List 46.
Gospodarske stvari.
Nekaj o prvem shodu kmetovalcev na Dunaji.
Bil je ta shod, ki ae po nemško „Agrartag" zove, na Dunaji lani prvikrat od 10. do 16. decembra. Kar so družbe kmetijske za posamezne dežele, to ima za vso Avstrijo biti „Agrartag" na D u naj i, ki je skupščina mož, katerim je blagor in pa napredek kmetijstva pri srcu.
Ker so se tudi kmetijske družbe slovenskih dežel v imenu dotičnih kmetovalcev vdeležile dunajskega shoda, mislimo našim kmetovalcem vstreči s tem, da jim po „Novicah" priobčimo najbolj pomenljive reči, ki so se razpravljale v tem shodu.
Poglejmo si tedaj najprej nekoliko zastopnike v tej skupščini.^
1.      Češko je zastopal poljedelski klub v Pragi, v čegar imetm so prišli med drugimi grof R. Chotek, grof J. Ledebur, knez Jurij Lobkovic, češka deželna družba za sladkorno obrtnijo, družba izdelovanja špirita in kmetijska družba v Hebu (Eger).
2.     Galicijo so zastopali: kmetijska družba in konjerejsko društvo v Lvovu in kmetijska družba v Krakovem, katere so med drugimi zastopali profesor Bilinski, poslanci Hausner, Krzeczunovicz, Dunajevski, Bartmanski, Dzwonkowski, Wolanski in knez Adam Sapieha.
3.     Dolj na Avstrija bila je zastopana po dunajski kmetijski družbi, po klubu poljedelcev in gozdo-rejcev na Dunaji, po družbi avstrijskih sladomelnikov na Dunaji in kmetijski družbi v Zwettl-u.
4.     Gornjo Avstrijo zastopala je družba kmetijska v Lincu.
5.    Salcburško po kmetijski družbi v Salcburgu.
6.     Staj ar ska bila je zastopana po kmetijski družbi in konjerejskem društvu v Gradcu.
7.     Koroško je zastopala kmetijska družba v Celovcu in je bil za-njo med drugimi navzoč njen tajnik Schiitz.
8. Kranjsko je zastopala kranjska kmetijska družba v Ljubljani, katero sta nadomestovala poslanca dr. Poklukar in Vil. Pfeifer.
Isto tako so bile:
9. Bukovina, 10. Moravska, 11. Slezija, 12. Tirolska, 13. Predarelska, in pa 14. Goriška zastopane po svojih kmetijskih družbah in druzih društvih.
Vsa ta skupščina si je v prvi seji zbrala za predsednika kneza Adama Sapieho, za podpredsednika pa grofa Antona Atte ni s a in kneza Karola S chwa r z en-berga, — za zapisnikarja pa dr. Wicha in Schiitza.
Ko se je skupščina tako ustanovila, pričele so ae koj meritorične obravnave, ter se je razgovarjalo in sklepalo o sledečih vprašanjih:
1.  vprašanje: Kako bi se moglo po previsokih davkih preobloženemu zemljiškemu posestvu in poljedelstvu sploh pomagati? Poročevalec je bil dr. Bilenski. Po zelo obširnem poročilu in razgovoru sprejeli so se o tem vprašanji sledeči sklepi: a) Glede na to, da je zdaj posestvo zemljišč čez mero z davki obloženo, izreka zbrana skupščina svoje pričakovanje, da bo po uredbi zemljiškega davka, katera naj se prav kmalu izvrši, nastopil enakomeren in pravičen davek in da se bo zemljiški davek sploh, kolikor moči, znižal, b) Vlada naj prevdarja predlogo postavnega načrta, po katerem naj si avtonomni organi denarja za svoje potrebščine preskrbijo drugače kot z neposrednimi prikladami na davke, c) Visoka vlada naj se naprosi, da za slučaj prenaredbe postave o davku na sladkor od 27. junija 1878. leta posestnika zemljišč ne zadene višje breme in da mu pri vseh okoliščinah pridelovanje pese, kot edinega dosti hvaležnega zemljiškega pridelka —  mogoče ostane.
2.   vprašanje se je glasilo: Kaj bi bilo vkre-niti nasproti colnim prenaredbam nemške države, katere prodajo naših poljedelskih pridelkov in poljedelsko obrtnijskih izdelkov tako izdatno oškodujejo?
