uMuuuunuuVuMMnuun1
n. scima.
mi.
aUHIcio.
»Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta........6 —
na mesec........ 2 —
v upravništvu prejeman: *«lo leto......k 22 —
pj ****........n —
četrt leta........550
na mesec........1-90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo z Kcaflova ulica it. 5, (1. nadstropje levo),
In&erati veljajo: peterostopna pettt \TSta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. LpravnBtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseraii itd. to je administrativne stvari.
številka velja 1# vinarfav. -■-
tolefoa s*. 34.
I
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
telefon at. S5.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13'
četrt leta........6*50
na mesec.......- 2*30
Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.......K 28*—*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravBistvo: Knaflova ulica at. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 64
Naši Nemci v nemškem zrcnlu.
O Nemcih, ki žive med nami Slovenci, nismo imeli nikoli visokega mnenja, ker jim predobro poznamo srce in obisti.
So to Jjudje, ki etično in moralno ne stoje posebno visoko. Večino-na so to elementi brez vsakega zna-
* aja. ljudje, ki jim je lastni žep volilna zvezda v vsem njihovem deio-anju in nehanju.
Pevetindevet deset odstotkov leh na slovenskem ozemlju zivervh y.-inje slovenskega pokoljenja. Malodane   pri   vsakem izmed njih — in uaj bo to prvi izmed nji-hovih voditeljev ali pa zadnji nemški potepuh, ki se potika po ulicah v r'elju, Mariboru ali Ptuju — se da t radno dognati, da so bili njegovi predniki v prvom ali dragem kole-1 trdi Slovenci.
Nedostajanje trdnega značaja, T ravstvena inferiornost in krepko azvit čut najodurnejšega osebnega egoizma, vse to je te ljudi privedlo fio tega, da so postali narodni jani-' arji.
»Ubi bene. ibi patria.   to je njihovo najvišje načelo.
Ker povsodi v naši Avstriji še vedno bujno cvete nemška pšenica, fco se gneto med nemške žanjce z >cb vrt rov tisti elementi, ki bi radi a-rticipirali pri bogati    žetvi ter
• rez truda in žrtev do vrha napolnili svoje žitnice.
Takšni so naši »Nemci« — pa:*-* ia brez vsake moralne opore, brez sakega blažjega čuta, pasma, katere alfa in ornega je lastni žep.
Vsi ti so danes veliki Nemci pred Vigom in ljudmi in za smrtno razžaljen je že smatrajo,   ako   kdo izrazi ne nje, da se po njihovih žilah raor-•ia vendarle pretaka kaka kapljica >venske krvi.
Ako bi pa zapihal morda drug veter, ako bi kazalo, da bi donašalo dobička, če bi človek stal v slo-► nskib vrstah, o tem smo prepričani, bi vsi ti današnji veliki Nemci :n Germani pri oni priči odkrili svoje slovensko srce, ter se jeli postavljati kot navdušeni, do skrajnih -krajnosti radikalni Slovenci.
Pri mnogih izmed njih   je tudi iševna zaostalost kriva, da se šte-0 med Nemce, ker menijo, da je
višek noblese na svetu, ako človek velja za Nemca.
Kaj so torej naši Nemci?
Ljudje brez značaja, živel j nravstveno inferioren, prožet z najogav-nejšim egoizmom, element brez vsakih etičnih in moralnih načel, skupina individijev, ki so duševno popolnoma zaostali.
Odpadniki, renegat je so to, glede katerih smemo biti samo veseli, da so se izločili iz našega narodnega, organizma, zakaj .ako bi ostali v naših vrstah, bi bili za nas samo balast, ki bi zaviral naš narodni razvoj, bili bi pijavke, ki bi na našem narodnem telesu pili mozeo- kri.
To >o naši nazori o »Nemcih«, živečih na slovenskem ozemlju, ali kakor se pravi po domače, o naših nemeurjih.
In značilno je to, da se to naše mnenje krije celo z nazori enega izmed najbolj navdušenih delavcev m odbornikov »Siidmarke«.
Ta Sndmarkovec, čegar nazori o »obmejnih Nemcih« se strinjajo z našimi, je protestantski pastor dr. Aibani v Lipnici.
Ta je imel dne 13. aprila v Ljub-nu na Gornjem Štajerskem shod, na katerem je poročal o naseljeniškem delovanju »Siidmarke - v okolici Maribora.
O »obmejnih Nemcih« je rekel dobesedno to - le (navajamo njegove
besede v izvirniku, da se nam ne bo moglo očitati, da smo kaj podtaknili ali krivo prevedli«:
»Die einheimisehe deotsehe Be-lolkerung an der Spraehgrenze ist nieht viel wert. Sie ist durrh die niedcrtraebtigc Subventionswirt-
schaft m ia Kranjska hranilnica«! Pripomba pisca.» korumpirt. Auch die ^Siidmarker« sind daran sehuld. Man sagt: »Dcn Brudern im bedroh-ten Land — warmfiillend Herz, hilf-r**iehe Hand." Da« warmfnhlende Herzf ist aber ein Verhatscheln der Leute an der Spraehgrenze geucsen und die »hilfreiehe Hand« ein Pnm-pen auf Nimmerwiedersehen. Da-rniTi ist dort auch al les verlundert!«
Tako sodi o ^obmejnih Nemcih« odbornik »Siidmarke^. protestantski župnik dr. Aibani.
Mi nimamo tej sodbi ničesar pristaviti, samo svetovali bi našim »Nemcem«, naj se prav zvesto f»gledajo v zrcalu, ki ga jim drži pred obrazom pastor dr. Aibani.
LISTEK.
Judežev paljub.
Obadva sem bil izgrešil, napo-] pa sem čisto pozabil nanja. Zad-ji krat  sem videl njega v kavarni, > je kvartal s tovariši; tiste čase je mlad in vesel fant, le malo pre-zbadljiv, kadar se je napil. Ona !;. takrat še napol otrok; pet-■ ♦ ali šestnajst let ji je bilo; v in život pa je bila še mlajša. Nedavno sem ju srečal na cesti; on je bil nekoliko bledejši, ona neko-zre!ejša, drugače   pa   sta bila a dva    kakor    prej:    spoznal bi hi J ml daleč. Zelo prijazno sta me abila seboj, da popijemo čašo yi-ra ter se pomenimo o mlajših časih. Sel sem z njima.
Dom, tih, prijeten, nekako skrit n zasenčen, je razodeval, da si ga je Mlo ustvarilo dvoje srečnih   in za-u M jenih ljudi. On me je vodil po /Uah, nazadnje je rekel smehljaje: 1 To je vse. Ni veliko, ni bahato skromna udobnost mladega advo-ata, ki se ni bogato oženil in ki si 1  torej sam in za zmirom zagradil pot v košato prihodnjost.«
Sedli 6mo za mizo in smo trčili fi kozarci.
Toda kaj bogastvo, kaj koša-Inst! je rekel. -Tukaj je moje boga-stvo, j*- moja sedanjost in moja pri-hodnjost! . . . Nina. Ninica. ženka moja!«
Z levico jo je objel kro*r pasu. z desnico ji je rahlo privzdignil obraz in jo je poljubil na ustna. Ona je zardela; ko sem jo pogledal, je umaknila oko. Kmalu je vstala; da gre kuhat čaj, je rekla.
»Kako ti je všeč moja žena.'« me je vprašal.
»Lepa je, kakor je bila.«
»Saj tisto je!«
Zdelo se mi je. da je zavzdihnil — sam Bog vedi, kaj je bilo v tistem vzdihu. Nato pa je govoril mirnejše in s toplejšim glasom.
»Za moža je skoraj nerodno, če m u je žena dan za dnem lepša in mlajša. Nikoli ne pride do tiste tihe, mirne simpatije, ki je prava in trdna I*xilaga zakonskemu življenju. Ljubezen, tista mlada, vihrava, nespametna, je največja škodljivka temu življenju; stoji pred domačim ognjiščem . . . takorekoč . . . kakor angel pred paradižem. Bes je angel lep in svetel in češčenja vreden . . . toda zagradil je pot do paradiža, ki se mu pravi mir. Ne pritožnjem ae, Bog; me varuj! Morda bi se pritoževal, če bi bilo drugače . . . pozimi si človek želi poletja, poleti zime ... Ali nisi opazil, da delajo karijero — vsako,
Boaoskrumtvo in ljudska šotna.
Pod tem strašnim naslovom prinaša »Slovenec« od 15. t. m. naslednjo vest:
»Iz Št. Jerneja se nam piše: Nedavno je bilo citati v »Slov. Narodu« napade   na takratnega č. g. kaplana v Št. Jerneju   in smešenje lurškega znamenja v Rakovniku.      Iz istega vira, kakor te zlobnosti, se je sedaj rodilo vsekako tudi dejanje, ki jasno kaze, kam vede liberalna hujskari.ja —    ne   samo na Španskem, marveč tudi na Slovenskem. V Banu malem, občina Kostanjevica, župnija Št. Jernej, živi neki Jožef Tičar. Ta človek je 11. t. m. z rezal in vrgel na tla sliko č. g. kaplana Kol bežna, ki jo je vzel iz okvirja. Vzel je tudi kit/> las pri Mariji. To je bila pa samo predigra    prihodnjemu bogoskrunskemu dejanju,   ki ga je pri lurški Materi izvršil v noči od 13. na 14. aprila. Pobral je v votlini vso sliko, podobice, sveče, spominke ter tudi krasni Marijini kip in vse skupaj znesel na kup ter zažgal.   Ker Marijin kip ni hotel z^oreti, ga je razbil iui drobno kosce, le glava je t-tla ostala. Ko so ljudje zvedeli za to budodeitsvo, so šli po storilca, ga zvezali in prignali na   mesto   hudodelstva- ter ga ondi privezali. Ob pogledu na opustošeno svetišče se je ljudstva polastila silna žalost  in grozno ogorčenje. Bilo jo nad dvesto ljudi, ki so glasno jokali in grozili zločincu, ki je kakor Juda Iškrjot stal med njimi.     Končno se ljudstvo ni moglo več brzdati ter je dejansko napadlo bogoskrunca, tepli so   ara in zasramovali.     Tukaj sem prvič videl v svojem življenju, kaj se pravi ljudstvo z oskrumbo njegove najdražje svetinje:   vere, razdražiti. Ljudsko maščevanj«* je grozno. Ker se ravno dela v vinogradih, so najbolj razdraženi pričeli nositi skupaj količje in komaj jih je bilo zadržati, da niso napravili grmade in zažgali hogoskrnnca. Stal je nemo med njimi v nekem   plašču in s klobukom na    glavi — prava podoba peklenskega hlapca in fra mason skega »mu. cenika«! Ljudje so neprestano prihajali   in odhajali v pražnjih oblačilih in z otroci na rokah in ob strani. Ko   se je najhujše razburjenje poleglo, je neka žena začela moliti rožni venec neki fant pa je hudobnežu potegnil klobuk z glave. — Med ljud-
mi je ena sama sodba, da je bil Tičar podkupljen in nahujskan od onih, ki so imeli toliko povedati proti Ra-kovniški luški Mariji. Čudno je, da poklicani činitelji ne posežejo vmes in ne zapro bogoskrunca, ki je tudi grozil, da bo vse razbil in zažgal sosedne vasi.«
K tej »Slovencevi« senzaciji naj služi sledeče pojasnilo:
Jože Tičar iz Malega Bana, občina Kostanjevica, je slaboumen človek in je bil kot tak tudi že v ulaznici na Studencu. Ker ni bil ljudem in imetju varen, je bil domov poslan, kjer je hodil na dnino in je posebno v graščinskih gozdih kostanje viške gra>t-me (ielai drva. Vsak ve, da je slaboumen, a ni doslej nobenemu delal sile.
