Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 33. Dolnja Lendava, 13. augusta 1933. Cena številki 1 Din Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov : stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din ; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Veličastna proslava našega Odrešenja v Ljubljani. Slovenski narod je pokazao svoje pravo lice. Pogled na vnožino naroda proti glavnomi oltari, gda cerkveni knezi z dühovščinov pelajo biseromešnika k oltari. Letos obhaja katoličanski svet 1900 letni spomin, ka je naš mili Zveličiteo, brez greha poprijete Device Marije sin, boži Sin, odrešo človeči rod. Obsojeni smo bili na vekivečno smrt i boži Sin nas je brez vsega našega zaslüženja, po svojoj goloj vsmilenosti rešo te. Vekomaj bi trpeli, nikdar blaženi ne bi bili, če ne bi vzeo neskončno sveti Bog, Jezuš Kristuš v človečoj podobi na sebe kaštigo naših grehov i ne bi za nje zadostio. Grozno je trpo, kak nišče drügi na sveti ne i ne bo pa v strašnih bolečinaj je vmirao, kak nišče drügi ne i ne bo, naj vsi mamo tolažbo v trplenji, vdanost vmiranji, i obojega plačilo v večnoj nebi. Katoličanski narodi na spomin 1900 letnice Kristušovoga trplenja romajo v Rim i tü sprejemajo na od mantrnikov posvečenih tleh obilne milosti, šterih stalni dotok tüdi potrdi sv. Oča, Kristušov namestnik s svojim blagoslovom. A v Rim samo tisti lehko romajo, šterim je dober Bog občuvao i blagoslovo vrednost, ka zmorejo no- 2 NOVINE 13. augusta 1933. siti potne stroške. Večina sveta toga romanje ne more zvršiti. Mesto njega se zato doma, v lastnoj domovini zbirajo narodje i obslüžavlejo zahvalni spomin našega i svojega odrešenja. Tak je napravo tüdi slovenski narod. Njegovi voditelje, cerkveni predstojniki so njemi naznanili, ka 30. julija se slovenski narod zahvali svojemi Odküpiteli za najvekšo miloščo, za odrešenje. Naznanili so njemi, ka to zahvalno daritev, to zahvalno sveto mešo bo opravlao tisti cerkveni knez v Ljubljani, ki je slovenski narod skoz 33 let vodo h Kristuši. Neznanili so njemi, da to zahvalno daritev prikaže Vsegamogočnomi Dr. Jeglič Bonaventura Anton nadškof, bivši ljubljanski knezoškof, ki bo pri toj priliki se tüdi za neko drügo milost zahvalüvao dobromi Bogi, za Zvünredno milost, ka je preživo 60 let v slüžbi Gospodovoj. Na proslavo 1900 letnice Kristušove smrti i na biserno (diamantno) sveto mešo nadškofa (eršeka) dr. Jegliča je bio Povableni julija 30. slovenski narod v Ljubljano. Pa je narod sprejeo to vabilo? Z odprtim srcom i z takšov požrtvüvalnostjov, da zgodovina našega naroda z tak lepimi i bogato zlatimi črkami se ešče ne pisala pa se tüdi ne bo. Vsakši petnajseti Slovenec je prišo v Ljubljano na zahvalno božo slüžbo. Zadnje filere so ta dali Vnogi, da so se mogli vdeležiti te Zahvalne slovesnosti. Falaček krüha so si vteknoli Vnogi v žep i pri toj trdoj skorici hvalili Boga trüdni, hlačni i žedni a vendar v božoj radosti, ka je rešo svet i ka je dao slovenskomi narodi ednoga dr. Jegliča. Na štadioni, velikom igrišči bivšega Orlovskoga drüštva, se je zbralo šestdesetjezer vernih katoličancov, neračunavših onih, ki so zvüna štediona ali pa na njegovih stenaj