Po obširnem razgovoru sprejme se o tem vprašanji sledeči sklep:
Skupščina avstrijskih kmetovalcev izrazuje željo, „da bi vladi pred vsem obveljalo , zdaj obstoječo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki nas uvrstuje tistim, katerim se največe polajšave priznajo (Meistbegunstigungs-Vertrag), s 1. januarijem 1880. leta počenši začasno podaljšati vsaj še za pol leta. Ako bi pa ne bilo mogoče sedanji col na poljske pridelke in izdelke obdržati, naj pa vlada uže bližnji čas v to porabi, da z Nemčijo sklene novo pogodbo, po kateri se izvažanju naših poljskih in gozdnih pridelkov in izdelkov priznajo večje olajšave memo vseh druzih držav. — Ako bi se pa ugodna pogodba z Nemško ne mogla dognati, bi se pa moralo na to delati, da se naša avtonomna čolna tarifa predrugači in pri tem vpelje primerni varstveni col tudi za poljske pridelke in izdelke." —   Shod kme-
368
tovalcev se nadalje odločno izreka zoper tiste prevoz-ninske tarife, po katerih se za prevažanje inostranskega blaga večje polajšave dovoljujejo, kot za prevažanje domačega blaga. — Shod avstrijskih poljedelcev konečno pričakuje , da bo vlada največo pozornost obračala na pospeševanje sredstev za promet, posebno tistim zvezam, katere so pripravne, nas nemški eolski in železniški politiki nasprot neodvisne storiti, ter da si bo vlada pri tem zagotovila podporo Ogerske.
5. vprašanja predmet, glaseči se: „Pojasnenje zdaj pomenljivega vprašanja zarad zaprtije mej   za podolj s ko živino in njen vpliv na gospodarske razmere v Avstriji", sta poročevalca knez Sapieha in dr. Wilchelm z ozirom na vladini predlog v državni zbornici umaknila.
4. vprašanje. V povzdigo kmetijstva je pospeševanje zb olj še vanj a ze m lj i šč (Melioration), posebno osuševanja močvirnih in namakanja suhih zemljišč silno potrebno. Ali bi v ta namen ne bilo treba povekšanega sodelovanja javnih oblastnij (gospćsk), katere edine imajo potrebnih sredstev , da pri zboljše-vanji velikih kosov zemlje potrebno vpeljejo in potrebne priprave pričnejo — in ali bi ne bilo želeti, da se javnemu poslu sposobni strokovnjaški organi (izvedenci) bodisi za državo, bodisi za dežele pridobe? (Poročevalec dr. Perels.)
O tem vprašanji vsprejeli so se sledt či sklepi in to prvi z enakim številom glasov za in enakim zoper. a) Shod kmetovalcev naglasa velik pomen poljskega zbolj-ševanja za poljsko pridelovanje in izreka željo : vlada ter k temu poklicana zastopništva in avtonomne oblast-nije naj obračajo večo pozornost na to važno vprašanje ter potrebno uČinijo , da se splošno pospeševanje poljskega zboljševanja in pravi razum za to v velikih krogih poljedelcev doseže. — Skoraj soglasno pa so bili sprejeti sledeči nasveti: b) Želeti je, da se po vseh deželah na deželne stroške namestijo kultur ski inženirji, katerim bi bil nalog, pripravljavna dela za zemljiško zboljševanje izpeljavati, kulturske zadruge usta-novljati in poljske posestnike pri vseh delih zboljševanja s tem podpirati, da jim načrte izdelajo, cj V povzdigo poljskega zboljševanja je treba na umnem temelju sestavljene postave o skladanji zemljišč, katera se ozira tudi na koristi napeljavanja in odpeljavanja vode. d) Priskrbi)enje denarja za stroške poljskega zboljša-vanja naj se uvede z ozirom na skušnje druzih držav, in najti se morajo sredstva in pota, po katerih bo mogoče priskrbeti potrebnega denarja, da bode mogoče izvršiti važne in javni blagor pospešujoče zboljšave. e) V poljedelskem podučevanji naj se predmetu zboljševanja nakaže zasluženo odlično mesto.
(Dalje prihodnjič.)
376
Nekaj o prvem shodu kmetovalcev na Dunaji.
(Dalje.)
5. vprašanje. Katerih sredstev bi se bilo poslužiti, da se kredit malih poljedelcev povzdigne, in da se kredit za poljedelce sploh vredi — ob enem pa tudi ljudstvo na kmetih varuje razširjaj očega se oderuštva?
