Vojko Veršnik
Tretja OŠ Slovenj Gradec
OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA ZA
DOBROBIT DRUBE
Strokovni èlanek /Professional Article
Izvleèek
Èlanek prikazuje potencial, pomen in korist povezovanja formalnega in neformalnega glasbenega
znanja v vzgoji in izobraevanju ter v vsakdanjem ivljenju. Njegov osnovni namen je spodbujanje
rabe glasbe kot sredstva za dobrobit posameznika in širše drube. Predstavljena primera odraata
tudi povezovanje avtorjevega terenskega, raziskovalnega in pedagoškega dela ter njegovo aktivno
vlogo. Prvi primer obravnava raziskavo o tajski pesmi Chang, Chang, Chang in rabo le-te z
namenom izobraevanja, kasneje tudi sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in Chulalongkorn
University (Bangkok, Tajska), drugi pa predstavlja razsenosti projekta Poklonimo jim pesem
(2008). Ta je na podlagi raziskave o glasbenem ivljenju v slovenskih domovih starostnikov vplival
na mednarodni projekt Inclusion Cocktail, step II (2013), skupaj z raziskovalnimi dognanji
avtorjeve disertacije pa tudi na avtorski film Bodi drugaèen, s katerim je Tretja OŠ Slovenj Gradec
zmagala na mednarodnem tekmovanju Video S-factor (2017).
Kljuène besede: glasbena pedagogika, etnomuzikologija, neformalna znanja, starostniki, osebe s
posebnimi potrebami, socialna inkluzija, komunikacija
Abstract
From Research to Use of Music: A Song as Communication Tool for the Well-Being of the
Society
This article demonstrates the potential, importance and benefits of integrating formal and informal
music knowledge into education and everyday life. Its primary purpose is to promote the use of
music for the benefit of the individual and the wider society. The examples presented also reflect the
connection of the author’s fieldwork, research and teaching work, and his active role. The first
example deals with the research of the Thai song Chang, Chang, Chang and its use in education, and
later on in the cooperation between the University of Ljubljana (Slovenia) and Chulalongkorn
University (Bangkok, Thailand). The second example presents the magnitude of the project Let’s
give them a song (2008). Based on a study on musical life in Slovenian homes for the elderly, the
latter influenced the international project Inclusion Cocktail, step II (2013), and together with the
research findings of the author’s dissertation, this brought about the film Be Different, for which
Slovenj Gradec Third Elementary School won the Video S-factor international competition (2017).
Keywords: music pedagogy, ethnomusicology, non-formal skills, the elderly, people with special
needs, social inclusion, communication
117
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
Uvod
Zadnja leta je v Sloveniji veliko govora o inkluziji, kar se navezuje predvsem na šolsko
podroèje, manj pa na širše socialno okolje. S tega vidika je lahko glasba odlièno sredstvo
za odpravo predsodkov in stereotipov, za povezovanje in doseganje socialnih interakcij v
širši drubi ter sprejemanje drugaènosti, vendar se ji v slovenski glasbeni pedagogiki in
kurikulumu, pa tudi sicer, namenja premalo tovrstne pozornosti. Res, da nas zavezujejo
uèni naèrt, cilji in standardi znanja, vendar je pedagog avtonomen in lahko znotraj teh
okvirov suvereno izbira vsebine. Pri tem je zelo pomembno njegovo podroèje
neformalnega znanja in izkušenj, s katerim lahko nadgrajuje formalno izobraevanje ter
šolske in druge aktivnosti. V nadaljevanju sta predstavljena dva primera, ki sta presegla
naèrtovane cilje in v katerih sem aktivno sodeloval kot etnomuzikolog in glasbeni
pedagog ter povezoval terensko, raziskovalno in pedagoško delo. V obeh primerih gre za
zavestno rabo glasbe, ki je na podlagi predhodnih raziskav z izbranimi pesmimi sluila kot
osnova za glasbene in socialne interakcije razliènih kulturnih oz. drubenih in starostnih
skupin ter njihovo medsebojno korist. Skozi daljše èasovno obdobje je prikazano tudi
sosledje razliènih glasbenih aktivnosti in projektov, ki sta jih idejno spodbudila ravno
obravnavana primera. Te aktivnosti so bodisi nadgradnja formalnih šolskih aktivnosti ali
pa korak k uresnièitvi izsledkov in predlogov za izboljšanje stanja, ugotovljenega v
disertaciji Glasbeno ivljenje upokojencev na slovenskem Koroškem (Veršnik, 2016). Pri
vsem pa je skozi interakcije sodelujoèih mnogo bolj kot sam glasbeni produkt poudarjena
glasba kot proces.
Pesem kot glasbena komunikacija
Zmotno je preprièanje, da je glasba univerzalni jezik. Laiku takšne izjave še ne gre
zameriti, na alost pa to obèasno slišimo tudi pri posameznih študentih glasbenih smeri,
celo nekaterih glasbenih pedagogih ali akademskih glasbenikih, predvsem pa na raznih
proslavah celo na najvišji dravni ravni, ko eli govornik glasbi in kulturi peti slavospev in
jo kovati v zvezde. e v sami Sloveniji najdemo veliko dokazov, da glasba ni univerzalni
jezik. Èe bi bila, potem opernega petja nihèe ne bi poimenoval ‘zoperno’, narodnozabavne
glasbe ‘goveja muzika’ itd. Še bolj nazorno to ponazarja oèitek iranskega uèitelja
svetovno priznanemu etnomuzikologu, Brunu Nettlu: »Ti nikoli ne boš razumel te
glasbe.« (Nettl, 2002, str. 202). S tem je mislil predvsem na izvajalsko prakso,
interpretacijo in razumevanje njihove glasbe, medtem ko obstajajo tudi drugi aspekti, ki se
jih v preprièanju o univerzalnosti glasbe pogosto napaèno dojema.
Niti most kot objekt niti glasba kot metafora mostu nimata vedno povezovalne funkcije
dveh strani, skupin ali skupnosti (Veršnik, 2010), glasba lahko ima namreè tudi razdiralno
vlogo, kadar slui izkljuèno povelièevanju lastnega naroda ali provokaciji nasprotnika.
Mitja Šipek (1926–2015), vsestranski koroški kulturnik in umetnik ter velik strokovnjak
na podroèju ultrazvoka kovin, se je spominjal, da so fašisti med vojno »pesem uporabljali
zato, da so hujskali ljudi.« (Šipek, 2011). Podobno se je pesem kot propaganda ali
medsebojna provokacija nasprotnika uporabljala tudi v vojnah nekdanje Jugoslavije (npr.