stali okoli i okoli. Vsi kraji Slovenije so bili zastopani, prišli so tüdi Slovenci, ki živejo v našoj državi daleč od rojstnoga doma pa tüdi od tistih so prišli, ki prek mej Jugoslavije v tüjih državaj so od nas ločeni. Pri Kristušovom križi se je zdrüžo celi slovenski narod, ki kak je mali po števili, tak je veliki v svojoj živoj veri. Tak se nam je vidilo i vidi, ka ta zahvalna sveta meša slovenskoga naroda pod Kristušovim križom je rešitev toga toliko trpečega naroda, ki ga njegovi sovražniki na male falačke ščejo razdrobiti. Zavüpajmo, ta mala hoštija svete meše je močnejša od celoga sveta, Kristuš, Zveličiteo je pod njenov podobov, Kristuš, rešiteo naš. V soboto, 29. julija so se pripelali Prezvišeni g. biserni mešnik, Dr. Jeglič v Ljubljano. Pri stolnici so jih pozdravili dr. Rožman Gregor, ljubljanski püšpek več z jočom kak z rečmi, genjeni od pogleda v toga Svetoga starčka, ki je celo živlenje posveto samo za božo čast i zveličanje düš. V stolnici so bile slovesne Marijine večernice z Najsvetejšim. Po večernici je cela cerkev popevala po navadi Slovenske krajine Marijino pozdravlenje: „Je angeo Mariji hvalenje prineso“. Ob poldevetih se je napunila velikanska dvorana Uniona do zadnjega kotička i poslüšala krasen govor odvetnika, voditela kat. akcije, dr. Krek Mihala, z šterim je pozdravo biseromešnika, kak našega očo, pravoga namestnika Jezušovoga i gorečega sina Marijinoga. Pod vodstvom Bajuka Marka je potem pesmarski zbor, ki je šteo okoli 350 kotrig, nad vse lepo izvajao v čast slavlenci do desete vöre Slovenske pesmi edno lepšo od drüge. Med pesmami je bila tüdi staroslovenska molitev sv. Cirila, v šteroj Slovanski rod izroči trijedinomi Bogi. Gda so biseromešnika prišli v dvorano, so jih obsipali z rožami i tak toplo pozdravili, ka se je glas pozdrava razlegao daleč naokoli, deleč gori-o celo do večnoga trona, ve je pa to bio glas lübezni, ki sega do vretine lübezni, do samoga Boga. Pozdrav se je ponovo, gda so biserni mešnik zapüstili z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki dvorano. Drügi den, julija 30. se je velikanski štedion napuno z 60 jezero verniki, Ka dragocenosti so skrivale škrinje slovenskoga lüdstva, je prišlo zdaj na svetlo i se je prikazalo na krasnih narodnih nošaj, šterih je bilo blüzi dvejezero. Pesmarov se je zbralo dvejezeropetsto. Tej so zaspevali pa narod ž njimi pesem: „Biseromešnik bod pozdravlen, od Boga si nam poslan“, gda je do 300 dühovnikov v belih robačaj sprevajalo 12 püšpekov, med njimi biseromešnika k oltari v štadion, ki so ga ešče obdali apatje i kanonicje. Devet metrov visiki leseni križ se je zdigavao nad oltarom, pri šterom se je mela slüžiti zahvalna sveta meša. Sam oltar v sami rožaj kak i celi velikanski prostor je bio olepšan z jaliči, vencami i zastavami. Pri oltari je visila tüdi bandero cerkvena, štero so krščeniki vzeli Törkom pred več stoleti. Ar je bio prepovedan vsaki glasni pozdrav, — kajti sveta meša je boža slüžba — je narod, šestdesetjezerni narod vzeo v roke svoje bele robčeke i s temi majao v Pozdrav seromi biseromešniki, ki se je zajokao pri toj velikoj lübezni i ž njim vred so se genoli tüdi verniki i se