... Sama Pri nastajanju glasbenega albuma Maye Muhek Inkret Ugan kaj so z besedili sodelovali Anja Žibert, Ana Logar, Neža Novak, Igor Pirkovič, Biljana Ann Novak, Ela Pori, Jan Inkret (tudi pri vokalu in s kitaro), z glasbo Davor Mu-hek. Glasbeno zasedbo so tvorili Matej Virtič (kitara in beatbox), Boštjan Čuvan (klaviature, backvokal, aranžma), Klemen Brezavšček (aranžma, avdioprodukcija), glasbena podlaga Mixia production. Pri končni glasbeni podobi vseh pesmi pa je sodeloval še Matevž Goršič. Posneto je bilo v studiju Conney multimedia in v dvorcu Štatenberg, fotografije Matjaž Klemenc. Ni se še odločila, ali se bo poklicno posvetila glasbi, saj jo zanima tudi odvetništvo. S svojo mamo Aljo Inkret Koštrun, ki je njena največja opora in spodbuda. REPORTAŽA 31 Matjaž Brojan, ki je najboljši poznavalec Karlovškovega dela, in Katarina Karlovšek, ki je obudila dedovo dediščino iz polpozabe. Ornamenti so del slovenske kulturne dediščine, tako kot je naša ljudska pesem. Na večeru v Celju so jo predstavile Moravška Mara in njene ljudske pevke, ki so doma v Karlovškovih domačih krajih. Znamenit Jože Plečnik ga je počastil z nazivom arhitekt Iz edinstvenega sveta izjemnega Jožeta Karlovška V Celju je bila pred nekaj dnevi predstavitev dela Jožeta Karlovška, raziskovalca, zbiralca in strokovnjaka za ornamentiko. Karlovšek, ki je umrl že leta 1963, je med najvidnejšimi raziskovalci in zbiratelji slovenskega ljudskega blaga. Njegovo delo je zelo cenil tudi arhitekt Jože Plečnik. Pogosto prezrto Karlovškovo slovensko ornamentiko uporablja za sodobne potrebe njegova vnukinja Katarina Karlovšek iz Celja. BRANEJERANKO Na večeru slovenskega or-namenta, ki ga je pripravila Celjska Mohorjeva družba, je Karlovška predstavil najboljši poznavalec njegovega dela Matjaž Brojan. Ta je bil dolgoletni urednik Radia Slovenija za področje etnologije, je avtor več strokovnih knjig in kulturni delavec. Za svoje ustvarjanje je med drugim prejel Steletovo priznanje. »Jože Karlovšek je ustvaril edinstven svet, ki pomeni estetiko po slovensko. Gre za nekaj, čemur je posvetil vse svoje življenje,« je povedal Brojan. Karlovšek je ustvaril več tisoč cvetov, popkov, vi-tic, vse mogoče srčaste oblike in kompozicije teh ornamen-tov. »Ohranil je tudi tisto, kar je videl na stavbni dediščini, in to tudi obogatil. Slovencem je posredoval vrednoto ornamenta,« je dodal poznavalec Brojan in poudaril, da pred Karlovškom takšnega avtorja ornamenta ni bilo. Slovencem je zapustil svoje- vrsten svet lepega, ki predstavlja našo likovno identiteto. Znamenit arhitekt Jože Plečnik je simbolično poimenoval Karlovška, ki je bil višji gradbeni tehnik, kar za arhitekta. Na ta način je Plečnik izrazil, da ceni njegovo ustvarjalnost, ki je edinstvena, posebna, lepa, vredna in takšna, da se lahko ohranja tudi za prihodnje čase. »Kot takšna lahko pomeni vrednoto tudi Slovencem, ki gledamo na takšne tradicionalne izdelke preteklosti žal s podcenjevanjem,« opaža Brojan. Vsestranski Karlovšek Jože Karlovšek se je rodil in odraščal v okolici Novega mesta v družini posestnika, krčmarja in trgovca. Rojen je bil leta 1900. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je v Ljubljani ustanovil in vodil tovarno za izdelovanje fine keramike. Pred drugo svetovno vojno se je naselil v Domžalah, kjer je preživel drugo polovico svojega življenja. Nazadnje je poučeval v ljubljanski srednji gradbeni šoli in postal avtor učbenikov. Vsestranski Karlovšek je bil tudi iznajditelj posebnega postopka slikanja na les z lu-žnimi barvami. Med drugim je zbiral slovenske bajke in pripovedke. O ornamentih je izdal dve knjigi in napisal več člankov. »Bil je nesebično in vzneseno predan romantičnim sanjam o tako imenovani slovenski ljudski umetnosti, ki ji je prav z ornamentiko skušal potrditi izvirnost,« je o Karlovšku zapisal dr. Janez Bogataj. »Leta 2015 smo začeli v Celjski Mohorjevi družbi pripravljati pobarvanko za odrasle z naslovom Slovenska Nakit s slovenskimi ornamenti Jožeta Karlovška je oblikovala Darja Trivan iz Celja. Celjska Mohorjeva družba je izdala Dnevnik branja in zvezek, ki ju krasijo Karlovškovi ornamenti. Posoda s Karlovškovimi slovenskimi ornamenti ornamentika. Po naključju smo ugotovili, da dela pomembna dedinja in nosilka tradicije Jožeta Karlovška le nekaj metrov stran od moje pisarne. To je gospa Katarina Karlovšek,« je na večeru orna-mentike povedala ravnateljica družbe dr. Tanja Ozvatič. Avtor pobarvanke, kjer so tudi Karlovškovi ornamenti, je likovni pedagog Marko Ra-dosavljević iz Celja. Takrat je skupina dijakov srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije pripravila na temo or-namenta raziskovalno nalogo, ornamente pa so digitalizirali. Po dedovih stopinjah »Danes nadaljuje delo svojega deda marljivo, všečno in aplikativno uporabno vnukinja Katarina Karlov-šek,« je povedala na večeru v polni Mohorjevi dvorani Ozvatičeva. »V dedovi širši družini smo se že nekaj časa pripravljali oziroma si želeli, da bi te ornamente iz knjig prenašali med ljudi. Zato, da bi jih obudili iz pozabe in približali sodobnemu človeku,« je povedala vnukinja Katarina. Potomci so se odločili za različne izdelke z ornamen- ti. Karlovškova je pripravila v okviru celjskega podjetja Agencija RTA približno štirideset izdelkov z dedovimi slovenskimi ornamenti. Lani je »beseda meso postala«. Mohorjeva založba je izdala Dnevnik branja s Karlovško-vimi ornamenti. Gre za delo, kjer sestavljajo bralci seznam prebranih knjig in o njih zapisujejo vtise. Založba je dodala tudi zvezek in nalivno pero celjskega podjetja Vivapen, oba seveda okrašena z ornamenti. Med štiridesetimi izdelki z ornamenti so na primer tudi nakit, lončki, kozarci, manšetni gumbi, etuiji za vizitke in še marsikaj. »Če ne bi bilo te aplikativne metode prenašanja Kar-lovškovih ornamentov, bi ostali zaprti v knjigah in na ploskvah,« je pohvalil zamisel Matjaž Brojan. »Na izdelkih so postali del vseh ljudi, ki bodo lahko te ornamente gledali, uporabljali in nosili iz preteklih v prihodnje čase kot nekaj slovenskega, lepega in identitetnega na Karlovškov način,« je še dodal Brojan, prejemnik Steletovega priznanja za promocijo slovenske kulturne dediščine. Foto: SHERPA 32 REPORTAŽA novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Dvorec Gutenbuchel gosti peto adventno razstavo Čar svetovnih prestolnic v šoštaniskem dvorcu ШШ1 E M M Ш Ш« Ii |*f|| '.-■V .v •> m-- • * v; -v \ -i > Čudovita arhitektura dvorca Gutenbuchel, katerega lastnik je bila med drugim znana industrialska družina Woschnagg, bo do 29. novembra ponovno prizorišče adventne razstave. Tokrat so sobane dvorca odete v dekoracijo, ki odkriva čar svetovnih kultur. Vidimo lahko pridih carske Rusije, angleškega podeželja, elegantnega Pariza in daljne Mehike. Snovalci pravljice niso pozabili niti na posebnosti naše domovine. Po njej med drugim diši v sobani z ročno izdelanimi medenjaki. TINA STRMČNIK Idejna vodja dogodkov v mogočni stavbi v naselju Ravne je domačinka Mateja Kumer, ki se ji dvorec zdi kot speči princ. Doslej ga je prebudila tako na adventnih Za pridih carske Rusije skrbi dekoracija v obliki jajc - ta spominja na izdelke draguljarske družine Faberge iz Sankt Peterburga. kot na velikonočnih razstavah, prav tako nekajkrat tudi ob dnevih evropske kulturne dediščine. Ljudje lahko tako pokukajo prostore, ki so vrsto let samevali, ob čemer lahko uživajo v razkošnih aranžmajih. Slednje vsako leto glede na novo rdečo nit zasnuje Simon Ogrizek, priznan florist. Tokrat je navdih iskal v svojih popotovanjih, svojem občutenju domače dežele in dojemanju narave. V eni od soban v pritličju lahko začutimo utrip praznovanja adventa in božiča v carski Rusiji. Ogrizku so za navdih služila Fabergejeva jajca, ki so bila tradicija carske družine. Ruski car je vsako leto naročil nekaj kosov teh dragocenih umetniških del in jih podarjal svoji družini. Delček tega razkošja v Šoštanju simbolizirajo velika jajca, izdelana iz naravnih materialov, cvetov hortenzij ter številnih kroglic v zlati, turkizni in bakreni barvi. Razkošje dopolnjujeta pozlata in krzno. Od ruskega prestiža nas le nekaj korakov loči do nežnej- šega in bolj romantičnega salona. V eni tamkajšnjih omar je skrita tapeta z rožnato vrtnico, značilno za angleško podeželje. Ta cvetlica in rožnata barva predstavljata Simonu Ogrizku iz leta v leto vodilo pri okrasitvi celotnega prostora. Rožnate popke dopolnjujejo božično zelenje in številni dodatki. Od Pariza do Mehike Popotovanje se nadaljuje tudi v nadstropju. V eni od sob je Ogrizek pričaral pridih Pariza. Kot je pojasnil, sprehod po francoski prestolnici ne more miniti brez kosila, sestavljenega iz jedi escargot, gre za kuhane polže, in različnih sladic - od makronov do rogljičkov. »Kulinariko sem prikazal po svoje, dodal sem pridih mode, odraz celotne zgodbe so praznična drevesca. Zraven sodi tudi pogled na Eifflov stolp v daljavi. Ta simbol Francije je povezan z zgodovino dvorca. Pomanjšan stolp, velik 15 metrov, je namreč nekoč stal v vrtu. Tja so ga v začetku prejšnjega stoletja postavili v čast obisku tete iz Pariza.