Pettan, 1998).
118
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Èe elimo torej glasbo uporabiti kot metaforo mostu, ki povezuje, potem mora biti
repertoar skrbno izbran na podlagi predhodnih raziskav. Ravno zaradi tega je bila pesem v
obeh predstavljenih primerih bistveni element za premostitev drubenokulturnih in
generacijskih razlik, pri èemer so dodatno pripomogle izvedbe v ivo in interakcije
sodelujoèih.
Primer 1: S ‘slonom’ od odroène vasice do uglednih univerz
Prvi primer na podlagi predhodne raziskave prikazuje rabo pesmi na celotni vertikali
glasbenega izobraevanja, saj so v njem sodelovale razliène starostne skupine, od
najmlajših do najstnikov, vkljuèno s študenti. Kot preseek rabe pesmi pa se v njem
odraa predvsem medkulturno oz. mednarodno povezovanje na podroèju univerzitetnih
izobraevalnih institucij. Gre za tajsko pesem Chang, Chang, Chang, ki je skozi razliène
rabe in funkcije glasbe iz Tajske z mojo pomoèjo ‘prišla’ v Slovenijo in se v priredbi ter
prepesnitvi v obeh jezikih kot bumerang spet ‘vrnila’ nazaj na Tajsko. To je otroška pesem
o slonu, ki sem jo spoznal na neki odpravi (2003) visoko v hribih province Chiang Mai na
severu Tajske, ko sem vodièa prosil, èe lahko zapoje kakšno njihovo pesem. Njegovo
petje in gibalna koreografija sta me povsem prevzeli in takoj sem vedel, da bom to pesem
uporabil v pedagoške namene, ter e razmišljal, kako bi jo lahko predstavil slovenskim
uèencem.
To je bilo še pred delovanjem YouTuba, pa tudi digitalni fotoaparati z videokamero še
niso bili toliko prisotni, zato sem se moral zadovoljiti z materialom, ki sem ga pridobil na
licu mesta: s terenskim notnim zapisom, opisom gibalne koreografije, ob pomoèi vodièa
pa s tajskim besedilom in pravilno izgovorjavo ter razlago pomena pesmi v anglešèini, kar
sem kasneje preveril še na veè mestih na Tajskem.
Sledila je raziskava o avtorstvu pesmi, èeprav sta njena priljubljenost, razširjenost pa tudi
pomanjkanje zapisov in virov sprva kazali na ljudsko izroèilo. Ker tudi na spletu nisem
našel nièesar oprijemljivega, sem iskal še druge poti in po dolgem iskanju na Tajskem
veleposlaništvu na Dunaju konèno prišel do vira. Izkazalo se je, da je takratna glavna
tajnica tamkajšnjega tajskega veleposlaništva Mathurawee Wisuthakul vnukinja avtorice
besedila pesmi.
Melodija pesmi je priredba tajske tradicionalne glasbe Pa Ma Kwe, katere avtor ni znan.
Na podlagi te glasbe je Khunying Chinn Silpabanleng (1906–1991)1 napisala pesem
Chang, Chang, Chang (v nadaljevanju Chang), z namenom ohranjanja stare tajske
tradicionalne glasbe pred izumrtjem. Odziv njene druine je bil izjemen, posredovali so
mi avtorièine rokopise, vse informacije o pesmi, oznaèili pa so me celo za njenega
»kulturnega ambasadorja v vzhodni Evropi.«.2 Hkrati so me povabili, da za publikacijo ob
100-letnici avtorièinega rojstva napišem èlanek o osebni izkušnji s pesmijo ter da s svojo
priredbo in našimi uèenci nastopim na slavnostni prireditvi v Bangkoku, na katero so
119
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
1 Tajska umetnica, glasbenica, uèiteljica glasbene vzgoje ter soustvarjalka kurikuluma za glasbo. Leta 1987
izbrana za dravno umetnico na Tajskem. Zavzemala se je za ohranjanje in prenašanje tajske tradicionalne
glasbe na mlajše rodove.
2 »Thank you so much for your wonderful article about Chang. My daughter and I appreciate what you have
said and done for Chang and Khunying Chinn Silpabanleng. Now that the chang and her reputation have
come along way across the continent to Eastern Europe, having you as the cultural ambassador!!!!!«
(Wisuthakul, M. D., e-pošta avtorju, 27.7.2006)
povabili tudi tajsko princeso. Dogodka se zaradi prevelikega finanènega zalogaja al
nismo mogli udeleiti, moj èlanek (Veršnik, 2006b) pa je v tajskem in angleškem jeziku
objavljen v omenjeni publikaciji (Nak-kong in Sagarik, 2006).
Pesem je bila kasneje uporabljena in posneta v razliènih glasbenih anrih, od popularne
glasbe, folka, rapa do klasiène glasbe, prav tako pa uporabljena v animiranem filmu Karn
kluay (2006), ki obravnava tudi del tajske zgodovine. Azijski Kulturni center za Unesco
(ACCU – Asian Cultural Center for Unesco)3 je pesem Chang izbral za predstavitveno
pesem JV Azije.4
Danes sem mnenja, da bi zelo teko našel pesem, ki bi Tajsko bolje predstavljala kot ta. Je
verjetno najbolj znana in priljubljena otroška pesem na Tajskem, tako med otroki kot med
odraslimi. Zapeti in zaplesati jo zna skoraj vsak Tajec, poleg tega pa opeva slona,5 ki je
zelo priljubljena ival, hkrati pa tudi eden od simbolov Kraljevine Tajske.
Maja 2007 me je Svanibor Pettan, predstojnik katedre za etnomuzikologijo z Oddelka za
muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zaprosil za pomoè pri organizaciji
slovenske koncertne turneje skupine Chulalongkorn University Thai Music Ensemble z
istoimenske univerze iz Bangkoka. Na Koroškem sem organiziral enega od njihovih
koncertov, v ta namen pa zanje pripravil preseneèenje. Tisto leto sem na OŠ Meica
ustanovil pevski zbor Èrièki, v katerem so peli izkljuèno prvošolci, hkrati pa sem vodil
tudi izbirni predmet Ansambelska igra, zato smo z obema skupinama kot preseneèenje za
nastopajoèe izvedli mojo priredbo Chang je slon (Veršnik, 2006a) v tajskem in
slovenskem jeziku. Ob predstavitvi èlanov omenjenega tajskega ansambla smo z zadnje
strani nenapovedano prišli na oder in jim to pesem zapeli v tajšèini in slovenšèini.