vnogi zajokali. Pred svetov mešov so predgali od rešenja našega dr. Rožman Gregor, ljubljanski püšpek, po meši pa dr. Bauer Anton, Zagrebečki eršek i dr. Tomažič Ivan, naš püšpek. Med mešov je vsa velikanska vnožina spevala znano Slomšekovo pesem od sv. Križa, edno Marijino, edno od presv. Oltarskoga Svestva i Povsod Boga. Predge i pesmi so zvočniki naprej-davali tak, ka so odzajaj ravno tak čüli vsako reč kak naprej i tak lejka spevali kak naprej. Nikdar nepozabni trenutki. Njegovo Veličanstvo Kralja je zastopao višji oficir, vlado pa štirje gospodje ministri Pucelj, Matica, Strkulj i dr. Kramer. Oboji so meli posebne tribüne kak i zastopniki razne oblasti. Banovino je zastopao ban dr. Marušič, mesto Ljubljano podžupan prof. Jarc, Vseučilišče rektor, prelat dr. Slavič, vojsko dva generala. Jako lepi so bili Šolarje oblečeni v obleko „križar“-ov i šolarice „klarice“ z belim pajčolanom. Okoli 200 je bilo oboji i stali so pri sv. meši okoli oltara, kak znak tiste nedužnosti ki jo mora mladina v srci nositi, če šče svet rešiti i ki se dobi samo pri Nevtepenom Agnjeci po gostom prečiščavanji. Po svetoj meši je godba zaigrala državno himno Bože pravde, ki jo velikanska vnožina z globokim poštüvanjom nemo poslüšala, šolska mladina pa jo spevala. Za tem i po predgaj je dühovščina v istom redi sprevodila biseromešnika od oltara kak ga je k njemi, narod ga je pa pozdravlao z nemim mahanjom belih robčekov. Na sredi štadiona pa je narod, ar je vse minolo, tüdi z rečjov dao izraza tistomi, ka je v srci čüto: glasno je kričalo jezero-jezerno grlo, naj Bog žive svetoga starčka, biseromešnika, dr. Jeglič Bonaventuro Antona. Z tem narodom Zdrüžimo tüdi mi svoje žele i prosimo goreče presveto Jezušovo dühovniško Srce, naj nam da vsem dühovnikom düha, ki ga je dao biseromešniki, našim ovčicam pa naj da tisto vdanost do Cerkve i njenih slugov dühovnikov, štero je kazao slovenski narod pri proslavi 1900 letnice Kristušove odrešilne smrti i bisernoj meši dr. Jegliča, nadškofa. — Bog nas v tom dühi naj žive ! PREKOSNICE. V ednoj maloj gostilni je gost zavca naročo. Pa gda njemi ga kelnar na sto dene, pravi kelnari : Jako Škoda na tom zavci !“ — „Zakaj ?“ pita kelnar. — „Zato ka bi ešče te Zavec dosta miši lejko zgrabo !“ Eden universitetni professor svojim akademikom etak razlaga : „Gospodje prišeo je čas, ka mo živino šli gledat v eden marof, znate, či mene nej bilo, te ví nikdar nej vidili živoga jünca !“ * Sodnik pita hüdodelnika: „Odked ste ?“ Z vekšim talom z Debrecena! — „Kakši odgovor je to, z vekšim talom ?“ Prosim tak je to, ka da sam v Debrecen prišeo, sam 27 kil vagao, zdaj imam pa 112 kil. V Debreceni sam z kolbasami živo, zato vekši tao je z Debrecena“. 