« Obisk šoštanjskega dvorca obiskovalce ponese še v daljno Mehiko. Praznična drevesca so v neštetih barvah, v sobi ne manjkajo lončnice tropskih rastlin. Ker je Mehika tudi domovina božične zvezde, lahko občudujemo tudi različne odtenke njenih cvetov. Ko zadiši po medu Slovenijo, domačo kulina-riko in tradicijo v tokratni adventni pravljici predstavlja prostor, kjer se skriva obilica ročno izdelanih medenja-kov. Piškoti, ki lepo dišijo, Kdor ima rad modo, se gotovo ne pritožuje nad božičnim drevescem, ki ga krasijo rdeči čeveljci. Piko na i dodajo pletenine Jolan-de Jelen in številni zaščitni znaki Pariza, tudi rogljički, makroni in polži - tokrat pozlačeni. REPORTAŽA 33 Za sladek sen se potopite med rože ... Da lahko obiskovalci uživajo v blišču in sijaju dvorca, rokave zaviha res veliko ljudi. Avtor praznične okrasitve je Simon Ogrizek, tudi predsednik evropske cvetličarske zveze Florint. so predstavljeni na različne načine, zraven je postreženo mleko. Medenjake je več tednov ročno izdelovala in jih ročno poslikala Dea Zager, ena od lokalnih ponudnikov, umetnikov in ustvarjalcev, ki vsako leto skrbijo, da obiskovalci najdejo kaj za pod smrečico ali kaj za svojo dušo. Poleg nje se na dvorcu v pariški sobani na novo predstavlja Jolanda Jelen s svojimi pleteninami. Nekateri razstavljavci adventno pravljico z organizatorji pišejo že več let. »Zgodbi dvorca so zelo predani. Tudi sami večkrat dajo kakšno idejo za izboljšanje in takšne zamisli je vredno upoštevati,« opaža Mateja Kumer. Ponosni na biser v svojem kraju Koliko ljudi si vsako leto ogleda razstavo, katere glavni pokrovitelj je Občina Šoštanj, je težko oceniti. A zanimanje nikakor ne pojenja, je dejala Kumrova. Letos so se za ogled med drugim najavile skupine s Primorske in iz Maribora, trud organi- Lastnik dvorca je ministrstvo za zdravje. »Marsikdo takšno staro stavbo morda vidi kot strošek, sama pa v njej vidim priložnosti za nova delovna mesta in za razvoj občine. Temu v prid govorijo tudi primeri dobrih praks iz tujine,« je povedala idejna vodja dogodkov na dvorcu Mateja Kumer. (Foto: SHERPA, arhiv NT) zatorjev opazijo ljudje daleč izven Šaleške doline. »Ponosni smo, da lahko pokažemo, da Šoštanj ni nek industrijski črn madež. Imamo bogato zgodovino. Dvorec je zagotovo biser stavbne dediščine, ki ga lah- ^^^^^ ko le s kančkom navdiha in navdušenja še oplemenitimo.« Kaj soustvarjalce dogodka žene naprej, da kljub neurejenemu lastništvu dvorca ne odnehajo? To je spoštovanje do družine Woschnagg, je pojasnila sogovornica. »Gre za to, da ima človek rad svoj kraj, da živi z njim, ga opazuje in mu prisluhne. Izredno moč ima tudi sodelovanje, ki se v ta namen splete med ljudmi.« Dodala je še, da takšen projekt terja veliko časa in pozornosti, vendar končni rezultat poplača ves trud. Foto: GrupA Adventna pravljica privablja tako posameznike kot organizirane skupine. Za najslajši kotiček, ki pritegne male in velike sladokusce, skrbi Tanja Bačovnik (levo) iz Šoštanja. Ob njej je Barbara Kelher iz Zavoda za turizem Šaleške doline. 34 REPORTAŽA novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Od garaže do čisto prave kraft pivovarne Pivo, skuhano iz zgodb Šaleške doline »Šaleški dolini sva želela dati dobro pivo, ki ima drugačen slog, in povedati zgodbo. V ospredju je kakovost, ne količina. Namen je torej dvigniti kulturo pitja piva. Kakšen ekonomist ali prodajalec se najbrž ne bi strinjal s tem. Ampak gre za načelo, ki velja tudi pri hrani. Bolje je jesti malo in tisto dobro,« pravi tandem Šaleške kraft pivovarne. Ob besedni zvezi Šaleška dolina marsikdo pomisli na premogovnik, šesti blok Termoelektrarne Šoštanj in tretjo razvojno os. Omenjene tri zgodbe niso le tema v medijih, politiki in javnosti. Z njimi lahko tudi nazdravimo. Aleksander Stankovič in Primož Škruba sta namreč po njih poimenovala svoja piva, ki jih varita v majhni pivovarni sredi Šoštanja. TINA STRMCNIK Ali veste, kdo je »hajer«? To je prvi kopač v premogovniku oziroma vodilni v četi. In ker delavci delajo v temnih rovih v nedrju zemlje, se je ustanoviteljema Šaleške kraft pivovarne beseda »hajer« zdela primerna za ime močnega in temnega piva zvrsti »Stout«. Da tretja razvojna os ni samo velikopotezen in dvomljiv projekt, ki razdvaja, ampak je lahko tudi zgodba, ki povezuje, sporoča pivo 3RO zvrsti »Pale Ale«. Ob kozarčku dobrega piva se namreč lahko splete-jo dobre prijateljske vezi, sta prepričana lokalna pivovarja. Ker je bil šesti blok šoštanjske termoelektrarne načrtovan kot blok svetle prihodnosti, sta po njem poimenovala pivo TE6, ki se ponaša z razponom jantar-nih barv in zastopa zvrst piva »India Pale Ale« ali Ipa. Da bi bila kakovost na domačem pragu Zgodbe butičnih pivovarn se pogosto začnejo v garaži in tudi pri šaleški pivovarni, ki je znana tudi pod imenom Skubeer brewing, ni bilo nič drugače. Primož Škruba, diplomirani inženir elektrotehnike, in Aleksander Stan-kovič, radiološki inženir, sta se namreč odločila, da bosta sama poskušala skuhati pivo, ki sta ga želela okušati, a ga v bližini svojega doma enostavno nista mogla dobiti. »Oba precej potujeva in ob obisku tujih držav sva poskusila različna kraft piva, torej piva, ki niso proizvedena v velikih industrijskih pivovarnah. V Šaleški dolini je bilo težko kupiti tovrstne bolj kakovostne pijače. Če sva želela z njimi pogostiti svoje prijatelje, sva se morala odpraviti v oddaljene in posebne trgovine, kjer prodajajo pivo.« Najprej sta uporabljala eks-trakt slada in spoznavala enostaven postopek proizvodnje piva. Pri njem do vretja pride že po eni uri. S temi okusi nista bila zadovoljna, zato sta hitro prešla na tako imenovano metodo »all grain«. To metodo uporabljata tudi zdaj, ko pivo kuhata iz štirih osnovnih sestavin - vode, hmelja, ječmena oziroma slada in kvasa. Kako priti do pravega okusa, je milo rečeno prava kombinatorika. Za vsako osnovno surovino namreč obstaja ogromno kombinacij. Pravo kuhanje piva je bistveno bolj zahtevno kot »instant« različica, ki sta jo uporabila ob svojih prvih garažnih poskusih. Postopek, ki privede do vrenja, traja od pet do šest ur, odvisen je tudi od zvrsti piva in opreme. »Pivo zvrsti >India Pale Ale< je bilo v osnovi narejeno za Angleže v Indiji, ki je bila nekoč angleška kolonija. Angleži so zvarili močnejše in bolj hmeljeno pivo, da je lahko prepotovalo pot iz Anglije v Indijo v času, ko še ni bilo hladilnic. Hmelj je namreč tudi konzervans,« pojasni Primož Škruba. Aleksander Stankovič iz Andraža nad Polzelo (levo) in Primož Škruba iz Velenja sta svojo pivovarno odprla v Šoštanju. V njej lahko zvarita največ štiri tisoč litrov piva na mesec. Junija in julija sta svojo pijačo med drugim predstavljala na Fontani piva Zeleno zlato v Žalcu. S pivom 3RO lahko nazdravite mnogo prej, kot se boste lahko dejansko peljali po navezovalni cesti s to kratico. Manj je lahko več Šaleška kraft pivovarna je septembra praznovala leto delovanja. V tem času sta ustanovitelja, ki sta vanjo vložila svoje prihranke, veliko pozornosti posvečala večji prepoznavnosti. »Podjetje ima organsko, počasno rast, nikakor si ne želiva, da bi postala megalomanska pivovarja. Ciljava na butično proizvodnjo - zavzemava se za manjšo količino in boljšo kakovost,« je povedal Škruba. Največ znanja jima je dalo prav poskušanje v domači garaži, ki ji Škruba pravi kar laboratorij. Vse nove okuse in zvrsti pijač še vedno poskuša ustvariti doma v 50-litrskih kotlih. Če je zadovoljen z rezultati, nato v Šoštanju z Aleksandrom naredi poskusno različico v pivovarni, katere oprema omogoča desetkrat večje količine. Dobro pivo ob dobri hrani Za nekatere zvrsti piva uporabljata samo slovenski hmelj, za druge mešanico z ameriškim. »Med pivi, pri katerih sva uporabljala mešanico, je na primer 3RO. Zdaj bova zanj uporabljala samo slovenski hmelj. Tretja razvojna os je namreč čista slovenska težava, pivo pa naj bo čista slovenska dobrota,« je pojasnil Stankovič. Škruba je dodal, da bo slovenski hmelj v tej pijači opozarjal tudi na to, da bo zaradi gradnje ceste morda uničeno kakšno hmeljišče. »Bolj pomembno kot variti nove vrste piva se mi zdi izboljševati piva, ki jih že imava. Ko najdeva pravi okus, veva v trenutku,« pravi Aleksander Stankovič. S proizvodnjo se odzivata na povpraševanje, približne količine znašajo približno dva tisoč litrov mesečno. Po poletju, ko velja, da je za pivo več zanimanja, ju presenečajo precejšnja naročila gostincev v jesenskih mesecih, zaradi česar morata zavihati rokave in kateremu od prijateljev sporočiti, da bo svoj zabojček piva prejel nekoliko kasneje. Med drugim s šaleškimi hmeljskimi zgodbami zalagata dve trgovini s pivom oziroma »beer shopa«, sta tudi udeleženca kulinaričnih festivalov in promenad. Z Vilo Herberstein sta poleti na primer predstavila, kako je možno spajati vrhunsko kulinariko in kakovostna piva. Pri trženju nista agresivna, saj je pivovarjenje ob njunih rednih službah pravzaprav njuna popoldanska ljubiteljska dejavnost. Zaenkrat sta sama deklici za vse, tudi za prodajo in marketing. Njuna želja je, da bi tovrstna opravila v prihodnje lahko predala kakšnemu distributerju. Medtem ko bi se sama raje posvečala temu, kar počneta najraje - kuhata pivo in mu dodajata lokalne zgodbe. Najbolj kakovostno pivo, ki ga odlikujejo izbrane sestavine, je pivo TE6. »Tudi projekt gradnje šestega bloka termoelektrarne je bil eden najdražjih in najbolj zapletenih v državi. Zato se nama je povezava piva z imenom projekta zdela odlična,« sta povedala sogovornika. Se morda glede na lokalne zgodbe, o katerih govorijo piva, in prisotnost velikih energetskih podjetij v Šaleški dolini med njimi obeta kakšno sodelovanje? Doslej sta se z muzejem premogovništva uspela dogovoriti za prodajo njunega piva v muzejski trgovinici. Nekaj stikov sta navezala tudi s termoelektrarno in premogovnikom. Z lončarstvom Bahor snujeta idejo o posebnem protokolarnem