Preseneèeni in navdušeni Tajci so z nami izvajali gibalno koreografijo in prepevali tajski
del besedila.6
120
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
3 Organizacija Zdruenih narodov za izobraevanje, znanost in kulturo.
4 Podrobnejši opis o raziskavi pesmi in odzivih avtorièine druine je dosegljiv v èlanku Solid as Stone and
Bone: Song as a Bridge between Cultures and Generations (Veršnik, 2010). Osebni odziv je
dokumentiran v Wisuthakul, M., e-pošta avtorju, 28.5.2006.
5 Chang je v tajšèini slon.
6 Takratni direktor meiškega Narodnega doma Marjan Sušnik je zelo pogosto poudaril, da je bil v svojem
direktorovanju najbolj ponosen na to, da je v ND Meica gostil èlane tega tajskega ansambla Univerze
Chulalongkorn.
Slika 1: Pesem »Chang je slon« (Veršnik, 2006a) v izvedbi PZ Èrièki za skupino
Chulalongkorn University Thai Music Ensemble
Avtor fotografij: Aleksander Praper.
Februarja 2009 je Svanibor Pettan za študente nekaterih ljubljanskih fakultet organiziral
kulturno izmenjavo na Tajskem in me prosil za notni material omenjene priredbe. Ta
tajsko-slovenska razlièica pesmi je postala pomemben del glasbene komunikacije na tej
mednarodni študentski izmenjavi Slovenije in Tajske. V oddaji Opus (9.3.2009), kjer je v
pogovoru predstavil pestre aktivnosti izmenjave, je bilo med drugim prav navdihujoèe
videti skupno izvajanje pesmi Chang, pa tudi, kako so slovenski študenti tajske kolege
uèili besedilo slovenske prepesnitve.
V Sloveniji sem to pesem kasneje predstavil na raznih prireditvah, tudi na dravni ravni,
npr. z uèenci Tretje OŠ Slovenj Gradec na dravni glasbeni reviji Zapojmo, zaigrajmo,
zaplešimo v Lendavi (12.5.2011) in na samostojnem koncertnem nastopu na Festivalu za
3. ivljenjsko obdobje v ljubljanskem Cankarjevem domu (29.9.2011). Moje zadnje
sodelovanje z omenjeno tajsko univerzo pa je bilo julija 2019, ko sem kot aktivni
udeleenec sodeloval na svetovni muzikološki konferenci ICTM7 v Bangkoku (Veršnik,
2019b), tokrat seveda ne v zvezi s ‘slonjo’ pesmijo. Glavni organizatorji konference so
bili ravno nekateri èlani prej omenjenega tajskega ansambla na slovenski koncertni
121
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
7 ICTM – International Council for Traditional Music (Mednarodno zdruenje za tradicijsko glasbo).
turneji, glavna organizacijska vodja (kot tudi tajske skupine na slovenski turneji) pa
profesorica Bussakorn Binson.8
Uporaba priredbe pesmi Chang je slon (Veršnik, 2006a) seveda ni predstavljala ravno
kljuènega elementa pri prej omenjenem povezovanju Univerze v Ljubljani in
Chulalongkorn University iz Bangkoka, zato je sploh ne moremo primerjati z vloenimi
napori in trudom Svaniborja Pettana in Bussakorn Binson ter njunih sodelavcev. Še manj
skupnega ima s samo 45. svetovno konferenco ICTM, za katero je bila kot prva
gostiteljica v JV Aziji nasploh izbrana prav Chulalongkorn University. Zagotovo pa se v
tem izboru odraajo številni doseki in aktivnosti te univerze, med drugim tudi njena
povezovanja z drugimi univerzami in še kaj. In èeprav zelo majhen, se vendar pomemben
delèek vloge skriva tudi v otroški pesmi o slonu, ki je sluila kot vez med Èrièki in skupino
Chulalongkorn University Thai Music Ensemble ter se kasneje s slovenskimi študenti kot
bumerang spet v vlogi povezovanja vrnila nazaj na Tajsko.
Primer 2: Razsenosti, odmevnost in idejni odraz projekta Poklonimo jim pesem
Drugi primer prikazuje razsenosti projekta Poklonimo jim pesem (Veršnik, 2008b) in
njegovo idejno odraanje na druge drubeno naravnane projekte skozi daljše èasovno
obdobje. Pri tem ne gre za neposredno nadaljevanje, temveè za aktivnosti, na katere je
idejno vplival oziroma jih spodbudil z osvešèanjem in izobraevanjem. Eden takih
primerov je bil mednarodni projekt usposabljanja in razvijanja kompetenc s podroèja
socialne vkljuèenosti s pomoèjo neformalnih uènih metod, Inclusion Cocktail, step II
(2013), ki je potekal v okviru širšega programa Evropske unije Mladi v akciji in bil
namenjen mladim voditeljem in edukatorjem iz drav èlanic. Drugi primer, na katerega je
projekt Poklonimo jim pesem idejno vplival, pa je veèplasten. Skupaj z raziskovalnimi
dognanji in predlogi za izboljšanje ugotovljenega stanja v moji doktorski disertaciji
(Veršnik, 2016), po drugi strani pa s kontinuiranim nadaljevanjem socialnih in glasbenih
interakcij med stanovalci koroških domov za starejše obèane (DSO) in glasbenimi
skupinami, ki jih sem jih vodil (bodisi znotraj vzgoje in izobraevanja bodisi izven), se je
porodila ideja za avtorski film Bodi drugaèen (Veršnik, 2017). S tem filmom so uèenci
Tretje OŠ Slovenj Gradec leta 2017 zmagali na mednarodnem tekmovanju Video S-factor,
ki je namenjeno populaciji oseb s posebnimi potrebami.
Kratka predstavitev projekta Poklonimo jim pesem
Ta enoletni projekt je zaivel leta 2008 kot nadgradnja dveletne etnomuzikološke
raziskave za magistrsko nalogo, kasneje pa skupaj z veèletnim terenskim delom tudi za
disertacijo Glasbeno ivljenje upokojencev na slovenskem Koroškem (Veršnik, 2016).