13. augusta 1933. NOVINE 3 Vstoličenje našega prezvišenoga knezoškofa i apoštolskoga administratora. Na Veliko Mešo bodo vstoličeni na svoj püšpekijski stolec prezv. g. Dr. Tomažič Jožef Ivan, lavantijski knezoškof i apoštolski administrator Slov. Krajine. Svojo slüžbo so prevzeli aug. 1., slovesno se pa vpelajo 15. augusta, V svojoj okrožnici, štero so za to priliko razposlali, se zahvalijo vsem, ki so njim čestitali i povabijo oblast i dühovščino na vstoličanje. Po predpisi kaptola se bo pred Velkov Mešov večer v vsakoj farnoj cerkvi frtao vüre zvonilo i stem naznanjalo vernikov, da so dobili višešnjega pastira, naj molijo za njega. Na den vstoličenja de se pa tüdi javno molilo po cerkvaj za novoga naslednika apoštolov. Jako primerno našemi časi i vse hvale vredno je novoga gospoda püšpeka naznanilo, da na den vstoličenja ne bodo dali navadnoga obeda, nego da mesto toga poklonijo desetjezero dinarov siromaškim brezposelnim delavcom. Kak lepi zgled je to za razna goščenja, gostüvanja, štera naj bi se držala v najskromnejših mejaj, z viškom pa naj bi se podpirali pomenkanje trpeči naši bratje i sestre vu Kristuši. Gda Prezvišeni gospod hercegpüšpek i apoštolski administrator prvikrat zasede svoj apoštolski Sedež, ka drügi bi njemi mi prosili, kak nojbolši deo velkomešnoga evangeliuma. Želemo njemi, naj bo v popolnom prijatelstvi z Jezušom pri njegovih nogaj vsikdar i vsem nam naj spravi tüdi to prijatelstvo. V te namen na Velko Mešo vsi goreče molimo za našega novoga višjega pastira. Slovenska Krajina. Slovenska krajina na bisernoj meši dr. Jegliča. Slovenska krajina je bila lepo zastopana v Ljubljani pri proslavi 1900 letnice Kristušove smrti i pri bisernoj meši eršeka dr. Jegliča. Bili so tam verniki iz večih far pa več naših dühovnikov i klerikov. Če bi kat. akcija iz Maribora pravočasno razposlala vabila i če bi dobile naše fare legitimacije, kak so je dobile vse fare na Kranjskom, bi dosta lüdi šlo od nas. Pač čas je bio prekratek. Spaka. Pod tem naslovom so „Novine“ prinesle vest, da se je po bogojanskoj primiciji nekše djanje razneslo po Slov. krajine, kak spaka. Novine, kak pravi krščanski list so vsakoga prosile, naj ne sodi, nego moli. Krščenik tak more delati pri raznih glasaj. Kak smo zvedli od izjave g. Maučeca dnes tjeden v Novinaj pa tüdi od drügih, so se laži tüdi razširile, poleg istine kak Spaka. Opomin Novin zato v podvojenoj meri vala vsakomi, naj ne sodi nikoga, nego moli. Da ki sodi, samoga sebe obsodi, ka nema lübezni do bližnjega. Naš kak nieden pravi krščanski list nikdar ne bo toti zakrivao javne spake, ar se s krivanjom ta tak ne bi odpravila, kak se s pokrivanjom rana ne zvrači nego z vrastvom i operacijov — a bo pa vsikdar stao krepko na trdnjavi lübezni do bližnjega. Vančaves. Obeso se je pri nas dobro znani i poštüvani oštarjaš Krčmar Štefan. Gotovo se njemi je Zalejalo v glavi, ovak toga ne bi včino. Meo je najmre nekše neprilike ; te so ga razburile v srci pa zmešale v pameti. Bog ga naj sodi. Gumilica. Gda se je slovenski narod zbrao v Ljubljani na veličastno proslavo 1900 letnice našega odrešenja i na biserno mešo dr. Jegliča, smo bili mi v dühi tüdi tam. Doma smo pa obhajali Aninsko proščenje, na štero so prišli mil. g. kanonik Slepec Ivan s svojim kaplanom iz Sobote, Kolenc Franc, tajnik kat. akcije z Maribora pa Varga J. novomešnik iz Bogojine. Črensovci. Naš novomešnik g. Halas Daniel je poslan za kaplana v Ljutomer (Lotmerk). Želemo njemi vse najbolše na pot živlenja, ki išče samo düše. Renkovci. Nekoj našoj občinarki se je zmešala pamet pa se na drevo obesila. Deco je mela na skrbi i naednok spregovori, ka