darilu. FOTOREPORTAZA 35 Sejem smučarske opreme SD Snežak Celje Tradicionalna napoved zime Minuli konec tedna je bil v hali A, v legendarni rokometni dvorani na celjskem sejmišču, tradicionalni smučarski sejem, ki ga pripravlja Smučarsko društvo Snežak iz Celja. Sejem je dobra priložnost za nakup rabljene, pa tudi nove smučarske opreme po ugodnejši ceni, za kakšen dober nasvet in koristne informacije pred začetkom smučarske sezone. »Vse imamo, zdaj pa naj zapade še sneg. ROBERT GORJANC Ta dogodek je tudi nekakšna napoved prihajajoče zime, vsaj koledarske. Da je tudi meteorološka zima vedno bliže, kažejo zadnji hladnejši dnevi in prvi sneg, ki je že zapadel v nekaterih smučarskih središčih tudi pri nas. »Ta sejem se je zares prijel, kot rečemo, vedno je precejšen obisk, najbrž tudi zato, ker je dogodek vedno tretji konec tedna v novembru,« je zadovoljen Zvone Brilej, vodja sejma. Čeprav se na sejmu pojavljajo tudi večji ponudniki, kot sta na primer Elan ali Hervis, je predvsem namenjen prodaji rabljene smučarske opreme, ki jo obiskovalci prodajajo in kupujejo pri izkušenih učiteljih smučanja. Ti so ob tem tudi svetovalci, prav svetovanje je tudi eno pomembnejših poslanstev sejma. »Ni naš cilj, da bi prodali drago smučko, ampak da bi prodali pravo smučko pravi osebi,« je pojasnil Zvone Brilej. Ko je oprema prodana, o tem obvestijo prodajalca, sicer pa lahko prodajo spremlja tudi na internetu. Za prodano opremo na stojnicah smučarskega društva izplačajo denar, neprodano pa vrnejo obiskovalcem. Največjo prodajo beleži otroška smučarska oprema, za katero je tudi največ zanimanja. »Nismo več v tistih časih, da bi otroku kupovali smučarsko opremo za tri, štiri leta naprej. Pri nas je mogoče kupiti poceni opremo, jo čez leto prodati in potem spet kupiti nekoliko večjo, otro- ku primerno. Smučarska oprema je na splošno precej draga. Nove dobre smuči je zelo težko kupiti za manj kot 500 evrov. »Pri nas na sejmu pa se da za manj zahtevnega rekreativca ali smučarskega turista seniorja, ki bi na primer rad obnovil znanje smučanja zaradi druženja z vnuki, kupiti opremo tudi po zelo ugodni ceni, od 200 do 250 evrov, kar pomeni za smuči, čevlje in palice. Torej za samo 30 odstotkov nove smučarske opreme,« je sklenil zgodbo o letošnjem smučarskem sejmu Zvone Brilej, učitelj smučanja s polstoletnim stažem, ki je tudi ljubiteljski slikar in med mnogimi Celjani bolj znan in priljubljen pod vzdevkom Čori. Da bi le še za ljubitelje smučanja naslikal pravo zimo in začetek smučarske sezone. Foto: SHERPA jSMUČARSKI ČEVLJIЛ Wi '.www v - Ш^ЖЗ чШШЛ 1 Ш/жШ 1ННЛ il Na sejmu je po pričakovanju največ zanimanja za otroško smučarko opremo. шШт If !bogi<. Sam sem to slišal, kot da sem gogi. Sebe sem nato klical Gogi. Ta vzdevek se me je obdržal. Pomisli sem, če se me ime že tako dolgo drži, naj bo s tem povezano tudi ime moje sestavljanke. X na koncu besede je le poseben zaključek mojega vzdevka.« BARBARA GRADIČ OSET »Ko sva se s hčerko Darmo igrala s kockami, sem razmišljal, kako bi sam marsikaj naredil drugače. Najprej mi pri lego kockah ni bilo všeč, da za vsako zahtevnejšo konstrukcijo potrebuješ načrt, a potem ko je bilo sestavljeno, mi je bilo ustvarjeno težko razdreti,« je začetke razvijanja ideje razložil Ervin Pre-siček, konstruktor po poklicu in duši. Želel si je, da bi njegova hči gradila večje sestavljanke brez načrta ter pri tem razvijala in uporabljala svojo domišljijo. Razmišljal je, kakšno sestavljanko bi naredil, da bi razvijala umsko sposobnost otrok. »Če ni pravil in načrtov za sestavljanje, so otroci prepuščeni svoji domišljiji in spoznavajo svet grajenja konstrukcij.« A bil je popolnoma vpet v svojo službo gradbinca, ki je požrla večino njegovega časa. Skice in misli so bile varno spravljene v predalu in so čakale na prave čase. Ko nastopi gradbena kriza Potem je nastopilo prelomno leto 2008, ko je v gradbeništvu izbruhnila gradbena kriza, precej njegovih projektov se je zaustavilo, enako tudi določena plačila. Eden večjih projektov, stanovanjsko naselje Celovški dvori, stoji na Ervinovih izračunih statike. V tistem času se je spomnil, da se tudi v najbolj kriznem obdobju lahko rodijo nove stvari. Lotil se je izdelovanja enostavne sestavljanke. V svoj izdelek je vključil vse svoje gradbeno znanje. Svojo idejo je najprej predstavil ženi Karmen, ki je učiteljica v osnovni šoli. Bila je navdušena in ga je podprla, da je nadaljeval in razvijal idejo. V znančevi delavnici so začeli nastajati prvi kosi, sledili so popravki, ki so za sabo potegnili nove finančne vložke. »Najprej sem ugotovil, da elementov, ki sem jih želel izdelovati, ne bom mogel izdelati z enim orodjem. Drugo presenečenje po prvih testiranjih je bilo, da kljub 3D-konstruiranju orodij elementi niso dosegali ustreznih odstopanj za sestavljanje. Treba je bilo veliko popravkov orodij.« Med finalisti projekta Štartaj, Slovenija Še zdaj se spomni dobrega občutka, ko je videl, kako je sestavljanka navdušila učence, ki jih je učila njegova žena. »Vodilo pri razvoju igrače je bilo, da bi bili togi elementi toliko prožni, da bi jih bilo mogoče hitro razstaviti. Gogix je bil tudi izbran na razpisu Unesco šol, kar je samo še potrdilo, da je igrača res dober izdelek.« Leta 2009 je izum patentiral. Izdelek je dal v prodajo. Ves čas je z družino spremljal projekt Štartaj, Slovenija in ko so se vsi dovolj opogumili, so se prijavili. »Nisem ravno ljubitelj medijske pozornosti, ravno tako tudi ne žena in hči, zato smo sedli in se skupaj odločili za projekt. A ker vemo, da je promocija izdelkov v Štartaj, Slovenija res odlična, smo to medijsko izpostavljenost vzeli v zakup.« Neverjetni odzivi starejših ljubiteljev igric Po oddaji na televiziji je bil odziv res neverjeten. V določenih trgovinah je zmanjkalo sestavljank. »Na predstavi- tvah v šolah se je pokazalo, da so najbolj navdušeni otroci od prvega do šestega razreda osnovne šole. A na predstavitvah v nakupovalnih središčih se je izkazalo, da so določeni starši še zelo igrivi in tehnično dovzetni. Ko prideta na promocijo igrače oče in sin, oba začneta takoj sestavljati. Ne vem, kdo bolj pade v igro, ali oče ali otrok. To je ponavadi drugače od tega, česar smo vajeni. Zelo sem vesel, ko vidim, da igrača prevzame tudi starejše. Zelo me veseli, ko se odrasli namesto za lego kocke odločijo za Gogix.« Igrača, ki je lahko tudi uporabna Sestavljanka vsebuje več kot 185 kosov različnih ele- mentov, ki so izdelani iz plastične mase ABS. Iz teh elementov lahko postavite vedno nove kombinacije, od velikih stolpov do toboganov in škatlic za shranjevanje. »Osnovni kvadrat omogoča, da vanj vstavljamo dodatne ojačitve, naredimo stene in napravimo manjšo škatlo. Zgradili smo stolp, visok šest metrov. Trimetr- ski stolp smo tudi prijeli na vrhu in ga prestavili. Spoji so toliko togi, da prenesejo obremenitve. Edino veter ga lahko premakne, ne bo pa se zrušil pod lastno težo.« Da je sestavljanka še bolj zanimiva, na predstavitvah pokaže, kako se zgradi tobogan in kako po njem drsi žogica za namizni tenis. To otroke čisto prevzame. Ervinova sestavljanka je del številnih gospodinjstev. Njegovi prijatelji mu vedno znova povedo, kako so njihovi otroci navdušeni nad igračo. »Zadnjič mi je prijatelj povedal, da njegova hči redno na dopust odnese tudi Gogix. Ti elementi ne vzamejo veliko prostora in jih lahko zložiš v vrečko ter daš v torbo.« Poleg tega je igrača lahko tudi zanimiva družabna igra za večje število ljudi. S pomočjo kocke namreč soigralcu določiš, kaj naj naredi. Igrača za v torbo Gogix elementi so vedno v Ervinovih žepih, pogosto tudi v avtomobilu, v vseh prostorih hiše in delavnice. Gogix je postal pomemben del Ervinovega posla, še vedno pa je glavni del statika. Ves čas pa razmišlja, kako bi celotno igro nadgradil. Določene elemente je že dodal, določene je popravil, da je gradnja še bolj trdna. »A trenutno je zelo razburkano obdobje in to ni čas za inovacije,« je v smehu zaključil Ervin Presiček. Foto: GrupA OTROŠKI VRTILJAK 39 Teden narodnih jedi v Vrtcu Šentjur Kar se Janezek nauči, Janez z veseljem naprej podeli Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk sta Slovenijo povezala na poseben način. V vsakem razredu in vsakem vrtčevskem oddelku so ju doživeli na povsem svoj način. Obiskali smo Vrtec Šentjur, kjer so praznik slovenske hrane počastili na prav poseben način. Ker v vrtcu zdravo, kakovostno in lokalno jedo prav vsak dan, so celoten pretekli teden že sedmič posvetili narodnim jedem. SAŠKA T. OCVIRK O tem otroci vedo že skoraj vse. Sezonska hrana je dostopnejša in bolj hranljiva. Ker ne potuje daleč, je ni treba obremenjevati s konzervansi, z barvili in aditivi, kiti pa se z bogatim tradicionalnim okusom. Hrana s »sosednje« njive podpira trajnostno rabo površin, zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in podpira lokalno go- spodarstvo. Sposobnost samo-preskrbe je tako ali tako eno od glavnih strateških prednosti ali šibkosti vsake države. Odgovor na vprašanje, zakaj moramo o tej temi še vedno toliko razpravljati, moramo poiskati odrasli. Malčki v vrtcu pa so ob brenčanju čebelic v panju in prepevanju Slakovega Čebelarja uživali v vsaki žlički medu. Če ga v vrtec prinese čebelar v uniformi ali celo v zaščitni mrežasti obleki, je kos kruha z medom res pravo doživetje. V večini vrtcev se na srečo zavedajo, da je sveža, domača in kakovostna hrana temelj otrokovega zdravega razvoja. V šentjurskem vrtcu s preverjenimi in z zaupanja vrednimi lokalnimi