O tem vprašanji, kateremu je bil baron Dobelhof poročevalec, sprejeli so se po obširnem, živahnem razgovoru sledeči sklepi:
a) Shod kmetovalcev izreka svoje polno prepričanje, da se pogoj obstanku našega kmetijstva in obrtaijstva, to je, denar na nizke obresti samo tedaj sme upati, kedar uvede država v svojem gospodarstvu ravnotežje in ne daje vedno s svojimi posojili nerablje nemu kapitalu visokih obresti, in s tem delavnim ljudem potreben kapital odtega ali vsaj zel6 podražuje. — b) Shod kmetovalcev spoznava ustanovljenje zavodov na zastavna pisma (Pfandbrief - Instituten), zadrug dolžnikov, kakor tudi v vpeljavi deželskih hi-poteknih bank za najbistveneje sredstvo, po katerem
se morejo kmetovalcem neodpovedljiva posojila na zemljišča preskrbeti na zmerne obresti in proti ugodnim pogojem vračevanja. Vendar pa shod kmetovalcev hranilnice na kmetih spoznava za tiste zavode, kateri imajo tudi za primerljej oživljenja ravno priporočenih naprav — v prvi vrsti poklic, malim posestvom potrebna posojila dajati. Shod kmetovalcev pa ob enem svoje prepričanje izreka, da morajo hranilnice to svojo nalogo samo tedaj spolnovati, ako mero za obresti znižajo, pogoje vračevanja zlajšajo in slučaje za pravico napoved omejijo. Odstranjenje postavnih določeb, po katerih se ima čisti dohodek obračati za dobrodelne namene — zveza posamnih zavodov med seboj in vpeljana premak-ljivost vloženega denarja po razširjenem delokrogu — dale bi sredstva v ta namen. — c) Silno potrebno je pripravno prestrojenje sirotinskih blagajnic po razmerah sedanjega časa. — d) Shodu kmetovalcev se zde priporočila vredna zemljiška dolžna pisma, kakoršna so na Pruskem vpeljana po tamošnji zemljiškoknjižni postavi, — posebno v ta namen, da ta pisma pri zavodih hranilnic nadomestijo zastavna pisma in tako hranilnicam preskrbe neodpovedljivega kapitala. — e) Shod kmetovalcev izreka, da je vsekakor potrebno, da c. kr. priv. avstr.-ogerska banka po sedanjem stanu denarnega trga popolnem neopravičeno visoko mero obresti od svojih posojil na nepremakljivo imetje zniža. Bilo bi se tudi na tako prestrojenje zavoda ozirati , po katerem bi se na potrebe poljedelstva gledalo. — f) Shod kmetovalcev izreka svoje prepričanje, da se s tem, da se patent o dohodninskem davku od leta 1849. obrača tudi na tiste kreditne zadruge, posojilnice in založnice, katere obstoje na temelju svoje lastne pomoči, nimajo namena , dobička iskati ter so omejene na lastne ude — obstanek teh zadrug krati, celo nemogoč stori. Samo o tem, da se davki kar prej priredijo in te družbe, kakor je upati, popolnem oproste, uvidi sredstvo, po katerem se kreditnim potrebam kmetovalcev more zadostiti. — g) V zadovoljenje začasnih denarnih potreb poljedelcev za stroške gospodarstva in zboljšavanja ne zadostuje pri posojilnicah in založnicah navadni trimesečni kredit na menjice, ampak razmere poljedelskega gospodarstva zahtevajo podaljšanje zapadnega obroka. — h) Menjice in poroštva se pri posojilih za male posestnike menj priporočajo , in so rabljive samo pri kratkih obrokih. V za-varstvo posojil na dalje obroke je zastavljanje poljskih pridelkov ali zemljišč sredstvo, katero se z naturo poljedelskega gospodarstva bolj vjema, — vendar pa se zastavljanje zemljišč le s tem pogojem priporoča, da se pri tem državne pristojbine znižajo. — i) Zelo je želeti, da hranilnice oddajanje posojil na kratke obroke v svoj delokrog sprejmejo. — k) Osamljene poljedelske kreditne zadruge ne morejo potrebam zadostovati, temveč je tudi tem treba enako s hranilnicami  glavnih zavodov  v sredstvih prometa.
6.   vprašanje. Katerih postavnih določil bi bilo treba, da se zemljišča z lože (arondirajo) v onih delih avstrijskih dežel, v katerih razdelitev polja in način obdelavanja to pripuste in priporočajo?
O tem vprašanji, kateremu je bil poročevalec gosp, Smetana, sprejel seje sledeči sklep: Shodu kmetovalcev zdi se v prid poljedelstva nujno potrebno, da se po poti pristojnega postavodajstva zložba zemljišč, in to, ako treba, posilno izvrši.
7.  vprašanje. Poleg colnine so za izvažanje poljskih pridelkov v prvi vrsti tarife železnic pomenljive. Katera pota naj bi se nastopila, da se na to stran varujemo škode po sosednih državah.
377
O tem vprašanji, kateremu je bil poročevalec dr. Rodler , sprejet je bil sledeči sklep: Shod kmetovalcev izreka svoje prepričanje, da korist vspešnemu poljedelstvu in državnemu denarstvu veleva železnice v last države sprejeti; do tod pa se priporoča po postavni in upravni poti na to delati, da tarife železnic po vpeljavi enotne tarife in odstranjenji diferencijalnih tarif postanejo enomerne in stalne.
(Dalje prihodnjič.)