Le-ta je prva obsenejša in poglobljena etnomuzikološka študija v slovenskem
znanstvenem prostoru, ki obravnava glasbene aspekte tretjega ivljenjskega obdobja. Pri
njenem empiriènem raziskovalnem delu sem dal prednost naslednjim raziskovalnim
122
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
8 Na vrhunsko organizirani konferenci, ki je bila tokrat prviè izvedena na podroèju JV Azije, hkrati pa po
številu sodelujoèih drav in posameznikov sploh najveèja konferenca ICTM doslej, je ponos
organizatorjev morda najbolje ponazarjala misel, ki jo je na uradni otvoritveni slovesnosti, na kateri je bila
prisotna tudi Njena kraljevska visokost princesa Maha Chakri Sirindhorn, B. Binson izrekla : »Today is
not a dream.« (Binson, 2019).
metodam: etnografski metodi (vkljuèno s strategijo opazovanja z udelebo), primerjalni
metodi, metodi èasovne distance, metodi analize, empirièni metodi, biografski metodi,
deskriptivni metodi in metodi razlage. Osredotoèil sem se na bistvena kvalitativna
vprašanja: kdo, kaj, kako, kje, kdaj, zakaj, namenoma pa sem se izognil kvantitativnim
metodam in golim statistiènim podatkom (kako pogosto so upokojenci glasbeno aktivni,
koliko odstotkov jih posluša to ali ono zvrst glasbe, koliko jih globlje analitièno vrednoti
njeno estetiko ipd.).
Projekt Poklonimo jim pesem je bil definiran na podlagi spremljanja in dokumentiranja
vaj, nastopov, koncertov in drugih dejavnosti upokojencev; poglobljenih intervjujev,
formalnih in neformalnih pogovorov z njimi, vkljuèno s stanovalci v koroških DSO-jih;
ter s pomoèjo informacij vodij, socialnih delavcev, terapevtov in drugega osebja teh
domov v Sloveniji. Iz raziskave je bilo med drugim razvidno, da so v slovenskih DSO-jih,
predvsem v ruralnem okolju, kljub pestremu glasbenemu ivljenju stanovalci pogrešali in
najbolj cenili ljudsko glasbo, še posebej v povezavi s harmoniko in citrami, kar naj bi jih
spominjalo na njihove mladostne glasbene aktivnosti. Iz tega se mi je porodila ideja za
projekt, s katerim bi skozi izvajanje izbranega repertoarja – torej »glasb[e] iz njihove
mladosti« (Veršnik 2008a in 2016, str.103), skušali doseèi èim boljšo interakcijo
nastopajoèih in poslušalcev ter posledièno zmanjšati obèutek razliènosti in loèenosti,
hkrati pa z glasbo vplivati na lajšanje demence. Projekt smo s Pevsko skupino Alenèice, ki
sem jo vodil dobrih 10 let, izvajali v koroških DSO-jih in CUDV Èrna na Koroškem (tam s
prirejenim repertoarjem), podprl pa ga je tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti (JSKD RS).
Cilje projekta je mono strniti v naslednje tri sklope: a) medgeneracijsko zdruevanje, b)
odprava stereotipov o ivljenju v DSO-jih in c) pokazati pevkam (in širši publiki) moè
ljudske pesmi (med drugim tudi pozitiven uèinek na zaviranje demence). K pomembnosti
slednjega cilja je prispevalo dejstvo, da je veèina Alenèic zaposlena v pedagoških
poklicih, nekatere med njimi pa so imele odklonilen odnos do (izvajanja) ljudskih pesmi.
Ob zavedanju, kako odloèilen vpliv lahko ima vzgojitelj, uèitelj, profesor ali kakršen koli
mentor na svoje slušatelje, je to izrednega pomena. Še posebej pomembno se mi je zdelo,
ker je v našem primeru ljudska glasba sproila odziv nekaterih dementnih stanovalcev
domov, ki so bili po informacijah osebja sicer neodzivni in asocialni. Res, da nismo merili
dolgoroènih uèinkov, vendar so bili e trenutni odzivi dovolj zgovorni. Šlo je torej za
glasbo, s katero se posameznik identificira, ta pa ni enoznaèna, zato so predhodne
raziskave doloèenega okolja ali skupnosti izrednega pomena (Veršnik, 2008a in 2016).
Tako je bilo tudi v primeru tega projekta, kjer so bile interakcije sodelujoèih skupin
posledica skrbno izbranega repertoarja.
123
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
Slika 2: Kola fotografij iz projekta »Poklonimo jim pesem«
Fotografije: arhiv avtorja
Vpliv projekta Poklonimo jim pesem na druge projekte
Projekt Poklonimo jim pesem (Let’s give them a song) je bil iz razliènih vidikov
predstavljen širši javnosti na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju (npr.
Veršnik, 2008c; 2008d; 2009a; 2009b; 2010), na povabilo pa tudi študentom in drugim
slušateljem z namenom osvešèanja oz. izobraevanja (Veršnik, 2012 in 2013). Po
predstavitvi dokumentarnih posnetkov projekta na mednarodnem simpoziju v Ljubljani
(13.7.2008) je Anthony Seeger, eden najvidnejših predstavnikov sodobne
etnomuzikologije, dejal:
Èestitke za vašo predstavitev. Zdaj bi morali iti na Ministrstvo za izobraevanje [znanost
in šport] in jim pokazati vaš predstavitveni video. Povejte jim: ‘Poglejte, kaj lahko glasba
dosee, vi pa zmanjšujete ure glasbene vzgoje v vzgojno-izobraevalnem programu in
poveèujete ure matematike, jezikov in drugih predmetov na raèun glasbenega
izobraevanja. To delamo tudi v Zdruenih dravah [Amerike], vendar obstajajo
utemeljeni razlogi za ohranitev glasbe v šolskem kurikulumu.9
124
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
9 »Congratulations for your presentation. Now you should go to the Ministry of Education and show them
your demonstration video. Tell them: ‘Look what is music able to achieve, but you reduce lessons of
music from school education programs and increase mathematics, languages and other subjects at the
expense of music education.’ We are doing this in the United States too, but there are good reasons to
maintain music in school curricula.« (Seeger, osebna komunikacija, 13. 7. 2008).
Leta 2013 smo na Tretji OŠ Slovenj Gradec sodelovali v vseslovenskem projektu
Evropska vas10 in tisto leto predstavljali Latvijo.11 Našega nastopa se je udeleil
veleposlanik Latvije, Bahtijors Hasans. Èez nekaj dni so me kontaktirali organizatorji
mednarodnega projekta Inclusion Cocktail (znotraj programa Evropske unije Mladi v
akciji, njegov glavni organizator pa je bil prav tako Latvijec, igimants fon Kreslinš.