pridelovalci in predelovalci živil sodelujejo že leta. Domače marmelade z lokalne kmetije brez vseh konzervansov in dodatkov zajtrke obarvajo v okuse kutin, sliv, breskev, jagod in hrušk. Otroci se odžejajo z razredčenim stoodstotnim sokom neškropljenih starih sort jabolk, uživajo samo slovenski med, več kot polovica mleka in mlečnih izdelkov pa prav tako pride z lokalne kmetije. Pod črto je otroke najpomembneje že zgodaj naučiti, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Iz lonca naših babic Danes številnih narodnih jedi niti odrasli ne poznamo več. Otroci v šentjurskem vrtcu najbolj značilne jedo vsaj enkrat letno. Tako ohranjajo raznolikost in bogastvo slovenske kuhinje, ohranjajo ljudsko izročilo in razvijajo zavest o nacionalni identiteti. Morda bi nas nekatere jedi v tem tednu v spominu odnesle kam daleč v otroštvo, spet druge popeljale na izlet v kakšen odmaknjen kotiček naše dežele. Malokdo se zaveda, kako kulinarično bogato tradicijo ima naša deželica zaradi stičišča različnih geografskih pokrajin. V tem tednu so se v enotah šentjurskega vrtca na mizicah ob kosilu zvrstili »usukani« močnik, tipična istrska mi-neštra »bobiči«, prekmurska orehova pogača s skuto, jabolčni kompot, kislo zelje z bučnim oljem, prežganka z jajci, »mrežna prata«, kot tradicionalni svinjski pečenki pravijo Gorenjci, govnač iz zelja in krompirja, stara dobra goveja juha z rezanci, pražen krompir z vsemi imenskimi različicami, štajerska kisla juha, kozjanska »zafrkječa«, ribji brodet, polenta in medena pečena jabolka kot ena najstarejših znanih sladic. In ob vseh naštetih dobrotah v kuhinjo pogledamo premalokrat. Tam je skupina nadvse prizadevnih in predanih kuharic. Poleg klasične prehrane poskrbijo za več deset bolj ali manj strogih in zahtevnih diet. Vedno znova si izmišljajo nove recepte, uporabljajo sveža zelišča in domače začimbe, predvsem pa čisto vse jedi pripravijo od vsega začetka iz osnovnih živil. V njihovi kuhinji ne boste našli prav nobene predpri-pravljene jedi ali mešanice iz škatle ali vrečke. Ko bi znali in zmogli poskrbeti za tako prehrano tudi za šolarje in - v nekem idealnem svetu - tudi za vse nas, ki se izgubljamo v prehitrem tempu življenja. Foto: arhiv Vrtca Šentjur 40 IZ SVETA ZABAVE novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Helena Blagne prihaja v Celje Diva intimno Glasbena diva Helena Blagne z enim najlepših in čutnih glasov na našem območju že tri desetletja osvaja številna srca poslušalcev s skladbami, ki se takoj po izidu zavihtijo med najbolj predvajane na številnih radijskih postajah v državi. Tokrat bo 1. decembra v Celjskem domu na samostojnem koncertu Helena intimno prvič v živo predstavila svoje glasbene zgodbe. SIMONA BRGLEZ Prejemnica mnogih festivalskih nagrad, glasbenica, ki je razprodala največje slovenske dvorane, vključno z ljubljansko Areno Stožice, bo ob izbrani vrhunski glasbeni ekipi na koncertu predstavila številne uspešnice zadnjih let (Ti boš vedno prvi, Kar bo, pa bo) in tudi tiste, s katerimi se je njena glasbena pot začela. Helena, kaj vam pomeni romantika? Nisem romantičen tip človeka, pravzaprav se redko predajam sanjarjenju, ilu- zijam, romantiki. Mogoče sem včasih kar malo preveč prizemljena in resno razmišljam, da bi v tej smeri uvedla korenite spremembe (smeh). Intimno. Pomenljivo. Kako blizu dovolite ljudem, da se vam približajo? Mediji si malo napačno razlagate naslov koncerta Helena intimno. Tu gre za intimno vzdušje na koncertu, glede na to, da je koncert akustične narave ... Sicer pa imam rada, če se mi ljudje približajo. Lepo je, če Helenino umetniško vodilo je bilo vedno predstaviti glasbo na najvišji možni ravni ter ob tem očarati občinstvo. z ljudmi vzpostaviš takšno bližino, da se med drugim lahko tudi identificirajo s teboj. Kaj se vam zdi, da je za žensko najpomembneje? Da zna zažareti v svojem bistvu ter da ima svoj smisel in navdihujoče cilje. Da se zna ljubeče podpirati. Skratka da se uspe povzpeti na oder življenja in se tam razcvetati ... Ste najbolj uspešna slovenska pevka vseh časov, doma in po svetu ste prodali več kot dva milijona plošč. Mejnik, ki ste ga postavili, je za vse mlajše generacije popolnoma neulovljiv, saj si težko predstavljamo izvajalko, ki bi tako zelo zaznamovala slovensko glasbeno sceno. Ste zmagovalka mnogih festivalov (MMS, Splitski festival, Makfest, Ohridski festival, Eurofest) in ste v svoji karieri uprizorili že več kot štiri tisoč koncertov in nastopov. Kaj svetujete mladim pevkam, ki stopajo na glasbeno sceno? Koliko sebe naj razkrijejo? Zasebno čim manj, čeprav je to postranskega pomena. od m D0DH.8HT Pri Addamsovih »Kdo so Addamsovi?« Po recimo Hotelu Transilvanija (Hotel Transylvania), filmih studia Laika ... je imeti »pošastno« družino mnogo bolj običajno, kot je to bilo v času originalne ideje zgodbe Pri Addamsovih. Ni naključje, da otroška protagonista najnovejšega filma Pri Adamsovih iščeta sama sebe, nenazadnje to počne tudi scenarij. Išče, a ne najde. Kljub določenem spoštovanju originala je celota predvsem nizanje ne povsem povezanih scen, ki iščejo vzrok obstoja. OCENA: 3 / 10 Svetilnik »Moška in morje.« Svetilnik, čudovito posnet in ozvočen film, je kakor dragulj: kakorkoli ga obrnete, vas bo zaslepil druge vrste hipnotičen, popoln tematski sij. Psiho drama o identiteti in vzpostavljanju ter padcu hiearharčnega sistema, komedija, parodija ali čista halucinacija umirajočega - predvsem pa grozljivka o utelešenih mitih - vsaka stran dragulja deluje kot celota in vendar brez ostalih ne more. Režiser Robert Eggers, ki se je že s filmom Čarovnica (The Witch) dokazal kot mojster atmosfere, pritiska, strahu, zgodovine in še česa, tokrat le še nadgrajuje svoje sposobnosti in začara s filmom, ki je čista izkušnja zase. OCENA: 10 / 10 PETER ZUPANC V KINO PRIHAJA Ledeno kraljestvo 2 Elsa in Anna se s prijatelji odpravita v čarobni gozd, da bi odkrili vir Elsinih čarobnih moči. Pomembno: nadaljevanje enega najbolj popularnih animiranih filmov zadnjih let. Najpomembneje je, da ima umetnik razvito strokovnost in veliko mero kakovosti. Biti glasbenica ali igralka? Kako se počutite v igralski koži? Vidimo vas lahko tudi v igri Menopavza. Glasbeni oder, gledališki oder . Tu ni neke velike ločnice. Na glasbenem odru sem individualen »frontman«, medtem ko gre v teatru za skupinsko delo, ansambel, posledično gre za prilagajanje soigralcem ter zahtevam in pričakovanjem režiserja. Vse skupaj pa je vaja in re-peticija. Kako se spopasti z menopavzo? Ne sprašujte me, prosim, pri mojih letih namreč nimam izkušenj s tem (smeh). Kaj vam pomenijo prazniki? Delo. Hm, delo kot ultima-tivna vrednota to že, a če ga je preveč, tudi ni v redu. Vaše želje, kaj naj vam prinesejo dobri decembrski strici? Samo zdravje in dobre odločitve. Judy Zima 1968. Minilo je trideset let, odkar je Judy Garland osvojila svet z likom Dorothy v filmu Čarovnik iz Oza. Zdaj se z dvema otrokoma in s finančnimi težavami za vratom, vrača v London, da bi ponovno pela ... Pomembno: Renee Zellweger igra Judy. Zgodbe iz kostanjevih gozdov Sredi kostanjevih gozdov na jugoslovansko-italijanski meji skopuški mizar prešteva svoje denarce. Na drugi strani reke se Marta pripravlja, da bi zapustila svojo nesrečno dolino. Pomembno: najbolj nagrajen film letošnjega Festivala slovenskega filma: rekordnih enajst vesen, med drugim za najboljši film. Režiser Gregor Božič. (PZ) novi tednik PODLISTEK / BUKVARNA 41 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Tomaš Velena: O Plečniku Srečko Puncer (1895-1919) (13) novi tednik I radio celie Začelo se je šolsko leto 1915/16. Srečko Puncer je bil sedmošolec. V Celju je bilo težko dobiti dijaško stanovanje, zato se je vsak delavnik vozil v Šempeter v Savinjski dolini. Tam je prenočeval v Dobrteši vasi blizu kolodvora pri Juharto-vih, ki so bili sorodniki bratov Franja, Albina in Jožeta. Prva dva sta že bila študenta prava in Srečkova velika prijatelja, takrat seveda vojaka. Albin je medtem že prebegnil na rusko stran in se pridružil jugoslovanskim prostovoljcem. V maju 1916 je 7. razred z vpoklicem rojstnega letnika 1898 izgubil večji del svojih učencev. Šolo so zapustili tudi člani Kondorja Videm-šek, Ravljen, Pečar in Roš. Puncer, ki pri prvem naboru ni bil potrjen, je prišel spet na vrsto že kmalu zatem - avgusta 1916. Enako kot njegove tovariše so ga uvrstili v celjski 87. pešpolk. S spričevalom o zaključenem sedmem gimnazijskem razredu mu je bilo priznano enoletno prostovoljstvo (z rumenim trakom na rokavih). To mu je odpiralo pot www.kamra.si v oficirski tečaj in za nekaj mesecev odložilo odhod z »marškompanijo« na fronto. Celjski enoletniki so svoje elementarno vojaško »vežba-nje« opravljali v bližnjem Žalcu. Tam jih je nekaj tednov »vzgajal« korporal Šerbela, Zgornjesavinjčan, v civilu jetniški paznik. Všeč mu je bilo, da je pod svojo »komando« zbral šolane ljudi in jim je na svojstven način skušal »imponirati«. Vsi ti zdaj so bili že nekoliko starejši rekru-ti, zavrnjeni pri prvih naborih. Tako je Srečko za nekaj tednov zaživel v družbi z nekaterimi pomembnimi možmi. Med temi so bili pisatelj Anton Novačan, kiparja France Berneker in Ivan Napotnik ter inženir Anton Ozvald. Se nadaljuje. Pripravil Srečko Maček Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 19711972, str. 209-271 kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Športni dan celjskih gimnazijcev na Celjski koči Prispevala: Andrej in Marija Pavčič, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Veličina