Zadnji čas pa je kazal znake intenzivnejše obolelosti in je v tem stanju prišel v Novi Lurd. Tam je iz tablice vzel sliko kaplana Kolbez-na in jo uničil, potem pa se je spravil na kito (las), darovano novolur-ški Mariji, in jo nosil okoli. Ko so ljudje zvedeli o tem dejanju Tiear-jevem v Novem Lurdu, so ga zvezali in gnali na žandarmerijsko postajo v Št. Jernej. Orožništvo ni hotelo z norcem nič opraviti imeti in je to eskorto odslovilo. Nato so izpustili Tičarja., ki je bil že tako razkačen vsled takega ravnanja, da je iz Šent Jerneja domov grede pri Novem Lurdu zakuril kup drv in t je znosil vse bormrljc, lase, tablice, svečnike in druge čudežne predmete. Iz oltarja je \7,A tudi Marijin kip in, ker ta ni hotel goreti (ker je bil lončen), ga razbil na drobne kosce.
Drugi dan so ga ljudje dobili mirno spečega na neki zidanici. Takoj so ga zvezali z vrvmi in ga tirali v Novi Lurd, kjer so ga privezali na neko drevo, da se ni mogel ganiti. Tisti dan je prišlo mnogo pobožnega ljudstva tje gledat opustošeno »sve* t išče«. Ljudje so v svojem verskem fanatizmu trdo zvezanega in privezanega Tičarja tepli do krvavega, in bi ga bili ubili in na grmadi sežgali, da nista dva gospoda iz Kostanjevice, ki sta bila priči groznega prizora, z resnimi besedami odvrnila ljudi od takega početja.
Kostanje viško županstvo, ki je že par dni preje zvedelo, da je Tičar postal razburljiv, je že takrat brzo-javiJo upraviteijstvu blaznice na Studencu, pa je dobilo odgovor, da se bolnika ne more sprejeti, ker je blaznica prenapolnjena. Šele potem,
i I
1
ko je županstvo v Kostanjevici, uvi-devši, da je Tičar v smrtni nevarnosti pred versko fanatizirano množico, odločno zahtevalo, da se umobolni sprejme v blaznico, ga je na podlagi zdravniškega spričevala poslalo in. oddalo tjekaj ter rešilo bolnika.
»Slovencev« dopisnik, kateri Sfl gotovo z naslado sanja o srednjeveškem sežiganju krivovercev, prav i * da je dejanje umobolnega Tičarja (ki je analfabet) sad liberalne hujskanje v »Slov. Narodu« in da je bil Tičar podkupljen in nahujskan od liberalcev. Dalje »Slovenčemu« dopisovalcu taka »ljudska sodba« zelo ugaja in bi menda rad, da bi na ta način sodilo nahujskano ljudstvo vsakega, kdor trdi, da je Novi Lurd na Dolenjskem vpeljana nova sleparija, ki služi samo nekaterim izkoriščevalcem.
In naša duhovščina odobrava ta* ko trgovino in tako ljudsko sodbo.
Pa kaj duhovščina, še posvetno oblasti trpe kaj takega; dasiravno bi moralo okrajno glavarstvo krško te sleparje takoj napoditi ter prepovedati to novodobno malikovanje in iz-žemanje ljudstva. Pa tudi državno pravdništvo v Novem mestu bi storilo prav, ako bi zasledovalo ono vnete »vernike«, ki so umobolnega človeka privezali na ta kraj in ga tako izpostavili smrtnemu trpinčenju, ki je trajalo cel dan.
Zasledovalo pa naj bi tudi one« ki so privezanega umobolnega človeka, ki ni imel moči braniti se in jr» že vsled svoje neozdravljive bolezni vreden največjega pomilovanja — do krvavega tepli in že znašali drva za grmado, na kateri bi ga bili sežgali, da niso usmiljeni ljudje preprečili tega groznega čina.
Ako se v tem oziru res ničesar ne ukrene od poklicanih oblastij, po-tem vemo, da ni več daleč, ko bodo v Avstriji v prosvitljenem XX. stoletju prasketale grmade, na katerih bodo zdihovale žrtve — »ljudske sodbe«.
Dolenjski kmet.
Glas Iz Radovljice.
Že nekaj nedelj prinaša »Slove* nec« dopise iz Radovljice in otepa s svojim hudobnim jezikom po napred-• njakih sploh, posebej pa še po »So-i kolih« in posameznih osebah. Ni se j nam zdelo Vredno odgovarjati na I podle napade, ker sc nam zdi dopis-
družabno in politično — le taki ljudje, ki nikoli niso bili preveč zaljubljeni in ki so se ženili s hladno mislijo in treznim prevdarkom ? Jaz prisežem, da še občinski svetnik ne bom nikoli, kaj šele ... O, Ninica, tako urna!«
Njegove besede so bile pametne in resnične, a bile so mi zoprne. Zapazil sem, da je pogled njegovih sivih oči trd in mrzel, kakor prejšnja leta ni bil. Še bolj zoprno pa mi je bilo, da se je njegov glas tako nenadoma in čudežno spremenil, ko je stopila žena v izbo; ves mehak in sladak je bil, kakor da jo je pobožal po belih licih. Vselej mi je bilo sitno, kadar je kdo brez sramu na dlani razkazoval svoje zaljubljeno srce.
Sedeli smo do mraka, pili vino in čaj. Razgovor pa nam ni posebno tekel, parkrat smo umolknili vsi trije. Njegova levica je ležala na njeni desnici, nazadnje pa je prislonil se njeno zlatolaso glavo ob svojo ramo. Ozrla se je name s pogledom, v katerem je bilo kakor sram in prošnja za oprosčenje. Ko se je zmračilo, je bil on zmirom bolj nemiren, molč-ljiv in teman.
»Ali ne bi šli malo na izpre-hod?« je vpra&ul.
Vstali smo. Preden je odprl duri, je ženo tesao objel ter jo je poljubil na obedve lici in na ustna. Jaz sem se okreatl t stran in tako mi je
bilo, kakor da sem bil ponevedoma zaužil nekaj nesnažnega.
Ko smo prišli do kavarne, se je ustavil.
»Ne zameri, Ninica ... le za par minut stopim v kavarno . . . tovariši, mislim, da čakajo name . . .«
Segel je v roko nji in meni. Med durmi se je okrenil.
»Ce bi me do večerje ne bilo, nikar ne čakaj . . . Zbogom!«
Šla sva nekaj časa molče po živahni, razsvetljeni ulici.
»Kreniva v stran, pod kostanje!« je ukazala. Ljudje so mi zoprni . . . preveč so veseli!«
Tihi in Črni so bili kostanji; pod njimi, v temi, je šumela voda.
»Zdaj je šel in ga ne bo do jutra!« je rekla. »Do jutra ga ne bo, in kadar pride, bo legel. oblečen na oto-mano, truden in bled; v sanjah bo s teškim glasom preklinjal ter metal karte s pestjo. Dopoldne bo vstal bolan, popil bo troje skodelic črne kave in ne bo izpregovoril besede. Kosil bo v krčmi, popoldne se vrne . .:. in nato vse kakor nocoj. Tak je dan in tako je življenje!« 1
Molčal sem, ker nisem vedel ne odgovora, ne tolažbe. Držala sva se pod pazduho; čr.til sem, kako se ji je tresla reka.
»Judežev poljub je bil... tako mi gori na ustnih, kakor mi gore na licih udarci njegove dlani .. Po-
misli: kdor tujim očem razkazuje svoje srce na goli dlani ga v prsih nima ...«
Vztrepetal ji je ves život, zaihte* la je naglas in se mi je iztrgala iz roke. Z urnim korakom je hitela po strmih lesenih stopnjicah, ki so od brega držale do vode; zgrabil sem jo za roko šele v hipu, ko si je omočila nogo in krilo.
»Kaj uganjaš?«
Mahoma je bila vsa mirna, le krepkeje se je oprla ob mojo roko, kakor zasopla in utrujena.
»Ne zameri... le v glavi se mi je nekoliko zavrtilo... sama ne vem, kaj je bilo. .. Tako se mi mnogokdaj pripeti, posebno zvečer; pa se kmalu vzdramim ... Spremi me do doma*, trudna sem!«
Šla sva hitro in nisva več govorila besede. V veži mi je dala roko in je rekla: .
»Će bi te on povabil, nikar n€ pridi! Ne maram gostov... da bi gledali na dlani tisto srce___«
Nasmehnila se je. i
»Ce bi bil kristjan, bi te prosil** da moli zame ... Zbogom!« —-
Pred nekaterimi dnevi, že ob kasnem mraku, je skočila v vodo ženska; le enkrat se je prikazala bela roka is valov, pa je takoj izginila; našli niso ničesar, niti klobuka ne.
J. G.
nikova oseba premalenkostna, da bi
se pečali z njo in njegova izvajanja premalo stvarna in duhovita, da bi mu odgovarjali. Toda zadnjo soboto je porabil oče Drolc, recte Trolc, zadevo Praprotnik - Kleindienst, da i azpravlja o sokolski vzgoji. Ta zadeva nas briga le v toliko, da je bil žrtev nesrečnega nastopa med omenjenima, zvesti Član »Sokola« in je Kleindienst pokazal sedaj svojo pravo barvo. Zadevo samo prepuščamo sodišču, ker ne maramo prejudicirati njegovemu pravoreku. Kleindienst je podal v sobotnem »Slovencu« izjavo, da je bil ves čas, kar obstoja radovljiški »Sokol«, njegov podporni član, pripominja pa: »Bil sem podporni član »Sokola«, da sem imel mir pred »Sokoli«, da me niso vedno izzivali in dražili in škodovali moji gostilni«, to se reče z drugimi besedami : »čeravno sem v srcu vaš nasprotnik, vas vendar podpiram, da hodite v mojo gostilno«. To je dragoceno priznanje! Torej samo iz dobič-karije je bil član »Sokola«. Kaj pravi sokolski rek: »Ne dobička, ne slave«. Ali morete trditi o njem, da je bil sokolsko vzgojen, ko ga nismo nikdar videli v svojih vrstah ali v kroju?!
Da kaplane Trolc ne more pu-btiti mrtvega Petra pri miru, nam je popolnoma umljivo in bomo omenili tše slučaje, ko je mrtvecem kratil mir. Naj več j ji njegov sovražnik ne more trditk da je bil alkoholik in tudi zdravniki pri obdukciji so konstatirali, da ima zdrav želodec in jetra, kar bi pri pijancu ne bilo mogoče. »Slovenčeve« besede so v tem ozi-ru skrajna surovost.
Sedaj pa h glavni stvari. Na podlagi Kleindienstove izjave izvajate vi konsekvence in razpravljate na dolgo o sokolski vzgoji. Kako ste sami omejeni, ali pa smatrate svoje bralce za tako neumne! Kleindienst izjavlja,-da je bil iz dobičknrije y otpornik »Sokola,« vi ga pa štejete za ' troka sokolske vzgoje. Smešno! G. kaplan, preveč je tega. Prgb jmo malo druiro vzgojo! Na pustni torek je spokorjaval na priznici pater En-gelbert grešne ovčice in jih priprav-»ial na j»ostno pokoro in obžalovanje grehov, par ur pozneje je pa lovil po Radovljici mladeniče, da bi zadostil svoji nenravni pohotnosti. Ali je te-*>a tudi vzgojil radovljiški »Sokol«? In vi, veliki moralist, ki ste o priliki, ko so hoteli igrati jeseniški diletant je Halbejevo »Mladost , rohneli patetično na prižuiei, naj zgrabijo kmetje za cepine in krampe, in pode-tejo do dna farovž in cerkev, ee so duhovniki taki. kakor jih slika Hal-be, zakaj se niste postavili na čelo leh oboroženih kmetov na pustni torek in šli podirat pribežališče grešnega patra, ki je mnogo hujši? In pozneje, ko se je nekaj o tem pisalo, -te dali v sobotnem »Slovencu« izjavo, da je preiskava proti p. Engelber-tu končana, a ravno isto uro, ko se je tiskal v ^Slovencu« vas podpis, *e je \TŠila razprava pri deželnem sodišču v Ljubljani. Ali se vi kak mož. ki podpisuje lažnjive izjave in v podpis zapeljujete svojega gojenca, predsednika čukov Juri-lava! Sram vas bodi! ako vi vzgojujete >voje telovadce?! Ali je to vzgoja., da vi v šoli zasramujete starše otrok, da se morajo otroci sami potegovati za čast svojih staršev? Očitali ste obrtnemu učencu javno v šoli i^ieg^vetra mojstra, a de: ko je imel zadosti spoštovanja do svojega mojstra, da se je postavil zanj. AH i mat e pri katehrzi predpisano, da obravnavate pred učenci življenje mrtvih radovljiških meščanov in od njih prehajate na žive domače vzzlede? Mislimo, da ne in priprost človek bi
0 sulisini/em harema.