385
Nekaj o prvem shodu kmetovalcev na Dunaji.
(DaJje.)
8. vprašanje. Ali poljedelski poduk, kakor je dandanes, zadostuje zahtevam kmetovalcev, in če ne, kaj bi bilo želeti o tem?" (Poročevalec baron Villa-Secca.)
Po obširnem, mnogostranskem razgovarjanji sprejeli so se sledeči nasveti:
a) Shod kmetovalcev vidi v izdatnem pospeševanji poljedelskega poduka eno najizdatnejših sredstev za zboljšanje poljedelskih razmer, in o tem tudi ljudskega blagostanja, zato pričakuje v to svrho najkrepkeje vladne podpore.
b)  Shod kmetovalcev hvaležno pripoznava, ako zato zmožni učitelji na ljudski šoli zanimanje za poljedelstvo izbujajo, izreka pa, da se ta namen zadostno varuje, ako ljudska šola toliko doseže, kolikor veleva postava za ljudske šole.
c)   V zvezi s podučevanjem t ljudski šoli ima n a-daljevalni poljedelski poduk namen razum za znan-stvo kmetijstva med ljudstvom razširjati, zato je želeti, da se nadaljevalne šole krepko gojijo. One imajo poleg kmetijskih družeb podpirati tudi deželne šolske oblast-nije. — Da se za nadaljevalni poljedelski poduk odgo« jijo dobre učne moči, naj se na učiteljskih izobra-ževališčih (preparandijah) zvesto ozira na poljedelski poduk.
d)   Na nižjih kmetijskih šolah (niederen Acker-bauschulen) naj podučevanje traja vsaj 2 leti, in ne priporoča se v take šole sprejemati premladih učencev. — Med nižjimi kmetijskimi šolami naj se na vredbo zimskih poljedelskih šol (Winterschulen) , katere so na središčih in pod vodstvom popotnih učiteljev bolj ozira. Gospodarstvo, katero je pri poljedelskih šolah, naj bo tako osnovano . da kaže zgledno podobo dobro vredje-nega gospodarstva za razmere dotičnega kraja in da se posebno ozira na tisto vrsto poljedelstva, katera je dotičnomu kraju na korist.
e)  Shod kmetovalcev izreka željo , naj se kolikor moči pozornost obrača na podučevanje ženske mladine v gospodinjstvu in tedaj tudi na primeren poduk v poljedelstvu.
f)  Srednje poljedelske šole naj obdrže svoj značaj kot teoretično praktični učni zavodi za odgojo dobrih poljedelskih uradnikov; na teh zavodih naj bode teorija s prakso tako združena, da je učencu mogoče, to, kar se v šolski sobi uči, potrjeno videti v dejanski poskušnji.
g) Shod kmetovalcev izreka željo, si. vlada naj učencem, ki so poljedelske šole dovršili, vojaško dolžnost od 3 le na 2 leti zniža, — učencem poljedelskih srednjih in njim enakih gozdarskih šol pa prej pripoznane polajšave, enako kakor jih imajo učenci viših razredov gimnazij in realk — kot enoletni prostovoljci — zopet pripoznd.
h) Shod kmetovalcev izreka nujno željo, naj se skrbi za primerno strokovnjaško nadzorovanje nižjih in srednjih poljedelskih učnih zavodov.
386
i) Shod kmetovalcev izreka potrebo, da se na vseučiliščih in tehniških višjih šolah vpelje poduk v poljedelstvu, tako, da se prihodnjim upravniškim uradnikom, bogoslovcem, gospodarskim inženirjem da prilika t pridobiti si za svoj poklic potrebnih poljedelskih vednosti.
k) Shod kmetovalcev spozna, da tako dolgo, dokler nadaljevalni pouk ni prisiljen (obligaten), je treba skrbeti za državne in deželne podpore učiteljem, ki pod-ucujejo kmetijstvo — in treba je tudi skrbeti za izdanje primernega poljedelskega „berila" in njega brezplačno razdelitev takim učencem, ki nadaljevalne šole obiskujejo.
(Dalje prihodnjič.)
392
Nekaj o prvem shodu kmetovalcev na Dunaji.
(DaJje.)
9. vprašanje. Ker je državne postave, katera bi mogla bramba biti zoper čedalje bolj se širijoče in gospodarstvom pogubno oderuštvo po vseh deželah nujno potreba, bilo bi se posvetovati, ali bi se ne mogla dotična gališka deželna postava sprejeti za načrt občne državne postave?
Poročevalec poslanec Vilj. Pfeifer nasvetuje, naj se posvetovanje o tem vprašanji opusti in sicer zato, ker se mora to vprašanje smatrati za uže rešeno s tem, da je vlada predložila postavo zoper oderuštvo, — in ker je o oderuštvu sploh uže pri vprašanji 5. razgovor bil. — Ta nasvet poročevalcev se po kratkem razgovoru sprejme.