Prosili so, da bi z uèenci (s posebnimi potrebami) Tretje OŠ Slovenj Gradec za udeleence
projekta iz 9-ih evropskih drav uprizoril naš nastop v latvijšèini, kasneje pa zanje
pripravil še predavanje o inkluziji otrok s posebnimi potrebami ter o mojem šolskem delu
z njimi. Ker pa gre pri pojmu inkluzija po mojem mnenju za širši socialni vidik, in ne zgolj
za inkluzijo v šolstvu, sem jim v predavanju predstavil tudi projekt Poklonimo jim pesem.
Predstavitev le-tega v predavanju (Veršnik, 2013) pa je organizatorjem oèitno dala navdih
in nove ideje, saj so leto kasneje v nadgradnji Inclusion Cocktail, step II, izbrali tematiko
socialnega in medgeneracijskega vkljuèevanja starejših in projekt izvajali prav v
Koroškem domu starostnikov (KDS) Èrneèe in njegovi enoti Slovenj Gradec (MKC
Slovenj Gradec, 2014). Èe sklepamo iz informacij medijev o omenjenem mednarodnem
projektu: »Udeleenci se bodo od usposabljanja poslovili s predstavitvijo projekta in tako
postali njegovi lastniki v svojih dravah« (Fasfalt, 2014), oz. kot je bilo 30.10.2014
poudarjeno v TV-prispevku Poroèila ob petih: »Dodana vrednost je mednarodno
povezovanje« (Vornšek, 2014), potem je torej tudi projekt Poklonimo jim pesem z vlogo
osvešèanja presegel zgolj meje Koroške in Slovenije.
Sam sem seveda še naprej sodeloval in nastopal v DSO-jih s šolskim in z zunanjimi zbori
oz. skupinami, ki sem jih vodil. V interakciji otrok s posebnimi potrebami (s katerimi se
kot glasbeni pedagog poklicno ukvarjam od leta 2007) in starostniki – kot dvema
ranljivejšima skupinama – pa sem iskal še dodatno nadgradnjo. Na enem od naših druenj
sem spoznal Marijo Kraker (1936–2018), takratno stanovalko Koroškega doma
starostnikov (KDS), enote Slovenj Gradec. Po našem nastopu je pristopila in mi rekla:
»Saj pravzaprav vsi zbori lepo pojejo, ampak ta pa je bil od vseh najbolj srèen in za
dušo.«.12 Z Marijo Kraker se prej nisva poznala oziroma imela kakršnih koli stikov, zato ta
izjava verjetno ni bila zgolj vljudnostna. To pa ni bilo edino, s èimer me je presenetila.
Glede na rezultate moje terenske raziskave in projekta Poklonimo jim pesem, so bile
osnova repertoarja nastopov v DSO-jih vedno slovenske in koroške ljudske pesmi.
Vendar smo se tisto šolsko leto spet pridruili e omenjenemu projektu Evropska vas in
takrat predstavljali Italijo. V ta namen sem za svoje uèence izbral in priredil nekaj najbolj
znanih italijanskih skladb in pesmi, poleg tega pa za dva uèenca-povezovalca napisal
šaljivo predstavitveno besedilo o Italiji, tako da je iz vsega nastal neprekinjen 10-minutni
nastop. Usvajanje besedil je bilo za uèence seveda dolgotrajen proces, saj pred tem niso
imeli nikakršnega predznanja ali stika z italijanskim jezikom, vendar jih veèina še danes
zna in rada prepeva te pesmi.13 Tako smo v KDS Slovenj Gradec poleg slovenskih in
125
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
10 Namen projekta Evropska vas je bilo skozi lastno ustvarjanje uèencev spoznavati drave èlanice Evropske
unije, sprejemanje njenih kulturnih in drubenih raznolikosti, pa tudi lastne identitete.
11 Vsaka osnovna šola je v tem projektu predstavljala eno od drav èlanic.
12 M. Kraker, osebna komunikacija, 18.6.2015.
13 Uèenci Posebnega programa vzgoje in izobraevanja (PPVI) lahko šolo obiskujejo do 26. leta starosti.
koroških ljudskih izvajali tudi ta splet italijanskih pesmi14. Medtem ko je bila po našem
nastopu veèina starostnikov res najbolj ganjena zaradi izvajanja naših ljudskih pesmi, pa
je Marija Kraker dodala: »Najbolj všeè mi je bila pa tista Verdijeva arija.«15. Šele pozneje,
ko sem M. Kraker bolje spoznal, sem razumel, zakaj se ni poistovetila samo s koroškimi in
slovenskimi ljudskimi pesmimi. Odgovor je kot na dlani: Marija po rodu ni bila Korošica,
ampak Štajerka, zato je koroška pesem seveda ni tako pritegnila kot ostale stanovalce.
Poleg tega je odrašèala v drugem okolju, v Mariboru, in tam v mladosti pela v opernem
zboru. Tu gre spet za jasen vpliv okolja in »znane« glasbe (Sacks, 2009, 1), ki ji je bila
blizu e v mladosti (Veršnik, 2008a in 2016). To moè znane ali glasbe iz mladosti pa
odlièno ponazarja dokumentarni film Alive inside (2014), v katerem so stanovalcem
domov preko slušalk predvajali takšno glasbo – uèinek je bil, kot da bi ponovno oiveli.
Na podlagi opravljenih raziskav in z izvedbo projekta Poklonimo jim pesem, z izkušnjami
z aplikativno etnomuzikologijo, pa tudi vpogledom v relevantno literaturo sem e pred
zakljuèkom svoje disertacije (Veršnik, 2016) navedel nekaj predlogov za izboljšanje
glasbenega, kulturnega in drubenega ivljenja upokojencev na slovenskem Koroškem
ter starostnikov nasploh. Svojo pobudo sem, kot mi je pred leti svetoval Anthony Seeger16
poslal na JSKD RS in dve ministrstvi17, ki bi po mojem mnenju lahko kaj vplivali na to,
vendar je bil odgovor bolj vljudnosten kot karkoli drugega, medtem ko iz JSKD RS nisem
prejel nikakršnega odgovora.