je več nede mela i ka se obesi. Kak je to povedala, je Šla k drevi i se je skončala. — Kapelo Srca Jezušovoga mo blagoslavlali v jesen. Kukorica pri agrarnoj zadrugi. Agrarna in gospodarsko podporna zadruga v Črensovcih je dobila eden vagon jako lepe, süha kukorice. Kukorica je v Črensovcih i je falejša za 30 Din. kak trgovinaj. Ki jo šče meti, naj se zglasi za njo delavne dni a samo predpoldnom. Če što ma v Črensovskoj posojilnici vlogo, dobi kukorico na vlogo tüdi, ka se penez popiše na zadrugo. Za delež ali za zadružno samopomoč zadruge se ne more dobiti kukorica, samo za vlogo. Ki so pa odpovedali že lani delež do novembra meseca pri zadrugi, tej pa lejko dobijo za odpovedani delež tüdi kukorico. Ešče ednok povdarimo : samo delavni dni predpoldnom se zglasite v Našem Domi v Črensovcih. Vnogi so nas zarazmeli i se javili, ka do meli k M. Listi tüdi No- vine. Tak je prav. Pravičen človek nači ne more soditi. Ka nas košta 25 Din., za tisto dati samo 12 Din. neje mogoče. Vsaki, ki ma poleg AL Lista tüdi Novine ali je dosmrtni naročnik samo AL Lista dobi kalendar brezplačno. Ki pa ma samo M. List i to ne do smrti naročenoga, ne more dobiti kalendara brezplačno. To naj vsaki vzeme na znanje, ar so Novine Zdrüžene z M. Listom i vse vgodnosti do se samo tak davale M. Listi, če je toga naročnik tüdi naročnik Novin ali je pa dosmrtni naročnik M. Lista. Novine so milijonske haske prineste našemi lüdstvi poleg toga najvekšega haska za njegovo düšo i za njegov narodni obstoj, stoga se naše lüdstvo ne sme spozabiti i ne sme biti nezahvalno. Zato dužnost nas vseh je podpirati Novine. Cerkvena pesmarica. Jako lepe cerkvene pesmi se dobijo v Soboti na upravi Novin i v Črensovcih na vredništvi M. Lista za tri dinare. Ki ste se že javili, lehko pridete po nje, pa drügi tüdi, ar nam je Cirilova tiskarna iz Maribora vekšo količino poslala. Cena 3 Din, poštnina se ne plača posebi. M. Listi za mesec august so gotovi i je te dni dobite, če ste je ešče ne. Širitelje, razdelite to številko vsem naročnikom če majo Novine ali pa ne. Cena vsake številke je en dinar. Naročnino Poberte i jo pošlite notri. Širitele ostro Opominamo, naj naročnino neberejo i notri pošlejo, ar ovak ne moremo naročiti papira. Zavolo slaboga plačüvanja tüdi z kalendarom zakesnimo kak lani. Ostro ppominamo širitele posebno vekših far, gde je največ dužnikov, naj ves pobrani penez včasi izročijo na upravo, zato ka se čakati ne sme date i ne more date. Dugovje so preveč narasli i po düšnojvesti ste dužni zadostiti pozivi uprave, ki ste to veliko dužnost na sebe vzeli. Vsaki je dužen po vesti plačati, ki je naročo naše liste. Ne odlašajte ne širitelje pa ne naročniki z plačilom. V kratkom objavimo po faraj i občinaj keliko dugov mamo na naročnini pa de vsaki vido gde je falinga, ka so Novine samo štiristranske. Mi bomo brez strahü te stari falinge odplačil odpravili i se ne bojimo nikše graje, ar pravica se nema ničesa bojati. Mi red ščemo i te mora priti. Ki ga lübite, pomagajte nam ga stvoriti. — Pa ešče edno reč širitelom. Že davno smo vas oprosili, da nam spišete doli naročnike z hišnov številkov. Prosimo to kemprle. Na naše stroške pošlite to na upravo. Pri vsakom naročniki spišite ta, keliko naročnine je plačao, ka mo znali koga i keliko mamo ešče terjati. Do konca augusta mora vsaki širiteo te spis izročiti. - Izdajateo Novin. 