10. vprašanje. Kako bi se moglo delovanje kmetijskega ministerstva po ustavni poti vrediti, da bi ono moglo povzdigo kmetijstva vspešneje podpirati, kot do zdaj? (Poročevalec Henrik grof Attems.)
O tem vprašanji so sprejeti bili sledeči sklepi:
a)  Shod kmetovalcev izreka prepričanje, da je za vspešno delovanje kmetijskega ministerstva treba, da se v tem ministerstvu namestijo uradniki taki, ki so izvedeni v različnih poljedelskih in gozdarskih oddelkih ter teoretično in praktično izurjeni strokovnjaki.
b)   Razdelitev opravil v ministerstvu se mora tako vrediti, da se njihovo delovanje posebno kaže v dobro prevdarjeni inicijativi na vseh oddelkih kmetijstva.
c)   Delokrog kmetijskega ministerstva naj se pomnoži s tem, da se mu dodd tudi to, kar spada v ži-vinozdravstvo.
d)   Vse zadeve zboljševanja v kmetijstvu naj se združijo v posebnem oddelku, kateremu naj je naslov „oddelek za zboljšave".
e)  Kmetijskemu ministerstvu naj bi se prepustil večji vpliv pri vredbi takih postav in naredeb, katere zadevajo kmetijstvo, industrijo (obrtnijo) in posebno njeno obdavčenje.
{) Da se doseže stalnost in varnost, kakor tudi po črtežu določeno postopanje v naredbah gledč nauka o kmetijstvu in pospeh kmetijstva, bilo bi neobhodno treba, da se najvažneji deli državnih podpor (subvencij) uvrstijo v vsakoletnem proračunu med redne potrebščine; prav koristno bi bilo, ako bi se za ta oddelek in tudi za potrebščine nauka in poskušinj odločil stalni proračun (Normal Budget) vsaj za nekoliko let.
g) Nujna potreba je, da se za pospeševanje kmetijstva državne podpore dajejo v obilnejši meri kakor dozdaj.
h) Poraba teh podpor bi se morala za naprej tako vrediti, da se njihovemu razdrobljenju izognemo, po katerem se dobri namen doseči ne more, da se pa važni poljedelski oddelki po različnosti raznih dežel bolj izdatno in vstrajno podpirajo.
i) Posameznim družbam kmetijskim naj se v odločenih mejah in proti temu, da morajo porabo podpor razložiti in opravičiti, pušča veča prostost o porabi državnih podpor.
k) Na podlagi skušenj , ki so se storile v zadnjih letih, naj bi se oskrbovanje državnih domen pre-naredilo.
11. vprašanje. Ali ne bi bilo prav, da bi se lUstanovila osredna državna komisija, sestavljena iz zastopnikov vseh vrst kmetijskih, ktera bi bila strokovnjaški svet kmetijskega ministerstva?
O tem vprašanji sprejel se je sklep, naj se d& v prevdarek kmetijskim družbam in v prihodnjem shodu kmetovalcev v obravnavo vzame sledeči nasvet: „V dosego izdatnega zastopanja koristi avstrijskega kmetijstva in v prvi vrsti zato , da se sklepom shodov avstrijskih kmetovalcev zavaruje dejanski vspeh, naj se na popolno polno neomejeni podlagi osnuje avstrijski kmetijski svet. — Njemu bi bil nalog, da v tacih zadevah, kjer bi se mogle po državne uprave pospeševati kmetijski koristi, ali pa kjer bi biia nevarnost, da se po namernvanih ali opuščenih postavodajnih ah upravniskih naredbah te koristi oškodujejo, on oddaja svoje strokov-njaško mnenje ter tudi brez poziva in ob pravem času predloge stavi državnemu zboru, utemeljene ugovore izroča kmetijskemu ministru ali drugim pristojnim oblast-nijam in zato skrbi, da se izvršijo.
(Dalje prihodnjič.)
393
400
Nekaj o potrebi kmetijskega nauka.
Spisal A. Derganc.
Ne samo na Kranjskem, tudi v druzih deželah se slišijo pritožbe, da zanemarja se kmetijstvo vedno bolj in bolj, da obrtnija zarad tega čedalje bolj peša, in da peča se premalo kmetovalcev z umnim obdelovanjem polja, gozdov in vinogradov.