Zato sem uvidel, da ne gre èakati na tiste ‘od zgoraj’, ampak narediti nekaj v lastni pobudi
in reiji. In ko sem èez nekaj èasa razmišljal, kakšno pesem in zgodbo naj ustvarim za
mednarodno tekmovanje Video S-factor, katerega namen je, da otroci s posebnimi
potrebami s pomoèjo mentorjev posnamejo kratek film, sem sklenil le-te povezati še z eno
ranljivejšo populacijo – s stanovalci DSO. Sprva sem elel vkljuèiti veèjo skupino, vendar
sem se zaradi besedila oz. zgodbe same odloèil, da vlogo starejših ljudi, od katerih se
lahko ogromno nauèimo, prevzame ena oseba. In takoj sem pomislil na Marijo Kraker, ki
je nekako izstopala. Z veseljem in veliko odgovornostjo je sprejela izziv in nastal je video
Bodi drugaèen (Veršnik, 2017), ki je kasneje zmagal na Video S-factor 2017 in v katerem
je Marija Kraker odigrala pomembno vlogo. Svoje navdušenje nad povabilom za
sodelovanje in obèutke pri snemanju filma je izrazila v oddaji Koroški dogodki (Kraker,
2017a) Koroške regionalne televizije (KOR TV). Samo nastajanje filma, odnose, ki so se
stkali pri ustvarjanju, torej glasbo kot proces, pa sem 15.7. 2019 predstavil na svetovni
etnomuzikološki konferenci ICTM v Bangkoku (Veršnik, 2019b).
Marija Kraker je bila vsestransko nadarjena tako na likovnem, literarnem kot na
glasbenem podroèju. V njihovem domu je redno igrala na star koncertni klavir v pritlièju,
v svoji sobi, obèasno pa tudi na terasi doma, pa na svoj sintetizator. Sodelovala je v
domskem pevskem zboru in v manjši vokalno-instrumentalni skupini, risala in slikala, se
126
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
14 Uvodna predstavitev Italije v dialogu dveh uèencev in ta splet italijanskih pesmi sta prikazana tudi v
oddaji Šola, da se ti zrola 2015/16: Tretja OŠ Slovenj Gradec, sklop I (TVD, 2015), in sicer enkrat na vaji
v šoli (50:09–59:23), drugiè pa na nastopu na Evropski vasi v Slovenj Gradcu (1:10:12–1:19:19). Poleg
tega je v oddaji prikazan tudi del našega nastopa v KDS Slovenj Gradec (1:28:08-1:31:54) in mnogo
drugih dejavnosti, ki se odvijajo na Tretji OŠ Slovenj Gradec.
15 La dona e mobile (G. Verdi)1.
16 Seeger, osebna komunikacija, 13.7. 2008.
17 Na Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti in na Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport oziroma natanèneje na Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.
literarno izraala in še kaj. Zelo je vzljubila tudi naše uèence in nas obèasno obiskala na
šoli. Z mojim sinom Vitjanom, ki je bil poleg nje v našem filmu edini gost, pa sta se še
posebej zbliala, saj jo je med drugim prevzel tudi »z brezhibno in briljantno izvajanim
koloraturnim odlomkom arije Kraljice noèi iz Mozartove opere Èarobna pišèal« (Kraker,
2017b, str. 52), kot je kasneje zapisala v njihovem domskem glasilu Senior. Tako smo jo z
druino obèasno obiskovali v domu in v njeni sobi sta drugemu igrala skladbe in se
zabavala. Še dva dni pred njeno smrtjo smo jo obiskali in vsa izeta od borbe z rakom si je
zaelela, da bi skupaj zapeli Bodi drugaèen. Sedel sem za sintetizator in zaigral, ona pa je z
nami tiho prepevala, kolikor je mogla. Ko sem èez dva dni zvedel novico, da je odšla, sem
bil kljub alostnem dogodku zelo pomirjen, da smo se od nje lahko poslovili na tak naèin.
In sliko Tretje OŠ Slovenj Gradec, nad katero se razpenja mavrica, ki jo je uèencem in
meni narisala v spomin na snemanje, smo uporabili v našem naslednjem filmu Sonce za
vse/Sun for all (Veršnik, 2019a), ki je postal absolutni zmagovalec mednarodnega
tekmovanja Video S-factor 2019.
Slika 3: Izsek iz filma »Bodi drugaèen«
Fotografija: arhiv avtorja
Razmišljanje namesto zakljuèka
Oba primera kaeta na pomembnost predhodnih raziskav in izbora glasbe za rabo v
povezovalne namene, hkrati pa tudi na pomembnost vkljuèevanja neformalnih znanj in
spodbujanje tovrstnega izobraevanja. V prvem primeru je bila priredba Chang je slon
(Veršnik, 2006a) preverjen pripomoèek za glasbeno interakcijo na medkulturni
univerzitetni ravni. Najprej v Sloveniji kot dobrodošlica tajskim gostom, kasneje, na
mednarodni študentski izmenjavi na Tajskem, pa tudi kot vljudnostna gesta slovenskih
študentov, da to tajsko pesem izvedejo v obeh jezikih. Èeprav pri povezovanju Univerze v
Ljubljani in Chulalongkorn University iz Bangkoka ni igrala kljuène vloge, pa dokazuje,
127
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
da lahko tudi s preprosto pesmijo doseemo marsikaj koristnega in presenega. Še širše
zastavljen in raziskan primer projekta Poklonimo jim pesem pa kae, kakšne razsenosti
lahko ima uporaba doseenih znanj in razumevanj za dobrobit obravnavane populacije. V
osnovi je šlo sicer za lokalno povezovanje in medsebojno korist starostnikov in mlajše
skupine, z vlogo osvešèanja in izobraevanja pa je to preseglo in idejno vplivalo tudi na
mednarodni projekt usposabljanja za socialno vkljuèenost starejših. Nenazadnje pa je
neke vrste idejna nadgradnja obravnavanega projekta tudi film Bodi drugaèen (Veršnik,
2017), ki odraa tenjo po socialni inkluziji ranljivejših skupin v naši drubi in je prav
tako primer ‘iz lokalnega v mednarodno’. V njem je prisoten še en aspekt, in sicer:
sodelujoèima skupinama, ki zaznamujeta avtorjevo raziskovalno in poklicno podroèje
(starostniki in osebe s posebnimi potrebami), skušati ‘povrniti’ (v anglešèini ‘pay back’)
za udelebo pri raziskovalnem in pedagoškem delu ter uporabiti doseena znanja in
razumevanja v korist obeh populacij. Prav takšna dognanja pa kaejo na velik pomen in
potencial neformalnega ter prilonostnega izobraevanja.