4 NOVINE 13. augusta 1933. Rešen nesreče. Gospod Godina Ignac, kaplan v D. Lendavi se je pelao 27. julija po nekom posli v Črensovce z motornim biciklinom. Pri Gjuli je vküp prišeo z nekim trnarskim vozom, šteroga se ne mogeo ogniti. Naj ne vdari vküp, se je ogno proti grabi i pri tom ogibanji treščo z motorbiciklinom vred v grabo. Zahvalimo se Bl. D. Mariji, ka je občuvala njegovo živlenje i ga rešila grozne nesreče. M. Polana. Naš nesrečen Špilak, ki je skončao sebe i ženo, je na den nesreče noso s sebom sedemnajstjezero dinarov, štere je šteo deci izročiti, pa je ta ne štela vzeti. Z te pelde vidimo, da se pri nešternih ešče doste penez kota. D. Lendava. Pri šolskih sestrah je vmrla od jetike sestra Bazilija (Ritlop Marija) rojena v Hotizi. Pred par leti je bila v Žižovskoj hiši küharica i to jako dobra. Naj v miri počiva. — Naši dijaki so dnes tjeden ponovili igro „Cvrček za pečjo“, ki so jo obprvim igrali v Črensovcih pri šolskih sestraj. Igra se je posrečila. Kot. Vtopo se je v močvari pri Müri 80 letni starček Horvat Jožef. Noge i glavo je meo v vodi, ostalo telo zvün nje. Kak se je zgodila nesreča, ne znati. Nedela po Risalaj deseta. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Evang. Sv. Luk. XVIII. Vu onom vrejmeni: Pravo je Jezuš nekim, ki so se vsebi vüpali kak pravični, i drüge so zametavali, priliko eto: Dva človeka sta gori Šla vu cerkev, ka bi molila; eden Farizeuš, i te drügi publikanoš, Farizeuš stoječi je etak v sebi molo : Bog, hvalo ti dajem, ka sem nej, kak drügi lüdje, zgrablivci, krivični, lotri, kak je i ete publikanoš Postim se dvakrat v-tjedni, desetino davam od vsega ka ladam. I. Publikanoš odaleč stoječi, neje šteo niti oči na nebo podignoti ; nego se je bio v prsi svoje, govoreči: Bog, bojdi milostiven meni grešniki. Velim vam, doj je šo ete spravičani vu hišo svojo bole od onoga: ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se ; i ki se ponizi, zvisi se. * Prilika, štero nam mili Zveličiteo pred oči postavla, se den na den pred nami ponavla. Puni so hvale do sebe tisti, ki so trdoga srca do bližnjega. Kak se gizdavijo s svojimi dobrimi delami, štera pa neso zvršavali, da Boga dičijo, nego samo sebe. Zato se pred Bogom ne drügo, kak gizda, ki zaslüži ponižala kaštigo. Keliko lepša je oseba poniznoga človeka, ki pripoznava svoje slabosti i prosi od Boga pomoči. Toga Bog nadeli z plačov povišanja, pomiloščenja. Gospodarstvo. Rusija i njeno kmetijsko gospodarstvo. Zadnje čase prinašajo časopisi poročila za zdrüžitev vsej Slovanov, šterih število presega skoro polovico vsega evropskoga prebivalstva. Zato je potrebno, da tüdi naši kmetski bralci „Novin“ dobijo mali pogled v poljedelstvo i živinorejo najvekše slovanske države — Rusije. Najprle si poglejmo razmerje med slovanskimi i ostalimi narodi denešnje Evrope. Osvobojeni Slovani živimo v petih državaj. Vsi drügi narodi Evrope pa v 25. (dvajsetpeti) državaj. Po števili prebivalstva nas je 200 milijonov. — Žalostno pa je, da ešče od tej precej milijonov živi pod tüjim gospodstvom. — Ostali narodi Evrope pa štejo kakši 30 milijov več. Po površini zavzemajo slovanske države 5,099.000 km2. 