Kmetijstvo samo le zamore vzdržati državo , kajti od umnega kmetijstva odvisen je tudi napredek obrt-nije. Umno se zamore pa kmetijstvo imenovati, ako se opira na znanstvena pravila kmetovanja. Zarad tega se zahteva dandanes od kmetovalca veliko več, kakor zahtevalo se je pred petdesetimi leti. Kmetovalec mora danes prizadevati si, da spravi gospodarstvo na stopinjo, na kateri neslo mu bode največ^ dohodke. Ali ne kličejo vsako leto množeči se davki in veliki stroški cele družine kmetovalcu: „ti moraš pridobiti si več klaje, da zamoreš preživiti več živine; če imaš več živine, dobiš več gnoja; Če gnojiš polje bolje, pomnožiš si pridelke". Za vse to pa potrebne so vednosti in sicer vednosti, katerih stari oče, navajen polje po stari šegi obdelovati, ne more naučiti svojega sina.
V starodavnih časih je bilo obdelovanje polja zelo lahka reč. Dokler človeštvo ni bilo razširjeno po celem svetu, ter živelo še v majhnih družinah, je rodila zemlja sama od sebe toliko, da zadostovalo je majhnim potrebščinam pastirskega naroda, ki je zamogel porabiti še skoraj vso rodovitno zemljo za pašnike. Ko se je začel pa človeški rod množiti in razširjati po celi zemlji, morali so ljudje polovico pašnikov spremeniti v oralno zemljo, naposled pa, ko nastala je še veča potreba za živež, razdelila se je zemlja okoli vsake vasi v tri velike dele, in na ta način se je začelo na triletno obdelovanje polja. Ena tretjina je bila v prahi, neobdelana, in porabili so jo prebivalci teh vasi za pašnike, — drugo tretjino obsejali so deloma z jarino, deloma z drugim sadežem, — tretjo v jeseni pa z ozimno. Med pomladansko in jesensko setvijo je dozorelo žito, katero so želi grajščini podložni kmetje.
Za vse to ni bilo potreba veliko razumnosti in kme tijske vednosti. Kakor hitro so obdelali in obsejali kmetje grajsko zemljišče, začeli so potem obsevati tudi svoja polja, in ko pričela se je žetev na grajskem polji, vedeli so, da zrelo bode tudi njihovo žito. Tako posnemali so grajšČaka pri vseh kmetijskih opraviLh. Od teh prebivalcev ne vemo druzega* kakor to, da obdelovali so polje na tri leta in da stanovali so pod slamnatimi strehami. O njihovem duševnem razvoji ne more se še govoriti ne, — pa saj ni bilo jim tudi mogoče. Ubogi tlačan se ni smel ganiti in ne premakniti od doma, ne omikati sebe ne svojega sina, ne v potrebnih vednostih brez dovoljenja svojega gospodarja „mogočnega grajščaka".
Vse to se je pa spremenilo potem, ko odpravila se je tlaka — v prid in pravo korist kmeta. Kmet je postal potem prost, sam svoj gospodar — on je postal sam — svoje sreče kovač.
Al prosta volja mora se modro in pametno voditi. Kmet, samemu sebi potem prepuščen, m mogel in tudi danes ne more nikogar v kmetijstvu posnemati, ker dandanes mora sleherni kmetovalec zemljo prav dobro poznati, ako hoče, da rodila mu bode dobrega sadii ; on mora truditi se, da si pridobi potrebnih vednosti, ki jih bode porabiti zamogel pri obdelovanji svoje kmetije.
Ce so za časa tlake bile šole koristne, so dandanes neobhodno potrebne, ker za modro gospodarstvo ne zadostuje priprosta pamet starega tlačana. Kdor ne razume modrega kmetovanja, je slabeji od tlačana, in more hitreje hišo in celo gospodarstvo zgubiti nego stari tlačan.
Današnji kmetovalec je sicer prost gospodar svojega posestva, al da more poravnavati državne, deželne in srenjske davke in svojim otrokom dati tudi boljšo izrejo, mora gledati na to, da mu nese kmetijstvo naj-veče dohodke.
Prosti kmet si je s tem, da je oproščen tlake, pridobil tudi več prostega časa za delo,   toda  čas  je 1©
401
kapitalista denar, ki za svoj razposojeni denar, za svoja v najem dana posestva in poslopja vsak mesec ali pa vsako leto vleče lepe obresti; — za kmetovalca in obrtnika pa je le delavni čas denar. Zraven tega moramo pa še nekaj pomisliti. Kakor se namreč nahaja na polji prazno in pa polno klasje, tako dobi se tudi bogato in prazno delo, in le za pametno in modro delo dobi se denar.
Podlag za umno kmetijstvo pridobiti si more človek pa le v šoli. Kmetijstvo je v zadnjih 30 letih postala umetna obrtnija, ki mora se je učiti, kdor hoče jo razumeti.
V  kateri šoli mogla bi se pa mladež naučiti potrebnih kmetijskih vednosti, utegne se marsikdo vprašati. Jeli samo na tako imenovanih samostojnih kmetijskih šolah, ki se tako redko nahajajo? Nikakor ne! saj ne more ubogi kmet svojega sina pošiljati na take šole, ker stal bi ga samo en sin več leto in dan, kakor je vredno celo njegovo imetje.