Literatura
Alive Inside: A Story of Music and Memory. (2014). [Documentary film] United States:
Michael Rossato-Bennett.
Binson, B. (2019). Govor na uradni otvoritveni slovesnosti konference The 45th
International Council for Traditional Music World Conference, Bangkok.
Chulalongkorn University Auditorium, 11. 7. 2019.
Fasfalt, I. (IF). (2014). “V MKC SG poteka projekt Erazmus plus.” Koroški radio.
30.10.2014. ht tp : / /www.koroski - radio .s i / index.php?st ran=news&lang=
si&newsID=3261 (5.11.2014).
Karn Kluay. (2006). Animation film. Director: Kompin Kemgumnird. [DVD]. Produced
by the Kantana Animation.
Kraker, M. Osebni pogovor z avtorjem. KDS Slovenj Gradec, 18.6.2015.
Kraker, M. (2017a). Koroški dogodki 9. junij 2017. [Pogovor v televizijski oddaji
(47:30–48:58)]. [Slovenj Gradec: KOR TV (Koroška regionalna televizija). Voditeljica:
Tjaša Sidar. Snemanje in montaa: Dunja Vrhovnik, odgovorna urednica: Darja
Vrhovnik. Produkcija: KOR TV, 9. 6. 2017]. https://www.youtube.com/
watch?v=KnIfT8tmhhg&t=2939s (5.6.2017).
Kraker, M. (2017b). Zopet èarobni dogodek na moji glasbeni poti. Senior. Glasilo
Koroškega doma starostnikov, poslovne enote Slovenj Gradec. Let. IX, št. 9, str. 51–52.
http://www.kds-dravograd.si/Portals/0/Senior/Senior-stevilka-9-september-2017.pdf
(8.11.2019)
TVD. (2015). Šola, da se ti zrola 2015/16: Tretja OŠ Slovenj Gradec, sklop I.
[Televizijski posnetek]. Dravograd: KTV Dravograd. Predvajano na KTV Dravograd,
23. 9.2015 ob 20.00. [Otroška mladinska oddaja, TVD (Koroška TV Dravograd). Oddajo
128
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
pripravila: Anita Špringer; kamera in montaa: Mitja Verdnik. Odgovorna urednica:
Anita Špringer. Produkcija: KTV Dravograd, junij 2015]. (Vaja uèencev Tretje OŠ
Slovenj Gradec (3.OŠSG) v njihovi glasbeni uèilnici: 50:09–59:23; nastop uèencev
3.OŠSG na Evropski vasi v Slovenj Gradcu: 1:10:12–1:19:19; nastop starejših uèencev
Pevskega zbora 3.OŠSG v KDS Slovenj Gradec: 1:28:08-1:31:54). . Pridobljeno s
https://www.youtube.com/watch?v=o_9IbxnK3RY (30.9.2015).
MKC Slovenj Gradec. (2014). Mednarodno mladinsko usposabljanje ‘Inclusion
Cocktail, step II’. Mladinski kulturni center Slovenj Gradec. 24.10.2014.
http://www.mojaobcina.si/slovenj-gradec/novice/obvestila/dogodki/mednarodno-
mladinsko-usposabljanje-inclusion-cocktail-step-ii.html (5.11.2014).
Nak-kong, A. in Sagarik, A. (2006). “CHANG” Took For The Land: Kru Chinn’s 100th
Birthday Anniversary. Bangkok: Pin Klao Printing.
Nettl, B. (2002). Encounters in Ethnomusicology: a Memoir. [Detroit monographs in
musicology/Studies in music; no. 36]. Pinewood, Michigan: Harmonie Park Press.
Pettan, S. (2009). Opus. [Televizijski posnetek: pogovor v oddaji Opus]. [Kulturno
umetniški program, avtorica Darja Korez Korenèan]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Predvajano na TV Slovenija 1, 9.3. 2009 ob 22.50.
Pettan, S. (1998). Music, Politics, and War in Croatia in the 1990s. V S. Pettan (ur.),
Music, Politics, and War: Views from Croatia (str. 9–28). Zagreb: Institute for Ethnology
and Folklore Research.
Seeger, A. Osebni pogovor z avtorjem. Ljubljana, 3.7.2008.
Šipek, M. (2011). Pogovor ob 85-letnici Mitje Šipka. [Videoposnetek, snemalec: Vojko
Veršnik. Pogovor vodil: Rudi Mlinar]. Kulturno društvo Šentanel: Gostišèe Marin,
Šentanel nad Prevaljami, 14.11.2011. Osebni arhiv Veršnik.Veršnik, V. (2006a). Chang
je slon. V Priredbe pesmi iz svetovne literature na temo ivali (Diplomsko delo).
Maribor: Pedagoška fakulteta. Maribor.
Veršnik, V. (2006b). Chang, Chang, Chang. V Nak-kong, A. in Sagarik, A (ur.),
“CHANG” Took For The Land: Kru Chinn’s 100th Birthday Anniversary (str. 292–295).
Bangkok: Pin Klao Printing.
Veršnik, V. (2008a). Raziskava o glasbenem ivljenju upokojencev na Koroškem. (Na
podlagi opazovanja z udelebo: spremljanja in dokumentiranja vaj, nastopov, koncertov
in drugih dejavnosti upokojencev; poglobljenih intervjujev, formalnih in neformalnih
pogovorov z njimi, vkljuèno s stanovalci v koroških DSO). Osebni arhiv Veršnik.
Veršnik, V. (2008b). Poklonimo jim pesem. [Celoletni socialno raziskovalni projekt.
Idejni vodja in organizator: Vojko Veršnik. Izvajalci: Pevsko društvo Alenèice, njihov
umetniški vodja Vojko Veršnik in David Hovnik. Izvajano v koroških domovih starejših
obèanov (DSO) in CUDV Èrna na Koroškem; na Festivalu za 3. ivljenjsko obdobje,
Cankarjev dom Ljubljana. Leto izvedbe 2008].
Veršnik, V. (2008c). A Musical Bridge: Solid Like Stone and Bone. A Song as a Link to
Our Hearts and Souls. [Samostojni referat na:] Prvo mednarodno sreèanje skupine za
aplikativno etnomuzikologijo pri ICTM: Historical and Emerging Approaches to
129
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
Applied Ethnomusicology/Zgodovinski in novi pristopi k aplikativni etnomuzikologiji.
13.7. 2008. Etnografski muzej Ljubljana.