skromnega profesorja »Velenova knjiga predstavlja pomemben prispevek k razumevanju Plečnikove umetnosti, s posebnim poudarkom na njegovem Praškem opusu,« pravi o zanimivem delu prof. dr. Damijan Prelovšek, član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Na velikega slovenskega arhitekta smo nadvse ponosni, ko hodimo po Pragi, Ljubljani, Dunaju, Beogradu, Zagrebu, tudi po manjših krajih našega območja ... V Pragi nam seveda zmanjkuje časa za podroben ogled Plečnikovih mojstrovin, kar lahko deloma nadomesti knjiga O Plečniku. »Na začetku osemdesetih let sem se tudi sam začel intenzivneje ukvarjati s Plečnikom. Kot rojen Pražan in arhitekt, ki se počuti domačega v češkem, slovenskem in nemškem jeziku - v jezikih, v katerih je tudi Plečnik nagovarjal svet - sem čutil naravno afiniteto do tega srednjeevropskega iskalca form in oblikovalca sveta,« je zapisal avtor knjige, ki je prav tako arhitekt. Najbolj znano Plečnikovo delo je preurejanje Praškega gradu, kjer je ustvaril Masarykovo predsedniško rezidenco, dvorišča in vrtove. »Plečnik je bil že od začetka soočen z nalogo, naj iz monarhističnega gradu napravi demokratičnega,« piše Velena o Plečnikovi nalogi za novo češkoslovaško republiko. Najboljši slovanski arhitekt tistega časa je v Pragi ustvaril tudi Cerkev presvetega srca Jezusovega. Avtor Velena opisuje tudi priprave na veliko Plečnikovo vrnitev v Prago leta 1996, ko je prišlo tam do velike razstave o tem velikem slovenskem arhitektu. V socialistični Pragi je bil namreč spregledan, saj je njegov »demokratični« Praški grad preveč spominjal na obdobje Masarykove cvetoče demokracije. Plečnik se kot arhitekt ni posebej izkazal le v Pragi, ampak se je tudi v rojstni Ljubljani. Med Plečnikovimi deli je celo njegov urbanistični načrt za mesto Split, za ureditev okolice Dioklecijanove palače. Velena je tudi podrobno raziskal arhitekturni navdih Rima in ostale Italije pri Plečniku. »Zdaj pa je prevzet, nemalokrat celo omamljen od neposrednega videza in prostorskega, plastičnega učinka stavb, prostorov in situacij,« je opisan prvi obisk mladega Plečnika v Rimu, ki ga je do takrat lahko poznal le s slik. Tako je začel v rodni Ljubljani pogrešati za italijanska mesta značilne stebre. Saj vemo, koliko jih je pozneje uporabil, ko je na primer zasnoval Žale in svoje druge mojstrovine. Tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani delno spominja na palačo Medici--Riccardi v Firencah. Med drugim so pomembne Plečnikove povečave in gradnje novih cerkva, na primer znamenite v prekmurski Bogojini, v Pragi, na Dunaju, v Beogradu ... »Sakralna arhitektura je bila za vernega Plečnika tako rekoč krona stavbarstva,« je zapisal Velena in poudaril, da so bili Plečnikovi idealno-tipični koncepti liturgičnega prostora daleč pred svojim časom. Nenazadnje je zanimivo, da je začela slovenska Cerkev v Plečnikovem letu 2007 postopek za umetnikovo beatifikacijo. BRANE JERANKO Letos umrli arhitekt ter plečnikolog Tomaš Velena, je bil profesor arhitekture in urbanizma na münchenski visoki tehniški šoli. Velena, ki se je rodil v Pragi v češko-slovenski družini, je bil prizadeven raziskovalec Plečnikovega dela. Njegova knjiga O Plečniku je bila izdana tudi v češkem jeziku. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV WŠ TROJICA NA SLEDI kriminalni mreži a °JPis kreditov CjfW НИИИ1H razkri, Oil П rc* № r»> cj —* r~.—. t. _ ■ ^orfnäjgg Tarče- iz sllin-irartfo ***WniHI OBRAZI MtaMNao» in Jg^flg* /> ---V" ^fwuk- »sns w'< Hq ufuiui ronnrtor ci 1.c-razred I. gimnazije v Celju, 1955 DOSJE - Razkrivamo najbolj znane slovenske identitarce in njihove podpornike v SDS AFERA - Ozadje milijonskega oškodovanja KBM Leasinga na Hrvaškem iNTERVJU - Peter Svetina, varuh človekovih pavic: Ideološki boji se bijejo na plečih ljudi POZABLJENi - lado Ambroži kaj počne danes nekdanji urednik na TV Slovenija 42 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Državno srečanje okoljevarstvenih tehnikov Dijaki in učitelji šestih slovenskih šol, ki izvajajo program Okoljevarstveni tehnik, so bili navdušeni nad drevesno hiško celjskega mestnega gozda. V četrtek, 7. novembra, je bilo v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje deseto državno srečanje okoljevarstvenih tehnikov. Srečanja so se poleg predstavnikov šole, organizatorke srečanja, udeležili dijaki, učitelji in ravnatelji iz Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, Biotehniške šole Ptuj, Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana, Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor ter Šole za strojništvo, geotehniko in okolje s Šolskega centra Velenje. Državna srečanja so vsako leto v drugi šoli. V izobraževalni program Okoljevarstveni tehnik je vpisana 12. generacija dijakov. Program zajema obsežne strokovne module: gospodarjenje z odpadki, s pitno in tehnološko vodo, z odpadnimi vodami, s prostorom in kakovost tal in varstvo zraka. Ostali strokovni moduli, kjer dijaki dobijo več teoretičnega znanja, so še varstvo okolja, tehnično risanje in uporaba računalnika, materiali in okolje, okoljevarstvene tehnologije, okoljevarstvena zakonodaja, organizacija dela in poslovanja. Program je nastal na pobudo gospodarstva. V vseh panogah gospodarstva morajo upoštevati okoljski vidiki. Zato so kadri z znanjem iz varstva okolja nujno potrebni. Gospodarska rast in blaginja, družbeni napredek ter varstvo okolja so neločljivo povezani in le ob skupnem napredku prispevajo k izboljšanju kakovosti življenj. V okviru srečanja so bili dijaki in učitelji po uvodnih pozdravnih nagovorih in kratkem kulturnem programu seznanjeni z rezultati mednarodnega projekta Skillco, ki v enem od štirih modulov poglobljeno obravnava traj-nostno ravnanje s prostorom. Na srečanje so za osrednjega gosta povabili Boštjana Hrena iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je predstavil celjski mestni gozd ter po- men skrbnega ravnanja z odpadki. V nadaljevanju so dijaki z učitelji odšli na krožno pot, in sicer v mesto, kjer so se seznanili z znanimi celjski- mi osebami, nato so pod vodstvom gozdarja raziskovali mestni gozd. Udeleženci so bili navdušeni nad obsegom gozda, urejenostjo poti in seveda nad drevesno hiško. Celodnevno srečanje šol je priložnost za podajanje strokovnih vsebin dijakom na zanimiv način, za spoznavanje pedagoškega dela in opremljenosti v šoli organizatorki in za pogovor o poučevanju zahtevnega izobraževalnega programa. Srečanja so se udeležili ravnatelji vseh šol. Izmenjali so si primere dobrih praks. IP Ekodan in obisk veleposlanice ZDA V sredo, 13. novembra, je v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje vrvelo od dejavnosti. Ekodan je dopoldansko življenje obarval z mislimi na okolje. Dijaki so s številnimi delavnicami opozorili na okoljsko problematiko, ukvarjali pa so se tudi s tem, kako odpadkom vdihniti novo življenje. Ker smo dogajanje pripravili na mednarodni dan prijaznosti, smo pomislili tudi na to, da prijaznost nič ne stane, njena vrednost pa je ogromna. Dan smo nadgradili tudi s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki so ga učenci pripravili pri pouku kuharstva. Dan je bil poseben tudi zato, ker nas je obiskala veleposlanica Združenih držav Amerike Lynda C. Blanchard. Z družino si je ogledala šolo, prisluhnila pestremu kulturne mu programu in se z dijaki pogovarjala o svoji in naši domovini. VB BRALCI POROČEVALCI 43 Na obisku v podjetjih Vivapen in Grafika Gracer Dijaki tretjih letnikov Ekonomske šole Celje, gimnazije in srednje šole, so v letošnjem šolskem letu dobili prijetno obveznost, da ustanovimo svoje učno podjetje in v njem simuliramo poslovanje pravega podjetja. Dijaki posameznega razreda smo se razdelili v dve skupini in vsaka je razvila svojo poslovno idejo. Tako se je ena skupina odločila, da bo izdelovala perso-nalizirane rokovnike in pisala. Svoje podjetje je poimenovala Mintee, d. o. o., ker bodo dijaki izdelke ponujali v nežnih pastelnih mint barvah. Za svojo dejavnost so oblikovali slogan »Tvoje ideje, tvoj Mintee« in logotip ter se registrirali. Nato so se »zaposlili« v oddelkih (tajništvo, komerciala, kadrovski oddelek ter finance in računo- vodstvo ter kreativa). Tako se je poslovanje z drugimi učnimi podjetji začelo. Denarni in materialni tokovi so fiktivni, tok dokumentacije pa je realen. Dijaki, zaposleni v učnem podjetju Mintee, d. o. o., so si za enega od ciljev poslovanja zadali dejavno sodelovanje s podjetji, ki opravljajo enako dejavnost. Pred jesenskimi počitnicami so tako obiskali znano celjsko podjetje Vivapen. Selmana Odobašić in Eva Tržan sta v podjetju zaposleni kot tržni komunikatorici. Svojo poslovnost sta preizkušali z navezovanjem stikov s pravimi podjetji. Tako sta vstopili v stik z direktorico Vivapena Petro Melanšek. Zelo sta bili veseli njenega takojšnjega odziva. Zaposleni v učnem podjetju z mentorico Suzano Suholežnik so obiskali podjetje. Petra Me-lanšek jim je predstavila širok izbor pisal, izmenjali so izkušnje gospodarstva in izobraževanja za potrebe gospodarstva ter prejeli bogato in čudovito zbirko pisal. Novembra so obiskali tudi priznano celjsko podjetje Grafika Gracer. Nad obiskom so bili več kot navdušeni, saj so lahko v živo spremljali, kako bi bilo videti poslovanje učnega podjetja v realnem gospodarstvu. V Grafiki Gracer jih je prijazno sprejel direktor Miran Gracer. Obujal je spomine na svoja srednješolska leta v Ekonomski šoli Celje, dijaki pa so mu predstavili delovanje