Za to podučevanje se mora porabiti ljudska nadaljevalna šola, ki ima nalogo, kmetiške otroke iz-rediti za kmete — in sicer v pravem in dobrem pomenu.
V  ljudski šoli mora  se   s prvim in  najbolj važnim predmetom za našo kranjsko deželo se sadjerejo pričeti ,   in   sicer z dečki,    ki   so spolnili uže deseto leto. Pri podučevanji sadjeieje  je pa prvi pogoj   ta ,   da pridobi si vsaka šoia svoj šolski vrt, kajti teorijo učiti brez   praktičnih   vaj ,    se   pravi   prazno   slamo   mlatiti. Šolsko leto   za sadjerejo   bi   se  dalo   potem razdeliti v 40 tednov in vsaki teden bi se odločila ena ura izključ-ljivo za   poduk   v sadjereji.    Učni   načrt  zamogel bi si učitelj   posneti iz knjige ,,Umni sadjerejec",   spisal Fr. Kuralt,   izdala  družba  sv. Mohora.    Posamesni oddelki te knjige morali bi se urediti pa po letnih časih, v katerih se   prilično  razni nauki o sadjereji primerno učiti morejo.   Za dečke pa, ki spolnili so dvanajsto leto, naj bi   se   osnoval   na   vsaki   ljudski   šoli   tako   imenovani „kmetijski razred'',   katerega bi moral obiskovati vsaki učenec vsaj   dve   leti  po   en dopoldne na teden.    Pred-metje vzeli bi se iz najvažnejših  delov kmetijstva,   pri-merjeni razmeram  šols&ega okraja.    Knjiga,   iz   katere posnemali bi se ti nauki,   bi  morala edino le za ta namen spisana biti, toda ne samo  za 12 do 141etne kmetijske fante, ta knjiga bi služila tudi prihodnjemu kmetu za vedno popotnico ,   iz   katere jemal bi potem še zlate nauke.   Dobro bi bilo, ako bi se razdelila v 62 poglavij in da imela bi ravno toliko učne tvarine,  to je,   za 52 dopoldnev.   Knjiga, ki jo je izdala založba šolskih knjig v Beču leta 1865. z naslovom ,,Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole  na kmetih,   tretji del":   ,,Vodba modrega kmetovanja"   ne   zadostuje   današnjim   kmetijskim potrebam, uže zarad tega ne, ker ne govori ne o minerališkem gnoji,   ne o gnojilnih soleh,   na katere bi se moralo dandanes tudi kmeta opozoriti, ko so ra-tline zemlji   skoraj   vse  mineralične  tvarine  uže izsrkale ter ga podučiti,   kako  more  zemlji   te   tvarine   dati   zopet nazaj v
Ce se bode vsega tega mladina učila uže v ljudski šoli, bode se kmetovalec kmalu prepričal ,* da vzrok slabih letin ni samo v zemlji, ampak v gospodarji samem iskati, ki jemal je le zemlji, dajal ji pa druzega ni, kakor malo suhe slame ali pa suhega listja. In spoznala se bode resnica, katero prepeval je uže slavni naš pesnik:
Kranjc! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj  prava itd.
List 52.
O prvem shodu kmetovalcev na Dunaji.
(Dalje in konec.)
12.   vprašanje. Ali bi ne bilo koristno, zastop poljedelskih zadev, posebno nasproti zakonodavnim kor-poracijam in javnim oblastnijam , izročiti posebnim, po poljedelcih dotičnega okraja prosto izvoljenim poljedelskim zbornicam — se odloži za obravnavo prihodnjega shoda kmetovalcev.
13.  vprašanje. Kakosen je stan poljedelskih žga-njarij   in  kako   vpliva  na-nje   njihova davkovska  po-
stava? — O tem za naše slovenske kraje manj pomenljivem vprašanji bilo je sprejetih 5 sklepov.
14. vprašanje je razpadlo v 2 oddelka: 1) Ali zadostujejo zdaj obstoječe postave, da bi se zabranilo poškodovanje zarubljenih zemljišč po zarub-ljencih? 2) Katere postavne naredbe bile bi potrebne, da se poškodovanje takih zarubljenih zemljišč po za-rubljencu gotovo zabrani ? — Poročevalec dr. P o k 1 u k a r je po primernem utemeljenji nasvetoval sledeči skoraj soglasno sprejeti predlog:
V očigled žalibog tako silno množečih se pokon-čavanj zarubljenih zemljišč po rubljencih spoznava shod
kmetovalcev nujno potrebo, da se po poti postavo-davstva tem nepristojnostim kar hitro v okom pride a tem, da se vspešno omeji pravica zarubljencu, z zarubljenim zemljiščem početi, kar bi hotel, pa da tudi se mu zažu^a kazen o takem poškodovanji, katero utegne vknjiženim upnikom na škodo biti.