Veršnik, V. (2008d). Let’s Give Them a Song: The Power of Song for “Us” and the
“Other”. Mednarodni simpozij Muzika u društvu/Music in Society. 31.10.2008.
Sarajevo: Muzikološko društvo FBiH; Muzièka akademija.
Veršnik, V. (2009a). Dajmo im pjesmu: Moæ pjesme za “Nas” i “Druge”. V J. Talam et al.
(ur.), Zbornik radova: VI. Meðunarodni simpozij Muzika u društvu [Sarajevo,
28.–30.10.2008] str. 229–241. Sarajevo: Muzikološko društvo FBiH; Muzièka
akademija.
Veršnik, V. (2009b). Let’s Give Them a Song: The Power of Song For “Us” and the
“Other”. V J. Talam et al. (ur.), Collection of papers: VI. International Symposium Music
in Society [Sarajevo, 28.–30.10.2008]. str. 231–243. Sarajevo: Musicological society of
the FB-H; Academy of Music.
Veršnik, V. (2010). Solid as Stone and Bone: Song as a Bridge between Cultures and
Generations. V K. Harrison, E. MacKinlay in S. Pettan (ur.), Applied Ethnomusicology:
Historical and Contemporary Approaches. str. 133–148. Newcastle upon Tyne:
Cambridge Scholars Publishing.
Veršnik, V. (2012). Glasba kot orodje aplikativne etnomuzikologije. Predavanje za
študente magistrskega študijskega programa druge stopnje Muzikologija. 3.12.2012.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo.
Veršnik, V. (2013). Music as a tool for elimination of ‘otherness’. Predavanje za
udeleence mednarodnega projekta Inclusion Cocktail, v okviru širšega programa
Evropske unije Mladi v akciji. Organizator MKC Slovenj Gradec. 14.9.2013. Turistièna
kmetija Lešnik, Šmartno pri Slovenj Gradcu.
Veršnik, V. (2016). Glasbeno ivljenje upokojencev na slovenskem Koroškem
(Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Humanistika in
druboslovje, Oddelek za muzikologijo. Ljubljana.
Veršnik, V. (2017). Bodi drugaèen. [Videofilm]. [Avtor besedila, glasbe, priredbe in
scenarija: Vojko Veršnik. Izvajalci: uèenci Tretje OŠ Slovenj Gradec, mentor: Vojko
Veršnik . Mednarodni projekt Video S- factor , 2017 ] .
https://www.youtube.com/watch?v=fpE8Nh1KBn0 (18.5.2017).
Veršnik, V. (2019a). Sonce za vse – Sun for all. [Videofilm]. [Avtor besedila, glasbe,
priredbe in scenarija: Vojko Veršnik. Izvajalci: uèenci Tretje OŠ Slovenj Gradec,
mentor : Vojko Veršnik . Mednarodni projekt Video S- factor , 2019 ] .
https://www.youtube.com/watch?v=PNGMjWeh8Nw (5.5.2019).
Veršnik, V. (2019b). Be Different, But Not Wrong—Win-Win Interaction Between the
Elderly and Children with Special Needs. [Samostojni referat na:] The 45th International
Council for Traditional Music World Conference, Bangkok. 15.7.2019. Bangkok:
Chulalongkorn University.
Vornšek, L. (2014). Poroèila ob petih. [Televizijski prispevek o izvajanju mednarodnega
projekta “Inclusion Cocktail, step II”. Snemalec in montaer Robert Baron]. Ljubljana:
130
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
RTV Slovenija . Predvajano na TV Slovenija 1, 30.10.2014 ob 17.00.
http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174301960 (2.11.2014).
Wisuthakul, M. E-pošta. 28.5.2006. Osebni arhiv Veršnik.
Wisuthakul, M. D. E-pošta. 27.7.2006. Osebni arhiv Veršnik.
131
Vojko Veršnik, OD RAZISKAVE DO RABE GLASBE: PESEM KOT KOMUNIKACIJA...
Summary
The article discusses and encourages the use of music as a means of connecting, and
achieving of social interaction and inclusion into the wider society, as it puts in the
foreground the man and his relation to music, and not music as a product. It also
advocates the role of combining formal, non-formal and informal education. It is marked
by two examples that influenced other music projects and activities, or served as musical
and social communication tools based on their findings. The common features of these
examples include the conscious use of music, selected on the basis of previous research,
the integration of field, research and pedagogical work, as well as the active participation
of the author as an ethnomusicologist and music educator.
The first example is a children’s song Chang, Chang, Chang, discovered by the author in
Thailand. After researching the origin and circumstances of its occurrence, he adapted and
translated it into Slovenian, used it for educational purposes and presented it at various
music events at the national level. It served as part of the musical and intercultural
communication between the children’s choir Èrièki from Meica Elementary School
(Slovenia) and the Thai group Chulalongkorn University Thai Music Ensemble (which
toured in Slovenia in May 2007), and at the beginning of 2009, in Thailand, it played a role
in the cultural exchange of students of some Ljubljana faculties, with the aim of
connecting two universities – the University of Ljubljana (Slovenia) and Chulalongkorn
University (Bangkok, Thailand).
The second example demonstrates the importance of the project Let’s give them a song
(2008) in the research conducted for the author’s doctoral dissertation Musical Life of
Pensioners in the Slovenian Carinthia (2016). Based on years of fieldwork with
Carinthian pensioners, the latter addresses the musical life of the said population in
Slovenia and is considered to be the first extensive and in-depth ethnomusicological study
of the sort in the Slovenian scientific realm. The project was defined based on the
extensive following and documenting of musical activities of Carinthian pensioners, both
those who live »at home« and those who live »in the home« (for the elderly), from
in-depth interviews to the follow-up of their various musical practices (including a
participatory observation strategy and occasional musical interactions between the author
and the subjects of his research). It was mainly intended for the residents of Carinthian
homes for the elderly, where it was also implemented in 2008. Its goals were the
intergenerational interaction of residents and performers, the elimination of stereotypes
about life in these homes, and above all, to show the power of the folk songs (which in this
case also reflected the potential for dementia inhibition). With the role of awareness and
education, its findings also influenced the international project of training in the field of
social inclusion, Inclusion Cocktail, step II (2014). The research findings of the doctoral
dissertation and the project Let’s give them a song also inspired the author to make a film
titled Be Different, for which Slovenj Gradec Third Elementary School (Slovenia) won the
Video S-factor international competition (2017) under his mentorship. In it, the author
combined his professional and research fields: music education (of people with special
needs) and the musical life of the third age population.
132
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek