NANDE W1GELE: Osamelost. |p» m daj se povrneš, mamica? M/^fgv^BP Kaj ne, da mi ni oče povedal istine, ko se je frff^r^fo\ sklonil k meni, me poljubil in rekel, da te nimam «H JlL^HU ve^' mamica' In plakal je takrat. ¦I /^Nlsl Kako čudno je vse bilo. Hodili so ljudje v hišo, l| (sLJ«h| kar trumoma so prihajali. Kako je moralo biti tebi 11 /l težko, mamica, ki nisi marala, da bi hodili k tebi< « ^vBft Tako si se mi smilila, četudi so tako pridušeno go* ws» s*r*j*j vorili. In ko so prinesli leseno rakev, da bi te položili vanjo, sem se tako bal za tebe A ti si se jim skrila — tako so mi rekli — in niso te mogli najti. Zabili so prazno rakev in jo odnesli. Kako rad bi bil ostal doma, da bi te bil poiskal, a moral sem z drugimi. Ljudje so stali ob poti in zvedavo gledali na izprevod. Kako sem jih sovražil takrat in pobegnil bi bil rad k tebi, mamica. Gledal sem na pokopališču ljudi, ki so plakali, tudi oni, ki ti niso bili dragi, marnica, in bal sem se jih! Kako je bobnela prst, ko so jo metali v jamo! To je dobro, da te ni bilo notri. Kako bi šele tebe bolelo! Ko pa sem prišel domov, sem te iskal, a nisi se mi pokazala, če* tudi sem ti obljubil, da ne povem nikomur, kje si. Ko pa sem legel, si prišla k moji postelji, si sedla na njen rob kakor vedno, ko si me devala spat. In pogovarjala sva se dolgo, dolgo. Bila pa si tako žalostna, a ko sem te prosil, da bi smel s teboj, si mi obljubila, da prideš pome. In rekel sem ti, da bom priden, dokler se ne vrneš. Dolgo je, mamica, kar si mi obljubila, da me odvedeš s seboj! Kje si, mamica! Tako dolg čas mi je po tebi! Ali morda nisem priden? Kdaj se povrneš, mamica? 128