1 km2 (kvadratni kilometer) je četverokoten prostor, šteroga vsaka stran je duga 1000 m ali 1 km (kilometer). — Vse ostale evropske države pa merijo 4,088.000 km2. Že iz površine je razvidno, da Sloveni zavzememo 1 milijon km2 več zemlje, kak vsi drügi evropski narodi. Naše slovensko ozemlje se razpostira na jugi od Sredozenskega morja — štero loči Evropo od Afrike — prek Bolgarije, Jugoslavije, Rabskoga ozemlja, — štero je nekši naravni most med severnimi i jüžnimi Slovani. Te naravni most pa pripada nam i si ga bomo na vseh način izvojevali, ar samo s tem bomo postali eno veliko nerazdrüžlivo i nepremagljivo slovansko telo, štero bo v stani odbiti vse sovražne napade do — Čehoslovaške, Poljske v Veliko Rusijo, ki zavzema v Evropi ozemlje od Črnega morja na jug i do Severnoga ledenoga morja na sever, v Ažiji pa do Velikoga oceana na izhodi. — Da je Rusija velikanska Slovanska država, je razvidno že iz toga, ka sama zavzema več kak polovico vsega evropskoga ozemlja. Večinoma je nižavski svet. Najvišje vzpetosti so komaj 400 m visoke. Vendar pa na svojo velikost redko naseljeno, ar je samo srednji del rodoviten. V glavnom delimo Rusko ozemlje na rodovitnost v 4 dele : Od severa proti jugi se vleče pas, šteromi pravimo tundre. To je pokrajina, kde rastejo lišaji, makovi i jelenovec. Na njih pasejo Lapi i Samojedi črede severnih jelenov. Zima v tom pasi trpi do 10 mesecev. Po leti pa postanejo velikanska močvirja. Od tundre naprej proti jugi se nadaljüje gozdni pas — jeliči, bori, breze. — Od tü dale pa je več kak Polovica ozemlja pokrita z rodovitnov črnov zemljov, štera je pripomogla Rusiji do slovesa svetovne žitnice rodi pšenico, rž, ječmen, oves, sladkorno peso, len itd. — Vsa ostala nižina proti jugovzhodi je zavolo maloga dežja solna püstinja brez drevja i polja z velikanskimi pašniki za konje, goveje živine, ovce i svinje. Poleti vlada velika vročina, pozimi veliki mraz. Vsem nam je znano, ka v Rusiji vladajo bolševiki. Mislim, ka toga itak ne trbe razlagati, ve smo ga sami občütili na naši hrbtaj, (Dale) Pošta. I. Denša. Chicago. Po Petek Jožefi poslano naročnino sprejeli. Tak je vseh vaših naročnikov naročnina za letos popolnoma poravnana. Bog plačaj vam i vsem, ka v tej teških časaj ostanejo verni Kristušovomi dühi, ki se glasi po krščanskih listaj. Vsi toplo pozdravleni. BANKA BARUCH 15. Rue Lafayette PARIS Telef.: Trinité 81-74 — Telef.: Trinité 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune : BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelles, FRANCIJA: No. 1117-94 Paris, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. (19) V Dolnji Lendavi v Glavni ulici se odda v najem en trgovski lokal, v isti hiši in sicer v prvem nadstropju se oddajo štiri sobe z vsemi pritiklinami. Interesenti se naj oglasijo pri : Nemethy Štefanu, trgovcu v Dolji Lendavi. Glasüjte v Novinaj ! Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pek., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.