svojega podjetja in svojo poslovno zgodbo. Ogledali so si proizvodne prostore. Najbolj sta jih nav- dušila izdelava oz. tiskanje šolskega zbornika ob 150. obletnici začetkov izobraževanja na področju trgovine in ekonomije na Celjskem. Na koncu so prejeli izdelke, ki jih bodo uporabili pri poslovanju svojega podjetja. Pravijo, da se v mladih ljudeh skrivajo najboljše ideje, saj so neobremenjeni, misli in ideje pa so neomejene. Pomembno je, da se podjetja povezujejo z mladimi, saj jim tako dajo zagon, odprejo pa jim tudi številne možnosti za dejansko poslovanje. SS Tradicionalni zajtrk v vrtcu V zasebnem Vrtcu Bambi v Braslovčah so na Tradicionalni slovenski zajtrk povabili poslanca Aleksandra Reberška in župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja. Pridružila sta se zajtrku v kombiniranem oddelku Pikapolonic, kjer sta pomagala pri delitvi zajtrka in skupaj z otroki pojedla pravi slovenski zajtrk s sestavinami iz lokalnega okolja, eko kruh iz pekarne Deveta vas iz Podvina pri Polzeli, med iz čebelarstva Marovt iz Braslovč, eko jabolka s kmetije Pšaker iz Braslovč ter maslo in mleko s kmetije Flis iz Šempetra v Savinjski dolini. V sproščenem vzdušju sta se gosta zelo lepo vključila v vrtčevski vsakdan in dejala, da jima je dogodek polepšal začetek dneva. »V vrtcu imamo privilegij, da je tako sproščen naš vsakdan,« pravi direktorica Taja Steblovnik. V vrtcu Bambi je bil celoten dan namenjen čebelam, dan so začeli s tradicionalnim zajtrkom, nato jih je obiskala če-belarka Maja in jim predstavila delo čebelarjev. Obiskal jih je tudi harmonikar Matija Veninšek, ki je otroke spremljal ob prepevanju Slakovega Čebelarja. TS radio celje Čudovita izkušnja medgeneracijskega druženja Na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka otroci in vzgojiteljice v vrtcih gostijo pomembne ljudi iz različnih mestnih ustanov, naša skupina Ježki iz Vrtca Laško pa je gostila najbolj prijazne in prijetne obiskovalke, kar jih premore svet. To so prostovoljke iz Hiše generacij Laško, ki jih kličemo kar »babice«. Z njimi je prišla tudi njihova »šefica« Petra. Prišle so že pred zajtrkom, nam pomagale pri umivanju, pripravi pogrinjka in deljenju hrane in mleka. Ko je bilo vse razdeljeno, sva vzgojiteljici vsem zaželeli dober tek in veselo smo segli po dobrem, zdravem, lokalnem zajtrku. Jedli smo v prijetnem vzdušju in ob tihem pogovoru. Po zajtrku smo sedli v krog, poslušali pravljico, ki jo je povedala babica Boža, potem pa smo še mi povedali pravljico o tem, kaj čez dan počne čebela Špela in prikazali dramatizacijo ob pesmi o njej. Naše babice so bile navdušene in so nam glasno ploskale. Prišel je čas za zasluženo igro in crkljanje pri babicah. Vedno smo veseli njihovega obiska in jim želimo povedati in pokazati vse, kar znamo. Do novega leta se bomo družili še vsaj dvakrat in vemo, da se bomo vsakič imeli lepo. Medgene-racijsko druženje je res ena najlepših izkušenj, kar jih lahko doživimo vsi, tako otroci kot odrasli. SABINA ŠMAUC 44 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Mandarine, mandarine ... V prekrasnih jesenskih jutranjih urah smo se iz Celja odpravili na obiranje mandarin v dolino Neretve. Nekateri smo se odpravili prvič, drugi so bili na podobnem izletu že večkrat. Skupina, ki je preživela že letovanje na Dugem otoku, se je odločila, da bi zadnje darove jeseni obirala skupaj. Po prijetni vožnji smo si najprej ogledali Trogir, nato smo pot nadaljevali v Split, kjer nas je lokalni vodič popeljal tudi v notranjost Dioklecijanove palače. Njegovo vodenje nas ni pustilo ravnodušne, saj je znal prikazati zgodovino na res zanimiv način. Vožnja iz Splita do Baške Vode je bila res nekaj posebnega. Na Jadranski magistrali smo se spomnili na čase, ko drugih cest do morja še ni bilo. V Baški Vodi smo se celo kopali v morju, čeprav je bilo že proti koncu oktobra. Sonce nas je vse tri dni izleta božalo in razvajalo. Ob dobri hrani smo zvečer prisluhnili še prijetni glasbi. Naslednji dan smo šli do Metkovića na obiranje mandarin. Pričakali so nas prijazni domačini in nas ob živi glasbi popeljali po dolini reke Norin. Ni manjkalo travarice, fig in mandarin. Nato smo se odpeljali v nasad mandarinovcev, kjer smo se preizkusili v obiranju mandarin, ki smo jih sproti okušali in jih nabrali za domov. Okusno kosilo je bilo v restavraciji in veseli smo bili obiska domačina, natakarja Luke, ki nam je stregel na Dugem otoku. Seveda ni manjkal niti direktor hotela na Dugem otoku, naš Lovre. Po prihodu v hotel in po večerji smo se šli spočit za naslednji dan. Zjutraj smo si na poti domov najprej ogledali Šibenik, nato nas je čakalo dobro kosilo v priznani restavraciji blizu Gospića. Vsi smo komaj čakali, da bomo obiskali vas Smiljan pri Gospiću, kjer se je rodil Nikola Tesla. Velja za genija in inženirja, ki je nepreklicno spremenil svet. Ogled spominskega centra nas ni pustil ravnodušnih. Polni vtisov smo se odpeljali proti domu in vožnja je res hitro minila. Za to imata zasluge voznik Miran in vodnica Mateja. Seveda je vsak od organizatorjev dodal kamenček v mozaik uspešnega izleta. Obljuba udeležencev je bila, da se bomo spet videli na pomladanskem izletu. Skupaj nam je vedno lepo. JOŽICA OSOLNIK Pomoč za oskrbo muc Neizmerno veseli smo bili tudi letošnjega povabila organizatorja Nina Cokana na Vege tek - tek z razlogom, ki je bil na celjski Špici. Izkupiček oziroma del štartnine je bil namenjen tudi našemu društvu. S to donacijo bomo poplačali veterinarske storitve Vete- rinarskega centra Celje, kamor vozimo na preglede in oskrbo nezaželene, odvržene in izgubljene mucke. Hvala iz srca. VERICA ŠTANTE, DPMŽ Celje Druženje ob vrtnicah Za prebivalce Rimskih Toplic ima vrtnica poseben pomen, saj je v Zdraviliškem parku več desetletij kraljeval slavolok vrtnic sorte American Pillar. Anita Napret si je s TD Rimske Toplice zadala nalogo, da bo ta vrtnica spet dobila prostor v našem parku. Tako je kar prav prišla likovna delavnica KD Antona Aškerca Rimske Toplice in Zavoda za kulturo Burja, ki je bila v četrtek, 7. novembra, v večnamenski dvorani v Rimskih Toplicah. Gospa Anita, ki je prijazno sprejela povabilo, je 18 udeleženkam delavnice najprej postregla s teorijo risanja vrtnice. Ni bilo tako enostavno, kot je bilo slišati. Marsikdo bi pomislil, da risanje vrtnice ni težko, a bi se uštel. Risati vrtnico s pomočjo geometrijskih likov in iz različnih perspektiv je izziv, ki smo se ga lotile. Posebno poglavje je bilo senčenje. Osnove risanja vrtnice so bile za marsikaterega trd oreh, a na koncu so bili izdelki še kar v redu, glede na čas, ki je bil na voljo, kot je rekla mentorica. Če je nekaterim prvi del delavnice delal preglavice, je bil drugi del veliko bolj sproščen in uspešen. Izdelovali smo vrtnice iz pisanega jesenskega listja. V skupini so bili poleg starejših dam tudi otroci, ki so z veliko vnemo ustvarjali ob pomoči odraslih. Veliko je bilo smeha, kajti čisto vse pač ni uspelo. Nastal je prelep šopek barvitih jesenskih vrtnic. Vrtnica je simbol neomajne in večne ljubezni, ki vnaša v življenje mir. Skozi zgodovino je v različnih obdobjih in prostorih postala tudi simbol herojskega poguma, zmagoslavja, bogastva, odličnosti, čutnosti, ženske lepote in prepovedane ljubezni. (https://cvetličarna--aralija) Vsaka je bila edinstvena in po svoje lepa. Ker vrtnica daje veliko možnosti za ustvarjanje, nam je gospa Anita pokazala še nekaj načinov oblikovanja. Še kar bi poslušale in zvijale, lepile, rezale, a je ura neusmiljeno priganjala. Seveda smo se strinjale, da bomo podobno delavnico še ponovile. Izkazalo se je, da je takšno druženje zelo dobrodošlo v teh dolgih jesenskih večerih. In ideja, da bi spet »ovrtničili« Rimske Toplice, sploh ni tako neuresničljiva. Če se bo za to zanimalo več ljudi, imamo tudi več možnosti za uspeh. Za vrtnice se je vendarle vredno potruditi. MILENA SUHODOLČAN Po vinskih poteh šempetrskega Zaloga Društvo savinjskih vinogradnikov je v soboto, 16. novembra, pripravilo že tradicionalni Martinov pohod po vinskih poteh v enem od vinorodnih okolišev Savinjske doline. Tokrat po Zalogu pri Šempetru. Nekaj več kot 30 pohodnikov se je zbralo na parkirnem prostoru Elesa v Podlogu in med pohodom obiskalo vinske kleti v Martinjakih, po domače »Mrtjakih«, in sicer: Borisa Terglava, vinogradništva družine Krašovčevih in Vinka Ušena. Vsepovsod so bili gostoljubno sprejeti s prigrizki in z letošnjim mladim vinom. Kljub slabim vremenskim napovedim ni bilo padavin. T. TAVČAR BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV 45 Drugi festival srednjeveških plesnih skupin V kulturnem domu na Ljubečni je Kud Galiarda Celje v soboto, 9. novembra, organiziral drugi festival srednjeveških plesnih skupin. V začetku leta 2019 se je skupina uspešno včlanila v Turistično zvezo Slovenije in z njenim financiranjem uspešno izpeljala festival. Kud Galiarda Celje je občinstvu znano po plesanju avtentičnih starinskih plesov iz 15., 16. in 17. stoletja. Svojemu repertoarju smo člani dodali še festival in tako imeli letos kar 43 nastopov, kar je za nas pravi rekord. Festival je nastal na željo marsikaterega plesalca, ki se čuti zapostavljenega v poplavi raznih drugih plesnih tekmovanj, revij in festivalov. Z njim hočemo Sloveniji in Evropi pokazati, kdo smo in kaj znamo. Takšen festival je edinstven tako v Sloveniji kot v celotni Evropi, saj je nas plesalcev srednjeveških plesov zelo malo. Poleg Kud Galiarde Celje so nastopili še člani skupine Pallegrina s Ptuja, ki so sodelovali že lani. Na novo sta se pridružili še dve skupini, že prekaljeni plesni mački Kulturno društvo igralska skupina Gašperja Lambergerja z Bleda ter novinci na plesni sceni, Šaleška gospoda iz Velenja. Da ne bi gledali cel večer samo starinskih plesov, smo vključili še solistko Marijo Erjavec, orientalsko skupino Sayyidah iz Dramelj in akustično skupino Kontra kvartet iz Maribora, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo. Vse skupaj je na visoki ravni povezoval prijatelj skupine Dušan Cafuta. Na koncu smo odprli razstavo Likovne sekcije Mavrica Kulturnega društva Ivana Cankarja z naslovom Življenje Celjskih grofov. BARBARA SUŠA Foto: Edi Fidler Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Prejeli smo 150 obrazov šole V četrtek, 14. novembra, je bila v pregovorno lepi dvorani Narodnega doma v Celju svečana akademija v počastitev 150-letnice začetkov organiziranega izobraževanja za potrebe trgovine in ekonomije na Celjskem. Rdeča nit prireditve so bile vrednote, na katerih sta se razvijali šoli, ki sta v svoji zgodovini previharili kar nekaj viharjev. Zadnji sega v leto 2013, ko sta se Srednja ekonomska šola Celje in Poslovno-komercialna šola Celje združili v ekonomsko šolo. Prav zaradi vrednot, kot so zdravje, znanje, družina, dobrodelnost, ljubezen, delo, podjetnost, poštenost, ambicioznost, prijateljstvo, podjetnost in medkulturnost, je novonastala šola kos izzivom sodobnega časa. S pesmijo in plesom so nam dijaki in zaposleni pričarali živost teh vrednot. Vsaka točka je na svoj način prikazala, kako so te vrednote vpete v delo in življenje šole, hkrati pa izjemen razpon dejavnosti, s katerimi se dijaki ukvarjajo poleg rednega šolskega dela. Iz njihove prezentacije so veli pristno veselje in zavzetost ter obenem močan občutek pripadnosti šoli, zato je težko izpostaviti katerokoli točko, saj je bila vsaka na svoj način nekaj posebnega. Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem gledala dijakinje in dijake na odru, a tudi ostale, ki so sodelovali pri sprejemu gostov in spontanem druženju z nami. Koliko pozornosti in mladostne razigranosti, ko so nam s ponosom podarili zbornik 150 obrazov šole! Pripraviti takšno svečano akademijo in zbornik ob vsem rednem delu in pouku res ni preprosto, toda upam, da so zadovoljni in srečni obrazi publike, ki je bila navdušena nad prireditvijo, poplačali ves trud. Iskreno čestitam in se globoko zahvaljujem vsem, ki ste svoj dragoceni čas namenili počastitvi tega visokega jubileja in nam pričarali nepozaben večer. Nastopajočim, povezovalcema programa Larisi Bernard in Matjažu Apatu, pianistu Eneju Vovku Šulgaju, plesalkama Brini Amadeji Ba-stl in Miji Klokočovnik, pevki Anabel, plesalki Medei Pilih Bogme, pevkama Juliji Der-mol in Niki Praznik, vokalni skupini Emine, plesnemu du-etu mame in hčere - Petri Ško-flić in Mii Lovrenčak, pevcema Tilnu Nareksu in Barbari Grabar, plesalki Tini Bobek in skupini Plesnega vala Celje ter organizacijskemu odboru Bernardi Marčeta, Simoni Sever Punčoh, Alenki Gotlin Polak, Maji Jerič, Dagmar Konec, Ireni Lasnik, Alenki Pavlin, Lidiji Plevčak, Petri Škoflić, Branki Vidmar Primožič, Andreji Vrečer, Mojci Knez Šket, Katji Šlogar, Ireni Koražija, podjetju Dega sistemi, d. o. o., Studiu Landekar in režiserki prireditve Heleni Muha. Mag. Maja Krajnc, Žalec V spomin na dobrega človeka Čas teče! Mesec, teden, dan, ura, minuta. Trenutek, ki ga ni mogoče zadržati, postane preteklost. Preteklost je včasih obremenjujoča, včasih pa nostalgija vsega lepega. Napisala bom nekaj besed o našem žalskem kaplanu patru Jožetu. Pred letom na Miklavževo nedeljo je pater Jože odšel v bolnico v Ljubljano. Nič lepega se mu ni obetalo, ampak vsi župljani smo srčno upali, da bo premagal zahrbtno seme bolezni, ki je rasla v njem. Kajti pater Jože je bil pokončen mož. Kljub težki operaciji je, takoj ko se je vrnil iz bolnice, stopil v cerkev in maševal. To, da je bil duhovnik, je sprejel kot božji dar. Ni mu bilo težko delati niti govoriti, imel pa je tudi dober smisel za humor. Delo patra Jožeta je bilo zelo obsežno, prednost je dal človeku, mu vedno namenil svoj čas in znal s toplo besedo pobožati vsako dušo. Seme bolezni pa se je razvijalo naprej. Vedel je za diagnozo, ki ni obetala oz- dravljenja. Težko je bilo, ampak pater Jože je vse prenašal s pokončno držo. S svojo trdno vero je zdržal in maja izpeljal še prvo sveto obhajilo, saj je bila to generacija njegovih učencev verouka. Pri opravljanju svojega poslanstva je počasi ugašal. Kljub prošnjam faranov v molitvi za njegovo ozdravitev je omagal. Verjamem, da je pater Jože pri Bogu, združen z njim. Verjamem, da nas farane spremlja pri molitvi v cerkvi. V parku rastejo rože, metulj prileti mimo. Ponoči so zvezde na nebu, čeprav jih včasih ne vidimo, vemo, da je ena od zvezd pater Jože. Pogrešamo te, pater Jože! Cilka Kovačič, Žalec Zahvale Uspešna operacija Pred dnevi sem imel bežno srečanje s krožno žago in ko mi je zmanjkalo lesa, sem poskušal, kako trdne prste imam. A na žalost je bila žaga močnej ša od mojih prstov in hudo sem si poškodoval palec in kazalec. Po prepričevanju osebne zdravnice dr. Zlatečanove v ZD Laško sem le pogoltnil svojo značilno trmo in odšel v Splošno bolnišnico Celje, da so me oskrbeli. In od tu naprej moram, če hočem biti vsaj malo pošten, v veliki meri pohvaliti kirurški oddelek v urgentnem centru. Naj povem, da so me res hitro sprejeli - imel sem srečo, da pred mano ni bilo nobenega pacienta, a sledilo je še bistveno večje presenečenje, ko je v operacijsko sobo vstopil mladenič, za katerega sem v tistem trenutku pomislil, da je medicinski tehnik, a se je izkazalo, da je rosno mlad kirurg. Za trenutek sem pomislil: »Adijo, moj prst.« A ko je doktor začel delati, sem pozabil zapreti usta. Samo gledal sem in se čudil, da si je vzel toliko časa in se na vse pretege trudil, da bi svoje delo opravil vrhunsko. Posledica tega je, da se mu želim javno zahvaliti za trud in po moje zelo vrhunsko operacijo. Ima pa ta kirurg tudi ime in priimek in to je Peter Navodnik, dr. med., zame velik mlad človek na prvem mestu. Naj se mu še enkrat zahvalim in mu zaželim še vse nadaljnje operacije opraviti tako, kot jo je pri meni. Jaz in moj palec se mu iskreno zahvaljujeva. Mirko Golob, Laško 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Ko delam domačo nalogo z otrokom, sedim kot poslanec. Nič ne razumem, a izgledam pametno. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Mučitelj Znanca se srečata po več letih. Prvi: »Kaj počneš?« Drugi: »Mučim ženske, priganjam jih, da se znojijo, ne dovolim jim jesti, nazadnje jim še vzamem denar.« Prvi: »Ali ni to nemoralno in protizakonito?« Drugi: »Ne. Imam lepotni salon.« Nore krave V gostilno vstopi gospod s tremi damami in naroči goveji zrezek. Natakar: »Kaj pa nore krave, gospod?« »Zanje ne vem. Kar sami jih vprašajte.« Ločitev Zakonca se ločujeta in sodnik vpraša ženo: »Kdaj sta se vidva z možem prvič skregala?« Ona: »Gospod sodnik, to je bilo že takrat, ko je na vsak način hotel biti na poročni sliki.« Ozdravitve Mlad zdravnik ni dobil službe v bolnišnici, zato je odprl svojo kliniko in obesil tablo: »Uspešna ozdravitev: plačate 20 evrov, neuspešna ozdravitev: dobite 100 evrov.« Nek odvetnik je videl možnost hitrega zaslužka in je šel na kliniko. Odvetnik: »Izgubil sem občutek za okus.« Zdravnik: »Sestra, prinesite zdravilo št. 22 in dajte bolniku v usta tri kapljice.« Sestra mu da, odvetnik pa: »Bljak, to je vendar bencin!« Zdravnik: »Vaš občutek za okus je pozdravljen. To bo 20 evrov.« Čez nekaj dni se odvetnik vrne, da bi si povrnil svoj denar: »Izgubil sem spomin. Ničesar se ne spomnim.« Zdravnik: »Sestra, prinesite zdravilo št. 22 in dajte pacientu v usta tri kapljice.« Odvetnik: »Ne, to je vendar bencin!« Zdravnik: »Spomin se vam je vrnil. To bo 20 evrov.« Nejevoljen mu odvetnik plača, čez teden dni pa se vrne ponovno: »Vid se mi je zelo poslabšal in ne vidim več ničesar.« Zdravnik: »Tu vam verjetno ne morem pomagati. Tukaj imate 100 evrov.« Pomoli mu bankovec. Odvetnik: »Halo, to je 10 evrov, ne pa 100!« Zdravnik: »Aha, vid se vam je povrnil, to bo 20 evrov.« Pri zdravniku »Na slanino, jajca in šunko kar pozabite, alkohola ne smete niti pogledati in pekočih zadev tudi ne jejte več.« »Gospod doktor, grem domov. Prišel bom raje kak drug dan, ko boste manj zoprni.« Oven Tehtni ca Obožujem ljudi, Hi govorijo tri jezice: direktno, iskreno in v obraz! Ko sem prišel v fitnes, sem videl napis »Delaj z vso močjo ali pojdi domov«. Evo, sem že doma in jem čevapčiče. V vsaki družbi je vsaj en nadležen človek. Če ga v tvoji družbi ni, potem si to verjetno ti. Ujel sem zlato ribico ... Ko je slišala moje želje je rekla: »Rajši me kar pojej.« Načrti se vam počasi, korak za korakom uresničujejo, samo še nekaj energije in veliko volje je potrebno, da naredite piko na i. Zadeve se vam bodo pozitivno odvijale tudi na čustvenem področju. Nikar ne hitite preveč, v oporo vam bo vaš vladar v znamenju škorpijona, v katerem je zelo močan. Prodorno in močno energijo boste izražali z vso močjo. Bik Dvojčka Rak lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Malce boste zasanjani in raztreseni, zato bo veselo v vaši družbi. Uživali boste v mislih, ki se vam zadnje dni podijo po glavi. Pazite, da ne pride do kakšnega neljubega pripetljaja z ljubljeno osebo, močan vpliv škorpijona vas opozarja, da ljubezen ni samo igra, v kateri ni ne zmagovalca, ne poraženca. Ljubezen je energija, iz katere izhaja vse, zato boste pripravljeni več dati. Dnevi bodo minevali z vso hitrostjo, vse možnosti imate, da dokončate nekatere zadeve, ki ste jih pustili na stranskem tiru. Na čustvenem področju bodo še vedno vladale zmešnjave, razum vas bo vlekel v eno, srce pa v drugo stran. Prav lahko se vam v tem času zgodi, da se vam zgodi nekaj povsem novega, svežega, ste-lij planetov v škorpijonu ima veliko moč energije. škorpijon V ospredju bodo načrtovanja, kako uskladiti nasprotja, ki so se pojavila v vašem poslovnem in zasebnem življenju. Odločitve ne bodo tako lahke, kajti niste se še odločili, čemu boste dali prednost. Ugodni vplivi planetov vam bodo pomagali, da boste energijo usmerjali v cilje in zmagovali. Nekaj manjših težav lahko občutite na zdravstvenem področju, zato naredite nekaj, da jih razrešite. Zanimive zadeve se vam dogajajo, bolj zanimive se vam še bodo. Življenje bo tokrat za vas poezija, od vas je odvisno, katere karte boste potegnili in ali se boste upali tvegati. Vsestranska energija vam bo pomagala, da boste uredili kar nekaj delikatnih zadev in zaradi tega lažje zadihali. Veliko se boste ukvarjali sami s seboj, kar bo prineslo rezultate, nad katerimi boste zdelo navdušeni. Strel ec Zrno na zrno pogača, boste z dobro volj ugotavljali in si prizadevali še izboljšati svoje rezultate. V okolici nekoliko z zavidanjem opazujejo, kako vam vse uspeva. Naj vas to ne moti, nikar se ne ustavite, močan vpliv škorpijona ugodno vpliva na vašo moč, prodornost in energijo. Naredili boste veliko pomembnih korakov, eden izmed njih bo usoden prav za vse. Veselili se boste bližajočih praznikov. Pomembne zadeve se bodo tokrat odvijale na poslovnem področju, zato velja za vse dvojna previdnost. Nikakor čas ni ugoden za nove začetke. Na čustvenem področju se vam obeta prijetna sprememba, vaša strast bo močno povečana, zato boste privlačni. Izkoristite te dobre vibracije v svoje dobro. Vaše počutje bo sicer nihajoče, umirite se in s pozitivnimi pristopi lahko tudi to ukrotite Kozorog Z veseljem boste načrtovali prihajajoče dni in si želeli oddiha in sprostitve. Čas je primeren, da uredite zmešnjave na čustvenem področju. Nikar ne začenjajte ničesar na novo, počakajte na bolj ugodne aspekte. Bolj se boste morali potruditi za svoje telo, za svoje zdravje. Neustrezen način življenja vam lahko prinese kar nekaj težav, na katere v tem trenutku ne računate. Vodnar Zanimive novice bodo kaj hitro prišle do vas, zato boste več kot zadovoljni. Ugotavljali boste, da ste pravi pripadnik svojega znamenja. Vodja, na katerega se je mogoče vedno zanesti, vaše organizacijske sposobnosti bodo na višku. Izkoristite dane okoliščine sebi v dobro, še posebej na delovnem področju. Nekdo vas bo prijetno presenetil in vam vlil upanje za vnaprej. Pozabljivi in raztreseni boste, saj vas bo ljubezen ponesla visoko med oblake. Pomembno vam bo to, da se obveznosti uredijo brez velikega truda, za kar pa boste dobili nepričakovano pomoč. Močan vpliv škorpijona bo tudi za vas pravi balzam za dušo, povečeval bo vašo energijo, moč in prodornost. Pazite le, da ne naredite v tem čas kakšne napake, ki bi jo kasneje težko popravljali. Ribi Gostota planetov v vodnem znamenju vam bo dajala pridnost in potrpežljivost, zato boste naredili veliko zaostalega dela. Pozitiven aspekti vam bodo pomagali, da boste uspešno reševali nasprotja, ki so prisotna že dalj časa v vašem življenju. Močan vpliv planetov v škorpijonu vam bo pomagal, da se boste povezali z ljubljeno osebo. Na zdravstvenem področju se vam obeta dobro počutje. Napeti aspekti vas v tem obdobju opozarjajo, da morate vnesti več previdnosti v svoje delovanje, tako na čustvenem kot tudi na finančnem področju. Naprej vas bo vodil optimizem, pazite, da ne bo slepi. Morate se naučiti ločiti zrno od plevela in bolj upoštevati intuitivno plat svojega življenja. Vodi vas po pravih poteh, zaupajte v proces življenja. HOROSKOPJE ZA VAS PRIPRAVILA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NAKLEPNA POVZROČITEV SMRTI Kakšno naključje! Janko si je zatlačil žogo v usta. Evgen pa ga je pomotoma udaril po hrbtu. Ali bi morali poklicati 112 ali pustimo, da ... ZELO DROBNO ZMLET LOJEVEC ANGLEŠKI DRAMATIK (WILLIAM) GORA V POSOČJU KAMELIE MESO AMERIŠKI IGRALEC HARRIS MESTO V BOSNI Д BARVA KOŽE, POLT (KNIIŽ.) 14 ŽELIKO IVANEK NARO-DOPISEC ITALIJANSKO MESTO V APUANSKIH ALPAH KAMNITA PUŠČAVA NIZEK ŽENSKI GLAS TIHO (GLASB.) DROBNO KARIRASTA TKANINA 12 NAJMANJŠI DELEC SNOVI ZAREBR-NICA ELTON JOHN TRAK ZA ODLIKOVANJA SLOVENSKI PRIPRAVA PEVEC ZA ZAPEN- FERFOLJA JANJE SODOBNIK __KELTOV VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA SKUPINA PEVCEV ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIUSEPPE) KILOGRAM (POG.) MESTO V SEVERNI MAKEDONIJI 20 NICHOLAS RAY ENAKA VOKALA KRAJ V BELI KRAJINI NEMŠKA ZNAMKA BATERIJ UVAJALEC NOVEGA TANEK KOS LESA JAPONSKO MESTO KDOR MOLČI, DESETIM . POTOPITEV LADJE NA MORJU 6. SOL-MIZACIJSKI ZLOG IGRALEC SAMOBOR KOLONA VOZIL (PUBL.) BIBLIJSKI OČAK DERIVAT AMONIJAKA 13 MOLČEČNEZ (EKPR.) LEDENA SNOV NA DREVJU ŠVED. IND. KONCERN ZDRAVILNA RASTLINA ČRTOMIR (KRAJŠE) 18 SKUPEKTEM AVSTRIJSKI PISEC (EMIL) IGRALKA GORENJAK REKA V MARIBORU KAL, POGANJEK (ZASTAR.) STRIPOVSKI JUNAK FORD PREBIVALEC DRAGE PRI NOVI GORICI MAJHEN DIRKALNI AVTO SPLETKAR, HUJSKAČ JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI SATURNOV SATELIT PLAČILO ZA 1 URO (STAR.) ZMAGO LENARDIČ DVIG MORSKE VODE MANEKENKA ŠKUFCA KRAJ NA FLORIDI 19 15 EKSPE-DICIJA PRAVIJO MU BICIKEL PRAŠIČEV PODOČNIK ANGLEŠKI KOLIDŽ LETOVIŠČE PRI KOPRU 22 SKOPLJEN SAMEC GOVEDA PREŠERNOVA PESEM PREVARA (ZASTAR.) NEIMENOVANA OSEBA KDOR ANKETIRA ZNAMKA ŠPORTNE OBLEKE NOVI SAD SLOVENSKI PIANIST BERTONCELJ LEPO VEDENJE OTAR TAKTAKIŠVILI BREME NA VOZILU NATRIJ GOROVJE V SREDNJI GRČIJI SREBRO ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER PRODI PODROČJE VLADANJA IMAMA VODJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE OVREDNOTENJE ZNANJA V ŠOLI KDOR JE JAPONSKO NEKOLIKO MESTO NA VINJEN OTOKU (EKSPR.) KJUŠU 16 10 SUDOKU 388 5 3 6 9 4 7 2 8 5 7 2 4 2 1 8 5 7 5 1 4 3 2 2 9 6 SUDOKU 79 9 3 5 6 8 7 6 5 8 2 9 1 3 4 7 2 1 4 9 6 8 5 6 1 9 REŠITEV SUDOKU 387 REŠITEV SUDOKU 78 6 7 3 2 9 4 8 5 1 2 4 8 7 5 1 9 6 3 1 9 5 8 6 3 7 2 4 3 8 9 1 2 5 6 4 7 4 5 2 9 7 6 3 1 8 7 1 6 4 3 8 2 9 5 8 6 1 3 4 9 5 7 2 9 2 4 5 8 7 1 3 6 5 3 7 6 1 2 4 8 9 7 2 3 9 1 5 6 4 8 9 4 6 2 8 3 7 5 1 5 1 8 6 7 4 9 2 3 3 6 5 7 9 1 4 8 2 2 9 4 3 6 8 5 1 7 1 8 7 4 5 2 3 6 9 8 7 9 1 4 6 2 3 5 6 3 1 5 2 7 8 9 4 4 5 2 8 3 9 1 7 6 FORMA 2 6 3 5 17 4 7 URIN 11 PREPIR 8 9 OPOMBA 21 novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za Božično bajko v Mozir-skem gaju ter knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: Mozirski gaj park cvetja Vedm г 1ллто?ј / dve vstopnici za Božično bajko v Mozirskem gaju in majica NT&RC 3. nagrada: dve vstopnici za Božično bajko v Mozirskem gaju 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. novembra. Geslo iz številke 46: Pripravite zimsko opremo. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Miran Celinšek iz Laškega. 2. nagrado, majico in kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Anica Žerjav iz Šmartnega v Rožni dolini. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Martin Peko-šak z Grobelnega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 1. številka že v prodaji 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 47, 21. november 2019 Modno in družabno Jesenski Modni navdihi so bili spet priložnost za predstavitev celjske modne ponudbe in nekaterih ustvarjalcev, ki se trudijo dodati svoj kamenček v mozaiku ponudbe oblačil in modnih dodatkov ter urejanja pričesk in ličenja. Foto: GrupA Direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla je pozdravil nekdanjo dijakinjo, danes ministrico Alenko Bratušek. Dva šolska jubileja Na isti dan pred tednom sta svoj jubilej proslavili dve celjski srednješolski ustanovi: Ekonomska šola Celje je 150 let obeležila v Narodnem domu, Šolski center Celje 60-le-tnico proslavil v gledališču. Na slovesnosti so prišli tudi številni nekdanji dijaki, danes uveljavljeni na različnih področjih, ali pa so zbrane nagovorili s filmskega platna. Foto: GrupA Vladimira Skale (levo) je pripravila Modne navdihe že 22. leto zapored. Čeprav se s svojimi blagovnimi znamkami nista predstavljala, sta oblikovalce prišla podpret Zlatko Hliš in Simona Oset Hliš iz celjskega Brooklyna. Z darili so se zahvalili trem damam, ki so sooblikovale razvoj izobraževanja na ekonomskem področju v Celju. Mag. Maja Krajnc je vodila Poslovno-komercialno šolo Celje in Marija Sodin Srednjo ekonomsko šolo Celje, preden sta se šoli združili v sedanjo, ki jo vodi Bernarda Marčeta (z leve). Revija s pevskimi zvezdami Tudi v celjskem Planetu Tuš so pred dnevi opozorili na modne smernice prihodnjih mesecev in predstavili vroče kose iz trgovin v trgovskem središču. Dogajanje na modni stezi sta dodatno razvneli pevka Nina Donelli in odlična vokalistka Maja Založnik, pridružil se jima je tudi mlad pevec Damir Kovačič. Foto: arhiv Planeta Tuš Oblikovalka Nina Brglez (desno), ki ustvarja torbice in nahrbtnike ter je prepoznavna po blagovni znamki Unicorn Art&design, je prišla na prireditev s hčerko Zoyo. Romana Kralj (levo) in Darja Kocmut Žižek sta prijateljici in poslovni ženski, ki sta več let iskali res dober rokovnik. Ustvarili sta beležko, ki je namenjena tudi temu, da se njen uporabnik bolj poveže z naravo in s samim seboj.