15. vprašanje. Kako se ima gozdna postava od 3. decembra leta 1852. pre nar edit i, da se odstranijo vsled presilstva gozdnih lastnikov umnemu planinarstvu preteče zapreke in da se živinoreji v planinah vrnejo pristoječe pravice tako kakor je to v Svajci? Poročevalec dr. Pok lukar nasvetuje po temeljiti raz-ložbi sledeči, tudi po soporočevalcu prof. Schmiergerji priporočani sklep:
a)   Shod kmetovalcev izreka svoje prepričanje , da je v prid živinoreji in z ozirom na varstvu pripoznanih pravic — v planinskih deželah treba prenarediti §. 10. gozdne po3tave od 3. decembra 1852. v tem smislu, da se vživanje pašnih pravic ne sme kratiti po takih naredbah, katere lastniki gozdov vrivajo v namen goz-doreji. — Po nasvetu soporočevalca prof. Schmiergerja pa se sprejmejo sledeči nasveti:
b)   Shod kmetovalcev se izreka glede vživanja pašnih pravic v planinskih deželah za sledeče premembe gozdne postave od 3. decembra 1852. leta:
1) Naj se opusti postavno določevati del vsega gozda, na katerem bi bila paša prepovedana zarad pogozdovanja,  —  nasproti pa
2)   naj se posebej za listnato drevje in posebej za črni gozd določi neprestopljiva doba tekoča od časa, ko je bil gozd do golega posekan, ter v mejah te dobe naj se za vsak slučaj posebej po nepristranskih izvedencih stavite daljša ali krajša doba varovanja za tisti kraj z ozirom na tamošnji vpliv paše na gozdorejo — ali pa naj se varovanje in to takrat čisto opusti, kedar se ser-vitutni gozd ne posekava na golo, ampak le polagoma.
3)  Ako se med lastnikom s servitutom obloženega gozda in pa upravičenimi pokažejo zapreke ali prepiri glede načina vživanja samo na sebi ne oporečene pašne pravice, ima gosp6ska za oni primerljej , ko bi ne bilo gospodarskega čiteža,   zahtevati, da se ta črtež določi.
4)  Lastniku servitutnega gozda naj se naloži dolžnost za to skrbeti, da je mogoče pašno živino brez zaprek goniti na pašne prostore; — ako bi on tega ne storil in bi bilo upravičenemu do pripoznane mu paše brez dotike ptujega zemljišča samo mogoče priti čez gozdne prostore, na katerih je zarad pogozdovanja paša zabranjena, teda) naj upravičenec ne bo vezan škodo povrniti, katera bi se vsled takih prehodov na omenjenih prostorih storila.
5)  Prestopki zarad paše po upravičenem storjeni se imajo soditi po prvotnem namenu postavodavČevem samo in izključeno po §. 9. onih načel, po katerih se ima tarifa za gozdno škodo izdelati.
16. vprašanje. Kaj zadržuje pridelovanje tobaka v Avstriji in kaj bi se moralo storiti, da bi se tudi našemu kmetovalcu, kakor ogerskemu, mogočost tega prihodka odprla? - Poročevalec Smetana predlaga sledeče, tudi soglasno sprejete nasvete:
a)   Shodu kmetovalcev se ne zdi upravičeno pred-stvo Ogerske glede pridelovanja tobaka.
b)   Privolitev pridelavanja tobaka v vseh v državnem zboru zastopanih deželah se priporoča enako po potrebnosti kakor tudi kot zapoved pravičnosti.
c)  Najvažnejši pogoj za povzdigo sajenja tobaka je določitev take nakupovalske cene , katera se vjema s trgovinsko ceno oddanega surovega tobaka.
d)  Izvažanje surovega tobaka se pripusti s takim nadzorovanjem, kakoršno monopol zahteva.
416
17, vprašanje. Ali bi ne bilo koristno , zarad posvetovanja skupnih zadev avstrijskih kmetovalcev osnovati od časa do časa ponavljajoče se shode zastopnikov kmetijskih družeb , tako , kakor jih imajo uže več let gozdarji?
To vprašanje rešilo se je s sledečim sklepom: Da se sklepi shoda kmetovalcev na primemo mesto oddajo in ondi podpirajo , in pa zato , da se potrebno vpelje za prihodnji shod, se izvoli za ta čas stalni odsek 7 udov.
In koncem zborovanja izvolili so so v stalni odsek gospodje: knez Adam Sapieha, knez Karol Schwar-zenberg, dr. Wich, grof A. Attems, baron D o-belhoff, E. Siegl in vitez Proskowetz.