(Konec.)
Za časa Abdula Hamida ni bil sultanov harem več to, kar je bil za časa njegovih prednikov, kakor sploh mnogoženstvo na Turškem več tako ne cvete, kakor v »dobrih starih časih«, ko je imel vsak paša toliko žensk, da ni poznal vseh svojih otrok. No\i časi pa so prinesli novih stroškov. Haremski luksus, ki je velikanski, je premenil razmere. »Jaz imam samo eno ženo« se je nekoč izrazil neki turški diplomat, »a ta naroča svoja krila v Parizu«. S tem je dovolj povedano.
Tudi Abdul Hamid je zelo skrčil število prebivalk svojega harema in sicer poglavitno zaradi stroškov. Nekaj sto žensk je pa le tudi za njegovih časov prebivalo v cesarskem haremu; seveda je bilo med njimi par sto suženj, katerim ni na-ročeval oblačil iz Pariza in s katerimi tudi ni preveč človeško ravnal.^
Štirikrat na leto so bile žene in hčere prvih državnih dostojanstvenikov oficijelno povabljene na obisk v cesasrki harem. Sultan jih je sam sprejel in pozdravil. Vse so bile krasno oblečene in obloženo z dragocenim lisnom, a nobena ni imela sicer predpisanega pajeolana, kajti sultan ima pravico, da sme tudi vsaki turški ženi gledati v obraz, katere pravice sicer nihče nima.
imel toliko takta, če ne do mrtvecev, da bi jih pustil pri asi. rn, kaj iele blatil Torej nekaj vzgledov is čukarske vzgoje. Pravite tudi, mir. Da, bil je mir, orni mir, ona brezdelno«t, ki rodi uamrmditev. Razdvojili so se duhovi in začelo se je živahno in veselo življenje in vrvenje v vseh krogih, a povemo vam tudi, da je pred vašim prihodom veljala v Radovljici tekma dela. Mirno in konsekventno je sledil vsak svojemu cilju, a takoj po vasem prihodu v Radovljico ee je začela ona vzgoja, katero smo v gornjih vrsticah opisali. Ni več načelo, katero vas vodi, ampak strupeno sovraštvo in blatenje, katero je rodilo sedanje razmere. Pustite »Sokole« pri miru ,da hodijo svojo pot po Tvršovem načrtu in mu ne vsiljujte svoje vzgoje! Ce se vam zde »Sokoli« tako pokvarjeni, kaj pa jih vabite s sladkim obrazom v svoje vrste? Vam manjka res dobrih vzgojiteljev, kaj ne, zato pa vaša pšenica ne cvete. Toda zahtevati vendar ne morete, da bi se kdo zaupal vašim rokam, vi — veliki vzgojitelj!
Kmetico Iruitvo no Dolenji Dobrovi
vP9l!an;M dolini nad ta.Loko.
Kratek popis lumparij in goljnfij, ki so jih uganjali v tej zadrugi različni nepoštenjakovičr
II.
Revizija v zadrugi po »Gospodarski zvezi«.
Tega leta (1902) so se vršile na Trati občinske volitve. Načelnik 2ust je baje volil napredne odbornike. Izvoljen j«' bil za župana naprednjak Franc Jelovčan. To pa Janezu Bogataju po domače Žgajnarju ni nilo všeč. Začel je premišljevati kako bi se maščeval vsaj nad Ž ustom. Ni mu pad i o nič pametnega v glavo. Šel je k Stanoniku v Žabjo vas in mu razložil svoje bolečine. Zadei je na pravega. Ta Stanonik, ki ga nekateri pornajo za intriganta, ki dela zdražbe in razdor kjer le more, je rekel B. gataju: »Drugače ne moreš Žustn ničesar narediti, kot s tem, da zaslediš v zadrugi kako nepravilnost.^ S tem je bil »Žganjar« zadovoljen. Kmalu na to je prišla revizija od »Gospodarske zveze«.
Nočemo trditi, da je Bogataj naročil revizijo, resnica je, da se je ista izvršila po občinskih vol it vali na Trati.
Revizijo je izvršil Dragotin Seliškar, tedanji revizor pri »Gospodarski zvezi«. Dognal je precejšen primanjkljaj in obdolžil načelnika Žusta, da ga je on zakrivil. Po mnenju Seliškarjevem je načelnik povsto-pal v zadrugi naravnost goljufivo.
Načelnik odveden v zapor.
Dne 31. januarja 1903 je bil Žust od orožnikov prijet v imenu postave in odpeljan v Škofjo Loko in sicer na sledeči dopis:
»Cen j en i gospod! Naznanjam Vam, da je ravnokar prišel Žust domov. Prosim izvolite priti takoj semkaj in ga aretirajte in prij^eljite v zadrugo, daVam podamo potrebna pojasnila. Zadeva je nujna. Odborniki so zelo razburjeni in pravijo, da se bodo pritožili, ako ga takoj ne primete, ker -e boje, da ne uide, oziroma kaj drugega va-šeannm ne napravi.
Seliškar, revizor s. r.« Temu pozivu so se orožniki takoj odzvali. Še toliko niso imeli oa-
an, 4» bi bili namvili ovadbo, kajti ta Je dospela vftkofje Loko Me 2. februarja 1906. Po tej ovadbi je bil Zust na sumu hudodelstvu ponever-jenju po § 183 k. z., hudodelstvu goljufije po 197. ter javne nosilnosti po § 99. k. z.
Ker se je bilo bati, da bi Žu*t ne vplival na priče, obdržali so ga v preiskovalnem zaporu do 30. marca 1903. Pa bi bil revež se sedel, da ga ni rešil njegov svak Martin Bogataj vnlgo Pet rac is Gorenje Dobrave. Temu so se smilili žena in Štirje otroci, katere je Žnst postil doma v bedi. Prosil je sodišče, da bi izpustilo Zusta iz zapora, ker on jamči zanj z varščino do 4000 K, ki naj se vknji-ži na njegovo zemljišče pupilarno varno.
C. kr. deželno sodišče je to prošnjo uslišalo. Varščine se jo v knjižilo 2000 K na Petračev grunt. Na to je bil Žust izpuščen na prosto, da je skrbel za svojo družino.
Preiskava proti 2ustu se je vlekla do 29. aprila 1905. Zaslišanih je bilo mnogo prič, izvedencev, trgovcev itd. Vse h u dolnje so hoteli zvaliti Žustu na hrbet, da, obdolžili so ga celo tatvin^, češ, da je dr. Tavčarju ribe kradel!
Vkljub temu jr bil Zust od vsega drugega popolnoma oproščen, dobil ie le pet dni zapora., ker je »Žganjar-ja« malo preveč za vrat stisnil.
Taka je bila sodba pri izobraženih ljudeh. Prosto ljudstvo je pa Znata huie sodilo. Ono je prepričano, da je Žust kriv vsega, kar so ga dol-žili. Govori se celo, da bi ne bil varen življenja, če bi se povrnil iz Amerike, kamor je odšel takoj po prestani kazni.
Žust je političen mučenik, ker je moral toliko prestati samo radi svojega naprednega mišljenja!
Luinparija na luniparijo.
Ni nam natančno znano, kako je Seliškar revidiral zadrugo, vemo pa, da je dognal izgube bG53 K 29 v.
O tej izgubi je šel hitro poročat administratorju Matevžu Sušniku. Rekel je, da bo treba napovedati kon-kurz. Sušniku pa to ni bilo všeč. -Kaj bodo pa v Ljubljani rekli*?« jo vprašal Seliškarja.
Zvita buča je kmaln našla sredstvo, kako zadrugo rešiti. »Ti, Seliškar! vsedi se za mizo in napiši za-doižnico za 6053 K 29 v, za podpise bom že jaz skrbel« je govoril Sušnik.
Zadolžnica je bila hitro napravljena. »Sedaj pa glej, da bo zadolžnica tekom dveh dni podpisana od dobrih porokov, pa bo vse dobro«, je odgovoril Seliškar.
Sušnik je nato poklical k sebi svojega najboljšega zaupnika »Žgaj-narja«. Začel ga je nagovarjati, naj podpiše zadolžnico za nastali primanjkljaj 6053 K 29 v kot porok in plačnik, vsaj to ni nič, denarja tako ne bo treba nikdar nič šteti zato. Toda »Žganjar« to pot ni sedel na lim. Odgovoril je odločno Sušniku, da ne prevzame nobenega poroštva več za zadmgo.
Ko je Sušnik uvidel, da s poroštvom pri »Žtranjarju« ničesar ne opravi ,ga jo zavezal s častno besedo, da ne bo odjraujul drugih, če bi se hottd kdo podpisati na zadolžnico za poroka in plačnika. To častno besedo j<« »Žganjar« držal. Hodil je celo sam, pa tudi drugi odborniki, po hribih in so lovili podpise. Sušnik jih je r»a baje podučil, kako naj govore. Posluževali se niso najbolj pošt nih sredstev. Pa to nič ne de, vsaj na katoliški podlagi je v dosego namena vse dovoljeno! Enemu so r^kli, da naj podpiše predloženi papir, da ne bo kaplan Sušnik zanrt, drucremu *o rekli, d" podniše prošnjo, da bo še
Ko so se te dame poklonile sultanu se poklonijo še njegovi materi in ko so pogoščene zopet odidejo. Pri odhodu izroči haremska blagajni čarka vsaki satu 1 jo, v kateri je primerna dragocenost kot izraz »zahvale za prijetni večer, ki ga je sultan prebil v njih družbi.« »
Takoimenovane kad ine, sultano- ■ ve legitimne žene, nimajo zunaj harema nobenih znank. Komaj da smejo sprejemati obiske soprog sultanovih komornikov in tajnikov, navadno le tistih, ki so bile prej same v sultanovem haremu in ki jih je sultan potem daroval svojim zastopnikom. Za časa Abdula Hamida niso kadine nikdar smele zapustiti palače Yildiz. Te cesarice so živele pre-žalostno življenje, kajti razen dragocenih oblek in čudovitega lišpa niso ničesar uživale. Abdul Hamidove soproge so bile vse Cerkesinje; še kot male deklice so prišle v harem in niso imele nobenega pojma o življenju zunaj harema. Zid, ki obdaja cesarski park, jih je ločil od vsega sveta in Še po smrti niso prišle iz tega obzidja marveč so bile pokopane v parku.
Ves čas, kar je bil Abdul Hamid sultau, je imel zunaj svojega harema samo eno ljubezensko razmerje in sicer s hčerjo ministra mornarice Muktar - pase. To je bila krasna in čudovito izobražena damu. Sultan jo je spoznal pri nekem oficijelnem sprejemu in se je vanjo zaljubil. Od
tedaj je le-ta dama pogostoma prihajala v palačo Vildiz in je mnogo ur prebila s sultanom v tihem paviljonu v parku. Oficijelno se je reklo, da se sultan ž njo posvetuje o važnih rečeh in da mu njena sodba o njegovih ministrih in jih vladanju bolj imponira kakor njena lepota. Harem je bil pa vendar silno ljubosumen na to lepo damo in najstrastnej-še prebivalke harema so delale celo naklepe, kako bi jo zastrupile. Lepa dama se je pozneje poročila z možem, ki ji ga je sultan izbral in je odšla z njim v Damask, od koder se ni nikdar več vrnila.
S svojimi haremskimi ženami je imel Abdul Hamid več otrok, a bil je samo dvema dober oče, princezi-nji Naime in princu Burhan-Eddinu. Slednjega je skrbno vzgojil hoteč ga napraviti za svojega naslednika na prestolu. Princezinja Naime je bila iako lepa in jako izobražena, a končala je žalostno; njena sestrična, hči sultana M u rada, ki ga je bil Abdul Hamid strmoglavil, jo je zastrnpila, a s strupom, ki je iele po večletnem hiranju uničil njeno življenje.
Kraj vsega bleska iu sijaja, ki je vladal v haremu sultana Abdul Hamida, je bila to vendar strašna ječa in m adama Zevnab - Nourv je mnenja, da ima zadnja dekla v kri-sti lanskih deželah lepše življenje kakor soprogu turškega cesarja.
ostal na Trati, zopet tretje-ga so vpijanili in ga nato podkrižali na zudoižnici. Proti nekaterim so bili bolj pošteni. Povedali so jim sicer, da se gre za izgubo pri zadrugi, da bo pa na nje prišlo k večjemu 70 K, če bo kdaj kaj plačati treba. Do podpisov je pa najbolj pripomogel Sušnik sam. Rekel je namreč, da on sam stoji dober s svojo polico za 4000 K. Kakor hitro je bilo dovolj podpisov nabranih, je Sušnik polico spravil in ni hotel več kaj vedeti o kakem poroštvu. Pač res dober dušni pastir !1
Na zadolžnico so s tem nepoštenim postopanjem dobili podpise sledečih mož: 1. Jakoba Mraka iz Ži-rovskega vrha Št. 13, po domače Pre-ka; 2. Valentina Filipiča od tam št. 4. po domače Borovnjaka; 3. Matevža Vodnika tudi od tam št. 7, po domače Erdarja; 4. Franceta Miklav-čiča iz Gorenje Dobrave, po domače Martinca; 5. Janeza Bohinca iz Dolenje Dobrave Št. 16, po domače Koza-reta; 6. Petra Bohinca od tam št. 12, po domačo Lovreta in 7. Martina Bogataja iz Gorenje Dobrave, po domaČe Petrača.
Kadar bo prišlo do plačila tega dolga, bodo ti zao^ijani možje šele sprevideli, s kakimi poštenjaki so imeli opraviti. Gotovo se bodo kosali, da niso »Žgajnarja« in njegovih zaveznikov z burkljami pognali tja, odkoder so prišli.
Nepravilno sklicani občni zbor.
Vsak občni zbor mora biti objavljen v dnevniku izhajajočem v Ljubljani, oklican 1-1 dni preje pred lamo cerkvijo po občinskem slugi z naznanilom dneva, tire, kraja in dnevnega reda.
Za leto 1903 je bil občni zbor določen na 7. junija ob 3. popoldne v zadružnih prostorih.
Na tem obenem zboru, bi se bili morali odobriti letni računi, ki so bili zakrpani z zadolžnico, na katero so dobili podpise porokov in plačnikov le z nepoštenimi dejanji. Dalje je bila na dnevnem redu sprememba pravil glede poroštva in pa ustanovitev filijalko v Lučinah.
Kaj takega poročati pravilnemu občnemu zboru je bilo strah odbornike, kakor tudi Seliškarja.
Vsega tega so se ti poštenjako-viči ognili s tem, da občnega zbora niso pustili razglasiti pred farno cerkvijo. Umevno je, da potemtakem ni prišlo nič ljudi k občnemu zboru. Seliškar in odbor je pa hotel občni zbor izvršiti. Začeli so loviti ljudi po vaseh. Kogar so dobili kje, vsakega so odpeljali na občni zbor. Nalovili so jih izmed 250 udov komaj 42, vsled česar občni zbor ni bil sklepčen. Tega seveda v zapisnik niso zapisali. Bile so večinoma same ženske in le malo moških, ki so plačali po 1 K, takoimenovani »Krouarji«. Ti po pravilih niso bili udje in ne bi smeli ničesar odločevati na občnem zboru. Ni čuda, da se sedaj govori, da bodo poskusili pravi člani ta občni zbor razveljaviti. Bomo videli, kako bo!
Temu občnemu zboru so torej odborniki s Seliškarjem vred razlagali, da je Zust napravil v zadrugi dolga 6053 K 29 v, ki je pa pokrit z neko zadolžnico. O možeh, ki so jo podpisali, so seveda molčali. Spremenili so pravila v toliko, da so deleže znižali na 5, 10, 15 in 20 K in povišali poroštvo na lOkratni delež. Tudi je občni zbor sklenil v Lučinah ustanoviti podružnico, kar je pa ostalo samo na papirju.
S tem je bila zadruga zopet ozdravljena, toda samo navidezno.
Vknjižba 10.400 K na posestva oseb porokov.
Bogataj, pa tudi mnogo drugih je vedelo, da zadolžnica za 6053 K 29 v nima dobre podlage. Vedeli so, da je zadruga za ta znesek pasivna, kar bo prej ali slej gotovo prišlo na dan. Skrbeti jih je torej začelo poroštvo za 10.400 K pri posojilnici v Poljanah. Skušal je rešiti vsak, kar so je dalo. Nekateri so pustili svoje žene vknjižiti za njih dote, drugi so hoteli obremeniti svoja zemljišča s posojili. »Žgajnar« je začel misliti, da bi kmalu celo poroštvo, odnosno plačilo prišlo samo nanj, če ne stori kaj pametnega. Pisal je torej v Poljane, naj zadružni dolg 10.400 K hitro vknjižijo na zemljišča vseh porokov rekoč: »Kar nas je na tej podlagi, moramo biti eden za drugega, ne pa ravno nasprotno. Če pa kdo hoče slabiti to podlago, naj se ga kaznuje. Storite torej potrebne korake, da se poroštvo postavi na trdno podlago.«
Posojilnica je ta ukaz izvedla in vknjižila svoto 10.400 K na posestvu vseh porokov.
Stagnacija.
Po tej prestani krizi je zadruga jelu hirati na jetiki. Žustu se ni za-mogla dokazati nobena krivda. Zadrugu ni smela zahtevati ni kakega povračila za primanjkljaj 6053 K 29 v. Ljudstvo je začelo zadrugi kazati hrbet. Blago je plesnilo in se ga mnogo celo uničilo. Vse je bilo klavrno, kamor si pogledal. Zdelo se je vsem, da atole pri bolniški postelji in da jih bo bolnik kmalu zapustil. To so tudi poksasli računi za leto 1008, bilo je čistegu dobičku le 0 K
05 v. Ker ni bilo denarja, je umevno, da tudi blagu niso plačevali. Odbor je namreč hotel imeti vedno dobro založeno štacuno, če se je tudi le malo prodalo. Ljudem se je začelo čudno dozdevati, zakaj zadruga vedno kupuje blago, ko ga vender le malo proda. Neki radovednež je šel v Ljubljano. Pri »Zadružni zvezi« so mu dali račun, iz katerega je bilo razvidno, da jej zadruga dolguje do 16.000 K. To je šlo med ljudstvom kakor blisk. Tudi na »Žgajnarjeva< ušesa je prišla ta vest. Vsled tega je pisal ves ogorčen »Zadružni zvezi pismo s približno sledečo vsebino:
Spoštovani gospod ravnatelj!
Podpisani si usojam vprašati sledeče: »Na kak način »Zadružna zveza« daje izvleček od našega društva in to celo takim, ki niso člani društva. Med zadružniki se je poja vil tak slučaj. Star tat, ki je že čez 10 let prestal kazni v zaporih in je bil tudi leta 1902 obsojen v enomesečni zapor, ker je v društvu kradel, je sedaj pri vas dobil naše račune. Pa še kakšne!? Da imamo 16.000 K dolga pri vas in da smo letos plačal; vsega blaga le 600 K. Ta račun dotič ni ta t kaže ljudem in hujska člane. Podpisani vsled tega ogorčen vprašam: »Ali ni to sramota za društvo, da jo toliko dolga napravilo v eneni letu, plačalo pa le 600 K?« To je re^ sramota, pa ne le za nas, temveč tudi za »Zvezo«! Ali bo mogoče oni tat, ki je toliko nakradel, da sedaj lahko brez dela živi, kaj plačal zadružnih dolgov* Prav nic; le vkra-del bi še rad kaj, ko bi mogel. Naše zadružništvo ima že tako poroštvo, da so vam ni treba bati izgube, torej kar lepo molčite o naših dolgovih. Povem »Zvezi« na uho, da ji bo slaba predla, če bo iskala plačila od tako zvitih ptičkov kot je oni človek, ki ste mu dali izvleček. Ali ni Škod* papirja? Ce ima »Zadružna zveza kaj preveč, naj bi našemu društvu kaj podarila. Preiščite celo zadevo in mi poročajte, kako je!«
Polom v zadrugi«
Meseca maja 1905 je bil odpi<» slan Vekoslav Pele, kot revizor »Zadružne zveze« v Poljansko dolino na revizijo zadrug. K tej revizij mu je bil prideljen trgovski izvedr nec Josip Krek, tedanji uradni: »Gospodarske zveze«. Ta je začel z inventuro zaloge »Kmetijskega din štva na Dolenji Dobravi« 11. maja iu jo je končal dne 20. maja 1905. Sicer ljudstvo govori, da so različni revizorji in drugi uradniki »Gospodarske in zadružne zveze« hodili le pit in šale uganjat na Dolenjo Dv>-bravo. toda to menda ne bo res, če st' pomisli, da je Krek v devetih dneh temeljito prerešetal celo zadružn-zalogo in dognal, da je vredna 16.02:! kron 52 v. No, vsaj je pa bil za ta trud tudi honoriran z 202 K OS v. Med tem, ko se je Krek trudil v zadrugi na Dolenji Dobravi, je Pele hodil po drugih opravilih in je prišel na Dolenjo Dobravo šele 17. maja 1905. Hitro je pregledal knjige ter sestavil izkaz upnikov in dolžnikov. Na to je napravil bilanco in glej! zopet je bilo primanjkljaja 2676 K 98 v. Kdo neki je to izgubo povzročil? Zakaj dotičnik ni bil odpeljan v zapor, kot Žust.; Mogoče radi tejra ne, ker je bil dotičnik klerikalec *!
Pri farni cerkvi na Trati je bi! oklican občni zbor, ki bi se bil mora! vršiti 2. julija 1905 ob 3. popoldne. Od revizije do občnega zbora se je bilo razneslo med ljudi, da jo v zadrugi nastal nov primanjkljaj. Vsled tega je vladalo veliko nezaupanj? med udi do odbora in udje so se dogovorili, da bodo pri občnem zbori zahtevali v zadrugi konkurz. Na predvečer občnega zbora je bil prišel revizor Pele v društvene prostore. Odborniki so mu povedali, da bodo udje predlagali na občnem zborn konkurz. Da bi do tega ne prišlo, so sklenili odborniki s Pelcem vred, da se prihodnji dan ne bodo vdeležili občnega zbora. Sklenjeno — storjeno! Ker ni bilo nobenega odbornika, da bi vodil občni zbor, so bili udje zelo razburjeni. Prišlo je med njimi do spopadov, da so morali orožniki vmes poseči. Poklicali so tudi žmpa na iz Trate, da je določil število na vzočih udov. Ko je bilo dognano, d; je dovolj udov navzočih, so zahtevali da se zadruga zaklene in otvori kon kurz. Odbor pa ni vpošteval tefr^ sklepa, temveč je šel svojo pot dalje. Sklical je nov občni zbor na 30. julija 1905 ob 8. zjutraj s sledečih dnevnim redom:
1. Poročilo načelništva in na<l* zorništva;
2. Odobritev računskega za« ključka za leto 1904;
3. Sklepanje o razdružitvi z* druge;
4. Event. volitev likvidatorja;
5. Event. volitev načelstva;
6. Evet. volitev nadzorstva;
7. Slučajnosti.
Ta občni zbor je bil sklican o* tako zgodno uro, da bi bila slabša udeležba. Vkljub temu je prišlo 12*2 udov na občni zbor. Pele je konstatira! sklepčnost iu prešel na prvo točko dnevnega reda. Poročilo načelstva in nadzorništva se je vzelo
ua znanje.  Takoj nato jo pu uaatui
med ndi tak sum, da ni bilo mogoče nadaljevati občnega zboru. Letele so psovke na revizorju, cel odbor in na "arje, ki ljudi spravljajo v tuko nesrečo, kot je desetkratno poroštvo in različna plačilu, ki bodo zadela nde. To kričanje je Pele pomiril s tem, da je »Kronarjem« prepovedal nadaljno ideležbo. Na to je začel razkladati • t ni račun, ki je izkazal dobičku 112 K 63 v. Računa ni hotel nihče .»dobriti. Pele je vsled tega grozil, da bo občni zbor razpnščen, če ne odobre računov. Ljudstvo je bilo že sito občnih zborov in je prisiljeno odobrilo račun.
Dasiravno   je ravno omenjeni -ačun izkazal dobiček, je Pele nasve-oval likvidacijo, ker ni bilo pričakovati,   da   bi se zadruga še naprej zadržala.   S tem predlogom je Pele •odrezal v sršenovo gnezdo. Vsi na-zoči so zakričali: »Ne likvidacije, •%onkurz   hočemo«!    Pele   jo hotel -treno zmešati. Klical je: »Kdor je >.a konkurz naj gre v stransko sobo, kdor je pa za likvidacijo, naj ostane Mikaj. A glej! vse je šlo v stransko oho. Sedaj je Pele izprevidel.   da z epo ničesar ne opravi. Začel je lju-i strašiti s tožbami, z zapori, z veli-imi stroški, ki jih bo treba notarju lačati, če bo konkurz itd. Naj torej aje napovedo likvidacijo. »Pa še nekaj drugega je, jaz imam namreč še i rug račun, ki izkazuje 2676 K 98 v /gube« .ie nadaljeval Pele. »Vprašam vas sedaj, kateri letni račun ho-ete, ali 112 K   63 v   dobička, ali J676 K 98 v izgube?« Ljudstvo pa je >clasno zahtevalo konkurz. Hočeš, - je moral Pele sestaviti zapis-ik, da občni zbor zahteva konkurz. i >n dvanajstih so zadružno prostore aklenili, ključe izročili načelniku in iu naročili, naj gie takoj drngi dan T iubljano k sodniii napovedal koti rz rekoč:   Krr >i toliko časa tako -o vodil zadrugo, neiji jo še na šala!«
Pele   se   je   t ako i    odpeljal v \jubljano. da poroča > Zadružni zve-ravno doživelo blamažo. Gospod-niso bili kar nič vesHi tega poro-la. Egibali so. kako bi se dalo zabijano ljudstvo še dalje molsti. Pel-so naročili, naj drugi dan poišče nstavrha in naj ga k njim pripelje.
s** jo   zarodih"*.     Zadri?žna zveasa« istavrhu ni pustila iti k sodu i ji na-vedai konkurz. Dala je Peleu ge-ralno pooblastilo in ga s Pnsiavr-om vred poslala na Dolenjo Dnhra-o z naročilom, naj vkreneta vse posebno, da -~ prepreči konkurz.
Ka&t rmm Kazenskega zobena.
Dr. Alojzij K o k a ! j. V T.
Dejanski kes pij puutu
pa razteza celo na provzročitelja i voditelja tedaj, če se je pravoča>-umaknil in se vrhu tega z uspehom •fmdil, da so to tudi drugi udelex-I ravočasno storili. Sedanjemu hudodelstvu motenja a v nega pokoja pa odgovarja po na-*tu vsaj v bistvu kažnjivo dejanje ruvanja; besedilo v načrtu je pa zo-silno elastičnega značaja in bode elo vsled tega v slučaju, če po^ta-naert zakon, še marsikatero krilen o obsodbo za posledico.
Nto pa velja tudi   za   kažnjivo I »janje poniževanja državne oblasti, ačrt pa tu ne jemlje pod svoje var-"o samo vlade in   javnih oblasti, >mveč še razne druge činitelje, ka-•rih varstvo bi pa po našem skrom-i mnenju   nikakor   ue spadalo m kaj. Načrt ščiti tu v eni sapi vla-1o, javne oblasti, oboroženo silo, nje-posamezne   oddelke, posamezne •stave, odločbe,    naredbe   in celo 'kaze javnih oblasti. Vsaka kritika, ne bode dobrohotna, so po raztezam  besedilu načrta  lahko obtoki poniževanje, ker bode za obsodbo
• Inoma zadostovala ugotovitev, storilce ni imel dovoljne podlage, f»i smatral svoje navedbe za res-
' .  Iz teh  pripomb izhaja jasno 'krnjna nevarnost t««li določil uovega ^'•rta.
Ta nevarnost je pa tem večja, fi je kažnjivo dejanje ščuvanja in zevanja državne oblasti mogoče -i -iti tudi po tiskovinah. S temi "loločilj se bode lahko že a priori zada vsaka javna kritika po časopisih o vsakem   zakonu,   naredbi in ^azii kake javne oblasti, o oborože-sib in njenih posameznih oddel-
• e ta kritika ne bode samo po-^Ina. Lahko si mislimo, kako blatni časi bodo nastopili za sveto biro-raeijo in oboroženo silo, če se užasni jo tudi ta določila novega načr-
L<-r >*e ti činitelji no bodo potem hali javnega mnenja, ker se ne ve> smelo več po zaslugi kritizirati, -ji si bode potem sploh še kdo upal is»ti 0 trpinčenju vojakov T Ali st '"H1" drznil še kak časopis prinesti ■     poročilo o   vojaških izgredih? se bode upal ožigosati kak časnik krat tcč kot čudne ukaze raznih ?,»varjev po deželi itd.? Iz teh opo-
awttev je puč dovorj rac vidno, kuko nevarna za naše čueopiaja so vsa tu obravnavana določilu novega načrta. ~
Končno pa se nafti I v tem poglavju peču še z onim kaznivim dejanjem, ki se zagreši, če ae javno nameščene znake državne oblasti poškoduje ali odstrani, da bi se s tem pokazalo sovražno mišljenje.
Kršenje uradne dolžnosti.
Načrt ima tudi posebno poglavje o onih kažnjivih dejanjih, ki se označujejo kot kršenje uradne dolžnosti. Le-ta kažnjiva dejanja pozna po večini tudi že sedaj veljavni kazenski zakon. Nekaj pa najdemo v tem poglavju tudi novih določil, katerih do sedaj še nismo imeli.
Kot prvo kršenje uradne dolžnosti navaja načrt zlorabo uradne oblasti, katere se lahko zakrivi javni uradnik, če zlorabi svoj urad ali svojo službo ali če opusti opravo in s tem nakloni komu korist ali škodo. Kazen je ostrejša tedaj, če je bil namen obrnjen na to, da bi prizadjal komu posebno občutno škodo ali če se je imela ta škoda prizadjati v izvrševanju pravosodja. Kažnjiv pa ni samo oni storilec, ki zapeljuje k zlorabi oblasti naše sodnike, temveč tudi oni, ki zagreši enako kažnjivo dejanje nasproti inozemskim sodnikom.
Novo kažnjivo dejanje je pa ustanovil načrt v kaznjivem dejanju kršenja uradne   dolžnosti   za slučaj
vojske. Tega kažnjivoga dejanja se more okriviti oni javni uradnik, ki v slučaju vojske krši svojo uradno ali službeno dolžnost, ki jo ima z ozi-roni v a našo vojno moč ali vojaško obrambo. To kažnjivo dejanje so pa tedaj trm strožje kaznuje, če so se z njim ogrozili vojaški interesi naše monarhije.
Pod posebno zaščito pa jemlje načrt tudi listine in je v to svrho označil kot kažnjivo, ako je ,javni uradnik
a.) pri izvrševanju svojega urada ali službo napravil pretvorjeno listino ali pristno ponaredil.
b) javno knjigo, uraden register ali listino, ki mu je v njegovem uradu ali službi zaupana ali pristopna, uničil, stran spravil ali tako poškodoval, da je zmanjšana njena dokazna vrednost ali
e) pri izvrševanju svojega urada aH službe v kaki javni knjigi, uradnem registru ali listini izpričal in posvedočil neresnično dejstvo pravne važnosti.
Kažnjive so pa tudi one osebe v javni službi, ki v izvrševanju svojega urada ali službe zaprto pismo aH kak drug zaprt spi^ zasežejo ali od-pro. ako niso bili podani zakoniti pogoji za ta uraden posel. Ta določba je deloma tudi nova. ker smo v tem oziru poznali <!oslpj 1p pisemsko tajnost.
Posebno zanimivo je pa po načrtu kažnjivo dejanje kršenja uradne tajnosti. Kažnjivo dejanje krše uja uradne tajnosti pa ni samo tedaj podano, kanar pridejo v po^tev javni interesi, temveč tudi tedaj, če s<» s takim kršenjem ogrozijo upravičeni zasebni interesi. Pred vsem ščiti naer kuneij^kc in obratne tajnosti na ta način, da proti s kaznijo onemu uradniku, ki bi za tako tajnost zvedel v svoji lastnosti kot javni uradnik, a jo potem razglasil ali pa nepoklicani o>ebi odkril. Enaka kazen pa zadene tudi onega uradnika, ki . >i nepoklicanemu izdal ali razglasil kake podatke o pridobitnih razmerah, imovini ali dohodkih davčnega obrezama, o vsebini kake davčne Izjave ali napovedi ali o njih se vršečih razprav, če je za fe podatke zvedel v svoji la^tno^ti kot javni uradnik pri odmeri direktnih davkov. V poslednjem -lučaju se pa mora in sme storilec preganjati le na pod'agi pooblastila, bodisi od strani finančnega ministrstva aK na od strani davčnega nhvczanra. Kaznuje se pa to kažnjivo dejanje z lahko ječo ali z zaporom <li pa z denarno globo do '2000 K. Kazen je pa t^daj strožja, »e je storilec ravnal v namenu, da bi sebi ali tretji osebi naklonil kako gmotno korist ali pa povzročil komu gmotno škodo. Lo-ta določila je I« pozdravljati, ker se je dosedaj lahko izdajalo kupcijske in obratne tajnosti, no da bi se proti storileu moglo poleg disciplinarnega postopanja uvesti se kazensko postopanje.
Kot posebno kažnjivo dejanje pa označuje načrt tudi izkoriščanje uradne tajnosti, katero je tedaj podano, če je Vdo za kako knpčijsko ali obratno tajnost /vedel pri izvrševanju svojega tirada ali službe in jo potem ti porabil na svojo ali tretje osebe korist v svoji ali tretje osolv* kupčiji ali obratu. Tudi to določilo se mora v polni meri odobravati.
Načrt pozna tudi kažnjivo dejanje podkupovanja in preti s kaznimi tako podkupovalcu, kakor tudi pod-kupljencu, ne glede na to, če se je podkunovanie izvršilo posredno ali, če je dotični dobiček pripadel javnemu uradniku ali pa z njegovo ved oostjo kaki tretji osebi. Kažnjiv je pa tudi oni Avstrijec,ki podkupi inozemskega sodnika.
Buvmeauko jo po Mi kaanjivo vsako Jniaujii daril od struni javnih uradnikov.
UKtMjt h kritike.
Ker je menda L Cankar dovršil svoje lepobesedičene članke o »Naših umetnikih«, dovoljujem si izraziti svoje mnenje o njegovih črticah na polju obrazilne umetnosti. Da je Cankar prenehal pri prvem članku o »Naših umetnikih«, ostalo bi vse pri najboljšem; iz nadaljnih njegovih razmotrivanj pa sledi,da je mnogo po nepotrebnem zapisal. Neopreznost, spuščati se v kritiziranje del, je njega, kakor marsikoga kot nestrokovnjaka zapeljala, da je povedal nekaj, kar bi bilo bolje, da ni. Pri prebiranju njegovih člankov o »Naših umetnikih«, obvladala me je slutnja, da jo bo i Cankar zavozil, posebno tam, ko si ne bo vedel pomagati iz zagate; nastale so, žal, le prazne, dasi lepe besede.
Cankar govori, da to razlaga samo kot lajik. Jaz bi se kot lajik ne predrznil javnosti govoriti o tem, kar mi ni popolnoma jasno. Obenem pa je pisatelj I. Cankar pozabil povedati, da more priti pri lajiku v postov edinole zasebna simpatija. Ako se mi dopade nekaj, kar celi svet graja, bi bilo neumestno, da bi to usiljeval drugim, še manj pa to, da pride kdo k meni in me zaradi simpatij do kake stvari nahruli s tepcem. Kaj bi mi odgovoril gosp. Cankar, ako bi šla na izprehod, pa bi ga opozoril na izložen damski klobuk, kateri slučajno meni ugaja, toda zahteval bi, da naj ga nosi on?
Ni pa tako, ko se stopi pred javnost in se reče: Slišite vi vsi, kateri Čitate ali poslušate moje besede, morate imeti ravno iste nazore, o vsem, kakor jaz! Tak izraz se mi zdi neumesten, napačen. Ako hočem govoriti javnosti o čem da nahajam to dobro sled tega ali drugo slabo, se rai zdi neobhodno potrebno, stvar natančno proučiti, da sem najpreje sam s seboj na jasnem. Umetniško vprašanje pa se mi zdi najtežje od vseh na svetu, potreba je večletnega marljivoga strokovnjaškega razmotri van ja in lastnega preskuse van ja, predno se. je odločiti, da. so o tem ob-jasnjuje javnosti. Merodajni so pa taki podatki samo v toliko, da se javnost opozori na nekak način lažjega opazovanja, vsakdo pa naj skuša potem sam določiti, kaj je lepo. umet-1 nisko.
Da na Cankarja vplivajo dela sč«mo nekaterih umetnikov, mu rad verjamem, saj je to stara stvar, temu se je udomačil in kakor izgleda, pri tem tudi ostane. Ne zanima ga pa novi napredek, novi pojavi, skratka, r^kel bi: >»do te meje sem priše«, dalj ne morem, nočem.«
Kot skromen strokovnjak obra-zujoče umetnosti, bi svetoval Cankarju kot lajiku, ako hoče nadalje, j razmotrivati vprašanje na polju ob-I razilne umetnosti, naj se malo teme-I Ijiteje uglobi van.io, drugače naj ra-j je ostane pri svojih romanih!
Da mu slučajno moja skromna, hladna« umetniška dela niso simpatična, mi je žal; ravno to je dokaz, da    je    površen pri   opazovanju v umotno-ti.   pa vsaj mu ni zameriti, on je pisatelj. Istotako slabo spričevalo si daje v tem, ko v Nadeždinih delih ne vidi drugega, kakor tehni-\ ko. Predno o tem govori, bi mu sve-1 i oval kot nepristranski strokovnjak, j naj si jih natančneje ogleda! Našel ; i>o, da tiči v njih precejšen umetni-\ ški da»% potrebno k temu znanje, pač ? pa tudi brezmejna nebrzdanost v ve-j čini njenih del. Ne škodujo pa taka ; neubranost nikakor umetnosti, preje { pedantičnost, to bi pač gosp. Cankar l moral kot take vrste pisatelj najbolje vedeti! Sicer pa me obdaja slutnja, da gosp. Cankar danes še sploh ni sam s seboj na jasnem,   kaj je umetnost!
Ljubljana, dne 21. aprila 1010.
P. Žmitek
umetn. slikar-
Pariaaumt
Seja poslanske zbornice. — Drugu
branje posojilne predloge. — Stem-berg - Wolf. — Nova večerna seja. — Protesti SOCv demokratov in »Slov. Enote«. — Predsednik in večina re. tiriraia.
V včerajšnji popoldanski seji se je zaključilo drugo branje posojilne predloge. — Začetkom seje je vložil posl. Gostinčar predlog giede zidanja hiš za drž. delavce in uslužbence v Ljubljani in v Idriji. — Nato govori italijanski posl. Gentili. Omenja, da bo treba urediti tudi deželne finance. Omenja uspešno delovanje tirolskega dež. zbora, ki je v prid Italijanom in Nemcem. Obsoja nacionalno agitacijo Nemcev na južnem Tirolskem. Slednjič urgira rešitev laškega vse-učiliškega vprašanja. Olede davkov pravi, da so Italijani proti davku na
t'
vino, o ostalih davkih pa se da govoriti. — Minister det. hrambe Oeorgi utemeljuje potrebo vojaških izdatkov 1. 1908.—1909. Pravi, da ni bilo izključeno, da bi v slučaju vojne ne posegli vmes mogočni in nevarni nasprotniki. Minister omenja, kako velikega pomena so bile dobave za armado 1. 1908./09. za industrijo in za delavstvo ter za malo obrt. Naročit-ve so se izvršile ravno v času, ko je že več t o varen hotelo zaradi pomanjkanja dela odpustiti mnogo delavcev. Minister pravi, da so bili izdatki v vsakem oziru opravičeni in prosi zbornico, naj predlogo sprejme. — Posl. Iro pravi, da bodo Vsenemci glasovali proti predlogi, ker so bili svoj čas tudi proti aneksiji, ki pome-nja naraščanje slovanskega življa v Avstriji. — Posl. dr. Gessmann pravi, da bodo kršč. socialci glasovali za predlogo. Stranka priznava potrebo aneksije in mora seveda tudi akceptirati stroške. Dolžnost zbornice je pospeševati stališče monarhije kot velesile. Težja je stvar glede deficit-nega posojila. Lahko se pride v težavno situacijo, iz katere ne bo izhoda. Kar se tiče zapostavljanj postavk govornik fin. ministru ne očita ničesar. Zbornica mora dovoliti nove davke, če se to ne zgodi, se mora pač proračun pristriči. Finančni načrt nikakor ni dober. Sami davki so, ki bodo zadeli le najširše sloje. Govornik zahteva slednjič sanacijo deželnih financ. — Posl. Žitnik prepušča odgovornost za posojilo prav rad levici. Ker je minister izjavil, da se je velik del zahtevanega denarja porabil za Bosno in Hercegovino, bi bilo čisto prav, če bi avstrijski parlament zahteval kontrolo nad bosensko ustavo. Govornik omenja časniško vest o podaritvi nekega bosenski vladi pripadajočega gozda v vrednosti enega mil. nekemu poročniku in zahteva od vlado pojasnila. »Slov. Enota« je bila v opozicijo šiloma potisnjena. Ce bo izvedena narodnostna enakopravnost, bo tudi »Slov. Enota« lahko zapustila opozicijo. Vlada pa mora storiti svojo dolžnost. — Posl. Le-Avieki pravi, da Rusini ne bodo nikdar dopustili izključno poljskega značaja 1 vovske univerze, če se ne bo obenem ustanovila rusinska univerza. Doslej pa je bila vlada vedno nenaklonjena Rusinom. Zato Hodo £r!asov£»li -proti predlogi. — Posl. Kramar kritizira, da je finančni minister zapostavljal postavke v proračunu, ki ga je parlament odobril. Konstatira, da je vkljub vsem pojasnilom fin. ministra zahtevano posojilo deficitno posojilo. Kar se iič^ davkov, svari govornik, naj nikar loka ne napenjajo preveč. Govornik zahteva decentralizacijo. Slednjič izjavlja, da »Slov. Enota r protislovaliski vladi ne more zaupati. Zato bo glasovala proti predlogi. — Nato se debata zaključi. Glavni govornik proti, polj. soc. demokrat Lieber-mann pravi, da bi soc. demokrat je pri pravični finančni reformi radi sodelovali. Ne morejo pa podpirati militarizma in birokratizma Biener-thove vlade. — Glavni govornik za, kršč. socialec Miklas se zavzema za sestavo ces. komisije za reformo uprave. Zavzema se za decentralizacijo no narodnostih pod pogojeni enega skupnega posredovalnega jezika. Poživlja zbornico, naj slednjič vendar že sanira državne finanee in reši narodnostno vprašanje.
Posl. Stemberg napada v stvarni opazki predsednika zaradi glasovanja v zadevi Wolf - Stemberg v četrtkovi seji. Očita oredsednikr, da je postopal pristransko. — Predsednik zavrača Sternbergova očitanja.
V zaključnem govoru poročevalce dr. Steinwejnder akceptira nekatere med debato predlagane stilistične spremembe, ki jih sprejme tudi zbornica. — Posl. Chiari predlaga konec seje, kar je tudi sprejeto. — Predsednik predlaga prihodnjo sejo takoj na 6. uro zvečer z dnevnim redom: tretje branje posojilne predloge. — Posl. Seitz temu odločno oporeka in predlaga sejo na soboto dopoldne. — Posl. Korošec oporeka za-ključitvi seje, češ, da mora priti še na vrsto razprava o nujnem predlogu giede dalmatinskih železnic. Postopanje predsednika je eklatantno kršenje poslovnika. - Češki posl. Stranski istotako protestira proti večerni seji. — Posl. Sternberg se tudi pridružuje protestu in ostro napada predsednika, ki mu slednjič odvzame besedo. Posl. Sternberg pa govori ne meneč se za to dalje. — Slednjič je predlog posl. Seitza, naj bo seja šele v soboto, odklonjen z 257 proti 219 glasovom. — Nato zaključi predsednik 3 minute pred 6. uro sejo.
Par minut po 6. uri se spet prikaže predsednik Pattai in otvori novo sejo. Soc. demokratje razbijajo po klopeh in oštevajo predsednika. — Posl. Choc. predlaga konec seje in poimensko glasovanje o tem. Isto predlaga še cela vrsta drugih govornikov med govorom posl. Staneka ss prigl ase člani »Slov. Enote« k formalnim predlogom. Slednjič moru predsednik le retirirati in izjavi, da daje na glasovanje predlog na kouee
seje in na sejo v soboto dopoldne. Ta predlog je sprejet, in predsednik zaključi sejo ob 7. uri.
Seja načelnikov odsekov.
V četrtek zvečer je bila pri predsedniku Pattai u seja načelnikov odsekov. Sklenilo se je, da bodo prihodnji teden zborovali: proračunski, finančni, soc. zavarovalni, nar. gospodarski odsek in odsek za drž. uslužbence, in sicer v torek, sredo in Četrtek dopoldne in popoldne.
Laška pravna fakulteta.
Italijani bodo v prihodnji seji proračunskega odseka stavili predlog, naj pride vprašanje laške pravne fakultete v razpravo še pred državnim proračunom. Ce bi Italijani v odseku s tem predlogom prodrli, bedo Jugoslovani takoj segli po ob-gtrukciji.
Bslksn«
Albanija.
Turški ministrski svet se je pečal z reformami v Albaniji in je sklenil vpostaviti 12.000 funtov za zgrad bo ceste od Djakove v Prizren ter takoj ustanoviti ljudske in srednje šole v Prizrenu, Ipeku in Prištini.
Dnevne vesti.
t-p »Zveza južnih Slovanov.« Klub slovenskih klerikalnih poslancev je bil predložil »Zvezi južnih Slovanov« načrt za tesnejšo zvezo obeh klubov. »Zveza južnih Slovanov« je izbrala poseben komite, v katerem so poleg klubovega načelnika dr. Ploja še poslanci dr.Ivčević, Ar. Laginja, Bjeladinović in dr. Rvbaf. da vzame predlog klerikalnega kluba v pretres. Ta komite je imel *>J. t. m. sejo, na kateri je svoja posvetovanja o tej stvari dokončal. Načelnik dr. Ploj je dotični elaborat že izročil vodstvu klerikalnega kluba, da zavzame ta klub svoje stališče.
-j- Dr. Šusteršič in učiteljstvo. Svoj čas je, kakor je gotovo še mnogim v spomnu, izrekel dr. Šusteršie besede, ki so zanj in za vso klerikalno stranko sramota. Rekel je namreč, da je šola prokletstvo za ljudstvo. — V nedeljo, dne 10. aprila je. ta isti dr. Snsteršič govoril na Jesenicah na shodil in je rekel, »da učitelji solo izrabljajo v politične name. ne, da hočejo zasejati v mladino nezaupanje do staršev in kal brezver-stva. Ni treba šele dokazovati, da je to neresnično. Dr. Šusteršič ve natančno, da učiteljstvo šole ne izrablja politične namene; ve, da bi učiteljstvo tega niti ne moglo storiti, tudi Če bi hotelo; ve, da učiteljstvo ne za saja v mladino niti nezaupanja do staršev, niti kali brez verstva. A govoril je vendar neresnico. Obrekoval je torej, in sicer z namenom, hujska-ti preproste ljudi zoper šolo in zo per učiteljstvo.Dr. Šusteršič/u je toliko laglje očitati obrekovalni namen, ker je učiteljstvo pavšalno sumničil ter ni mogel navesti ne enega kon kretnega slučaja in vobče napadel učiteljstvo tako splošno, da ga ni mogoče prijeti. Ko bi se bil točneje izrazil, bi mu bili učitelji že posvetili pred sodiščem, kjer. hvala Bogu, še vlada pravica in ne klerikalno strun karstvo.
+ Manifestacija v Idriji. Mi-nolo nedeljo je sklicalo socijalnode-mokratično društvo »Naprej« javen ljudski shod s sporedom: 1.) Mnenje idrijskega delavstva v zadevi prezidave občinskega poslopja št. 509 in 2.) odgovor c. kr. rud. ravnateljstva uh zahteve eraričnega delavstva. — Shod je bil tako izborno obiskan, ka kor  že dolgo ne. Prostorna dvorana je bila nabito polna in tudi zunaj se je trlo občinstva, ki ga je bilo mnogo nad 1000 udeležnikov. Shod je otvo-ril in vodil predsednik Iv. Štravs. K prvi točki je imel poročilo A. Kri-stau iz Ljubljane, ki jc v daljšem govoru in na podlagi uradnih zapisnikov natanko obrazložil zadevo občinske hiše št. 509. Vsak je po tem go-vom mogel spoznati, kako neizmerno grdo in za občino škodljivo je bilo postopanje kateheta Oswalda in deželnega odbora v tej zadevi. Za njim so govorili Tavzes, Gangl, Novak, ki so   vsi ožigosali nečuveno in hinavsko postopanje klerikalcev z Oswal-dom na čelu. Udeležniki shoda so z zanimanjem   sledili   govorom in z medklici dali duška ogorčenju uad brezprimernini klerikalnim nasiljem proti   idrijski občini. Predsednik Stravs je še dobro razkrinkal klerikalne može »poštenjake« in končno dal   na   glasovanje resolucijo, ki se glasi:   »Idrijsko prebivalstvo, zbrano   na javnem ljudskem shodu dne 17. aprila 1910, obsoja z ogorčenjem postopanje   beneficijata Osvralda im po njem deželnega odbora v zadevi občinske hiše št. 509. Poživlja deželno vlado, da ščiti pravice občinskega odbora Idrije   proti svojevoljnemu postopanju deželnega odboru, in naj skuša z vso svojo avtoriteto vplivati, da bo zadevu prezidave hiše št 509 rešena v korist  idrijskega prebivalstva  iu   sicer v zmislu dosedanjih
sklepov občinskega odboru.« Val navuoei   so i navdušenjem dvignili
roko mm resolucijo,  nasproti pa niti
eden, dasi je bilo par klerikalcev navzočih. Seveda sram jih je svojih nečednih in umazanih dejanj. Dobro bi bilo, da bi bil prišel tndi zastopnik deželnega odbora, da bi se bil prepričal o razpoloženja med idrijskim prebivalstvom, potem bi se klerikalni gospodje ne izdajali več za branitelje idrijskega prebivaltsva. Pri dragi točki je Tomaž Brus prečita! odgovor idrijskega c. kr. ravnateljstva na zahteve idrijskega eraričnega delavstva in podal potrebna pojasnila. Predsednik shoda, Ivan Stravs, je kritično ocenil odgovor in predlagal resolucijo: »Shod protestira z ogorčenjem proti Čudnemu odgovoru c. kr. rudniškega ravnateljtsva, ki ga je dalo krajevnemu delavskemu odboru rudarske zadruge z dne 15. aprila t. 1., št. 1922, iz sledečih razlogov: a) Ker se v seji lokalnega delavskega odbora dne 10. t. m. ni stavilo nikakih prošenj po zboljšanju gmotnega položaja rudniških delavcev, ampak je bila to na shodu splošnega delavstva sprejeta zahteva, ko-jo je odbor le kot utemeljeno kon-štatiral in c. kr. rud. ravnateljstvu v rešitev izročil; b) shod z obžalovanjem konstatira, da se niti one obljube, ki sta jih gg. sekcijski načelnik Homann in dvorni svetnik Billek obljubila glede zboljšanja akordov in draginjskih doklad do danes še ni-^o vresničile. ampak se očividno akordi v rudniku zmanjšujejo, kar je dokazano s tem, da posamezni rudarji komaj svojo normalno šihtno vlačo dosegajo, c) Komisijski ogled, ki se "je vršil dne 14. t. m. glede kakovosti žita v žitnem skladišču, smatra shod za delavstvo brezpomemben in pristranski, ker se ni od delavstva niti enega zastopnika k cgledu povabilo, d) Shod še enkrat poziva c. kr. rudn. ravnateljtsvo, da tekom 14 dni odgovori na vse stavljene točke v resolucijah z dne 21. marca, 22. septembra in 12. decembra 1. 1. glede šolskih in rudarskih zahtev, kaj je v zadevi teh ukrenilo, oziroma kaj namerava ukreniti. Tudi ta resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je oredsednik zaključil skoraj dve uri Trajajoče zborovanje.
— Zdaj je pa blazen. Sodnik dr. Teltschik v Ptuju je s svojim poslovanjem kot sodnik dal mnogo povoda pritožbam. A teh pritožb niso pokli-eani faktorji v Mariboru in v Gradcu upoštevali. Sedaj pa so dr. Tel-tsehika vtaknili v sanatorij za umobolne. Povod je, da se je ta oženjeni mož, ki ima že omoženo hčer. na očitnem kraju v gramozni rupi v Ro-saznici pri Ptuju pri belem dnevu vlačil z ženo ptujskega policista Ma-rinea in se ž njo pečal, tako da so ga gledali v bližini zaposleni delavci... Kar je dr. Telschnik storil kot sodnik, je bilo časih še veliko hnjše, a takrat ni hotel nihče videti, da je umobolen; zdaj pa so ga hitro podali v sanatorij. O tem značilnem >Iučaju bo treba kaj povedati.
-f- Slovenski klerikalci so nameravali ustanoviti pod vodstvom slavnega kričaća jurista Cvenkeljna tudi v Pragi klerikalno akademično društvo. Toda kakor se nam poroča od kompetentne strani, se jim je ta razdor med slovenskimi visokošolci v Pragi korenito ponesrečil. Gospod fVenkelj, nikar preveč ne žalujte, v6aj ste že prej mogli vedeti, da so v Prag tla za vas prevroča.
— Italijanski duhovniki proti imenovanju Slovana tržaškim škofom. Židovski »Piceolo«, v katerega pišejo italijanski fanatični duhovniki, prinaša v četrtkovi številki daljni članek,kjer na vso moč protestira, da bi bil na izpraznjeno tržaško škofijsko mesto imenovan kak Slovan. — Na izpraznjeno mesto da sliši en italijanski prelat, ali vsaj Italijanom prijazni — Perathoner, ki da je Ladinec, a nikakor ne kak Hrvat a la pokojni Sterk, ki da je slaviziral v vsej škofiji, kjerkoli je mogel. —
-Piccolo« in njega zaplečniki bi pač najrajše videli, da bi prišel na važno tržaško - koprsko škofijsko stolico kak fanatičen — židovski rabinar Vsak po — svoje. Naša želja pa je, da bi prišel na to važno mesto mož, ki bi znal rabiti — metlo in izčistiti hlev, kjer je pustil vse polno smeti oni, kateri je bil v očeh naših brez-verskih klerikalcev »vzoren škof« — t. j. German Nagi. — Prišel naj bi na to mesto prelat, ki bo napravil red in konec anarhiji, ki je zavladala vsled hudobnega ruvanja in nestrpnega Nemca in njegovih hinavskih zaplečnikov.
-f Kramarji ... Na Tancenber-gu na Koroškem je benediktinski samostan. Znano dejstvo je, da so vsi samostani v Avstriji bogato preskrbljeni s posvetnim blagom. Tako imajo gotovo tudi patri in fratri imenovanega samostana vsega v izobilju. Toda samostanski ljudje nimajo nikdar dovolj. Edini namen njihovega življenja je — zbirati denar. Tako se je ustanovil v samostanu na Taneen-
Beu>
in v tolažbo vernih dni v vieuh,« fa ima samo tu namen, do pridobi samostanu čim največ »zapeljivega« posvetnega blaga. Ta »Mašna družba« razpošilja žirom svetu okrožnice,
v katerih slika vernemu in nevernemu občinstvu v vseh mogočih frazah velikanski pomen mase. Maša je, tako se trdi v dotični okrožnici, tako neskončno mogočna daritev, s katero si lahko pridobimo odpuščanje od Vsega mogočnega . . . dušam v vi-eah pa najizdatneje pomagamo, sami sebi pa za večnost neskončne zaklade pridobimo . . . Pristopajte torej, verni kristjani v »Mašno družbo«,da pomagate dušam v vicah itd., itd. ... saj plačate kot članarino samo 1 krono, ali 1 marko, ali 1 frank. Če pa pridobite 15 članov, tedaj vam ni treba nič plačati, pa bodete vseeno deležni duhovnih dobičkov »Mašne družbe«. — Kajne, ti ljudje razumejo svoj »kšeft«. Po njihovem »mnenju« d o naša maša ljudem in dušam v vicah velikanske »duhovne dobičke« šele tedaj, kadar donaša maša njim samim velikanske posvetne dobičke, kakor kronce, marke, franke itd. Če bi ti ljudje verovali to, kar trdijo o koristih maše, potem bi neprestano maŠevali in bi menda ne čakali, da jih ljudje šele plačajo. Ali pa so morda tako neverjetno brezsrčni, da niti ubogim dušam v vicah nečejo pomagati, dokler se jim za eno mašo ne navali par tisoč krone. — »Daj kronco, pa boš deležen duhovnih dobičkov!«
— Za Ciril - Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 666. Posojilnica Frani ♦ plačala 200 K) : 667. Neimenovana E. B. & T.. K. (plačala prvi obrok 50 kron); 668., 669. Podružnica Cerknica (2 kamna, plačala 400 K) ; 670. Gorenje savinska posojilnica v Mo-zirji, (plačala 100 K) ; 671. Vekoslav Lokar, veleposestnik v Ajdovščini (nlačal 200 K); 672. Vipavski rodoljubi: Bajec, Maver. Mihelič (plačali skupaj 1 kamen*200 K); 673. Družbeni večer moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici (plačal r*0 K> : 674. Hranilnica in posojilnica v Šmnrji pri Jelšah (plačala 200 kron) ; 675. Tržaško podporno bralno društvo v Trstu (plačalo 50 K) ; 676. Posojilnica na Bledu (plačala 50 K) ; 677. Jos. Deklcva, tre. Gorica (plačal 50 K).
— Za »Jubilejni sklad« slovenske mladine Ciril - Metodovi družbi ob njeni petindvajsetletnici prirede zavedni slovenski rodoljubi danes zvečer v areni »Narodnega doma« družinski večer z lepim sporedom. 1'prizorita se dve enodejanki »Bratranec« in »Vdova in vdovec«. Po predstavi bode prosta zabava in ples. Začetek je ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen »Jubilejnemu skladu    slovenske mladine Ciril-Metodo-
vi družbi, pričakovati je najobilnejše udeležbe.
— Jurjevs slavnost na ljubljanskem gradu. Po inicijativi mestne občine ljubljanske predlanskega leta zopet uveljavljena običajna Jurjeva slavnost praznuje se jutri s slovesno božjo službo v zgodovinski grajski kapelici ob desetih dopoldne in popoldne po šegi starih Ljubljančanov z nepresiljeno ljudsko veselico na prostornem grajskem dvoriš- u.
— Jutrišnje ju rje van je ^a Ljubljanskem gradu. Narodno občinstvo iz Ljubljane in okolice opc arjamo še enkrat na jutrišnjo prireditev na Ljubljanskem gradu v prid Ciril-Metodovi družbi. V s vrbo orijentacije naznanjamo naslednje: Sentpetr-ska podružnica bo imela svoje postojanke pri vodnjaku pri kapelici, in bo prodajala pod naslovom »Pri šentpetrski Cirilmctodariji« češko budjejeviško pivo, Mencingerjevo vino, jestvine, slaščice. Imela bo tudi trafiko. Dalje bo imela ta podružnica vhod »čez«, kjer se bo pobirala prostovoljna vstopnina, ker obvezne vstopnine nobene ni. — Šentjakobsko - trnovska podružnica bo taborila takoj na levi strani vhoda. Velikanski napis v narodnih barvah bo to povedal vsakomur. Točila bo podružnica v štirih šotorih. »Pri starem Rimljanu« se bo prodajalo M rakovo vino, »Pri zelenem J o rja« češko budjejeviško pivo, (pod tem naslovom bo točil na Gradu tudi gosp. Ma renče), »Pri krakovskem karfu« jestvine in »Pri Šentjakobski žabi« slaščice. Prodajale se bodo tudi razglednice, puvovu peresu in razne druge zabavne drobnarija Poleg teh šotorov bo v ozadju »Ciril • Metodov m o sej« s posebnim oddelkom au ženske. Za muzej je naslikal vrl slovanski umetnik izvrstne napise v verzih, in sicer, kar je tudi veliko vred« no, čisto brezplačno. Muzej sum je pa vsled svojih dragocenih predmetov stal podružnico lepa krajcarje, zato se bo tam pobirala vstopnina po groiu, kateri znesek dandanes ne igru nobene važne vlogo v našem javnem življenju. V posebni oddelek
ter omiam, ki is mislijo vjeti kakega moškega v svoja mreže, odločno as pa odsvetuje vsem, ki hočejo ostati samice in ki zaničujejo moški spol, kur is na noben način ne more in ne sme zanimati, kaj naj stori liaiki, da je moškemu pnaanua vase, kar as bo videlo v tom oddelku. — Jutri as bo torej videlo, katera hoče ostati samicu in postati staru devica! — V vseh šotorih obeh podružnic bodo streglo naše narodne gospe lu gospodične. — Omeniti moramo nadalje, da bo »Pri starem Rimljanu« opazovanje Hal* lejjevega kometa, in sicer ves dan. Katero uro se bo ta komet najbolj videl, povedali bomo v ponedeljek; kakor kažejo znamenja, bo viden od jutra do večera, če bi bilo neugodno vreme, ima šentjakobsko - trnovska podružnica dve veliki dvorani na razpolago. Končno ne smemo pozabiti vspenjače, ki je sicer samo pro-vizorična, zato bo vozila samo z Grada, na Grad pa še ne. Vse je torej prirejeno tako, da se bo na Gradu vsak udeleženec dobro imel. Za po-vzdigo zabave in veselja bodo skrbeli tudi različni pevci In pevski zbori. Zato upamo, da bo jutri na Ljubljanskem gradu zbrano vse, kar v Ljubljani in okolici narodno čuti. — Odirali ne bomo nikogar in bodo cene čisto navadne. — Ker si je Ljubljanski grad nadel svežo pomladno obleko, z Gradu bo vihrala veličastna trobojnica, zato bodi splošno geslo: Vsi na jurjevanje na starodavni kraj, na Ljubljanski grad! Na bližnjih »šancah« so odbijali svoj čas Turke, mi pa jutri odbijajmo napad, ki je ravno tolik, kot je bil turški: nemški in laški, ki preži raznaroditi našo slovensko mladino ob meji. — Ker sta imeli podružnici — posebno pa šentjakobsko - trnovska — precej stroškov, prosimo vljudno slavno občinstvo, da bi pazilo na kozarce, da ne bo preveč škode, ker je treba za vsako še tako majhno poškodbo plačati kozarec.
— Slavnoznana vinska gorica Gadova peč bo pri Jurjevanju na ljubljanskem gradu tudi zastopana po — rdečem vinu in rizlingu iz Gre-goričevih vinogradov. Marljivim damam šentpeterske ženske podružnice se je posrečilo nabaviti dvoje vrst izborne te kapljice. Pretekli četrtek se je vršila vinska pok usnja in so se priznani veščaki izrazili kaj pohvalno o kvaliteti tega vina. Podpirate-lji naše prepotrebne šolske družbe prepričajte se o dobroti tega vina — ako ne s polliterčkom, pa vsaj s če-trtinko. Pri tem boste ostali po tru-flapolnem celotedenskem delu razvedreni, okrepčani, trezni in zdravi, podprli boste pa obenem našo družbo.
— Darilo. Za vzdržavanje kapele sv. Jurja na Gradu daruje tvrd-ka Krcfrar & Seljak v Ljubljani 20 kron. Srčna hvala!
— Zeleni Jurij pride tudi jutri iz Dolenjske ceste s svojim izbornim cvičkom na Grad, kjer se bode ušo-toril.
— Društvo »Pravnik« je priredilo sinoči v justični palači predavanje, ki je bilo sicer povoljno obiskano, vendar bi pa bilo lahko še mnogo bolje. Predaval je dr. Metod Dolenc, c. kr. okrajni sodnik pri graškem nadsodišcu, o predmetu: »Lajik, kakor kazenski sodnik v Avstriji«. — Predsednik društva »Pravnik«, g. dr. Danilo M a j a r o n , pozdravi navzoče gospode, zlasti pa gospoda predavatelja, ki živi v ozkem stiku z društvom in 6 hvalevredno vnemo pospešuje njegove težnje, akoravno živi v popolnoma tujih sferah. — Predavatelj se nato zelo obširno bavi z lajikom kot kazenskim sodnikom. Kot tak pride v Avstriji
V postev samo pri porotnih sodbah.
V Nemčiji poslujejo takozvana veča (Schoffengerichte). Nekaj podobnega se menda namerava uvesti tudi v Avstriji povodom predstojeće pre-osnove kazenskega zakonika, V Avstriji je itak navada, da se uvede kaka stvar, ko se je drugod že preživela. Predavatelj navaja različna mnenja raznih avstrijskih in nemških pravnikov in politikov glede porote in glede veča. Nekateri pravniki in politiki so za to, da se kazensko sodstvo bolj lajicizira, drugi zopet zagovarjajo stališče, da se lajike popolnoma izključi is sodstva. Ti zadnji se opirajo na to, da je v mnogojezični strankarsko razdrapani Avstriji nemogoče dobiti nepristranskih sodni-kov-lajikov. Če se uvedejo veča, bo to brez dvoma zelo slabo vplivalo na gospodarske razmere. Gotovo je namreč, da bodo hoteli biti večniki za svoje vsak teden petdnevno sodelovanje pri sodiščih dobro plačani. Temu moru neizogibno slediti zvišanje davkov. Gotovo je pa tudi, da bodo večniki začeli zanemarjati svoju posestva, svojo obrti. — Predavatelj je za to, da se delikte političnega značaju in prav hude slučaje odvzame poroti. Novi kazenski pravni rud nuj bi as preosnovel sledeče: L) Pru-
viou strank odklanjati porotnike naj as odpravi. S.) Vprašanja na porotniku naj as stavijo jezikovno pravilne jee in razumljivejše. 3. Porotniki naj bi navedli razloge svojemu pra-voreku. 4.) Kazen naj določijo porotniki skupno a sodnikom. 5.) Pregre-šek zoper varnost časti potom tiska naj se izloči iz kompetence porotnih sodišč. — Za pravde, provzročene po tisku, naj se sestavi tiskovni senat, v katerem bodeta dva sodnika po poklicu in dva časnikarja, ki ju določi časnikarsko društvo. — Predavatelj želi, da bi se preosnova kazenskega zakona izvršila v smislu ljudskega naziranja, neoziraje se na tuje vzore, marveč naj bi se prilagodila temu, kar se je pri nas že udomačilo. Potem bodo Avstrijci lahko s ponosom rekli, da imajo najmodernejši zakon. — Poslušalci so z glasnim ploskanjem izrazili svojo hvaležnost za res zanimivo predavanje.
- Trubarjev spomenik v Blei-
weisovem parku je postavljen. Slovenci in Slovenke, prispevajte za ta spomenik, da ga bo mogoče čim preje odkriti! Pozivamo vse rodoljubno občinstvo, naj jame marljiveje, kakor do sedaj, prispevati za 6pomenik očetu slovenske književnosti!
— Potrjena učna knjiga. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je podelilo predaprobacijo prvemu delu prof. Juvančičeve »Učne knjige francoskega jezika za slovenske srednje in njim sorodne šole«.
— Pivovarna »Union«, preje »J. Kos.Ier«, je pričela v zadnjem času raz peča vat i se slabejše pivo kot je že bilo. Bržkone računa s tem, da so odjemalci primorani jemati od nje, in naj si bo Še tako slabo pivo!
— Gostilničarjem in interesentom, katerim je na tem, da so glede proizvajanja in dobavljanja pive popolnoma samostojni, se nudi ugodna prilika za nakup »Prve kranjske izvozno pivovarne in sladarne na Vrhniki«, katere izdelki so se, kakor izkazuje zadnja analiza, znatno zbolj-šali.
— »Slovensko lovsko društvo« opozarja svoje člane na svoj III. občni zbor, ki se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 3. oziroma, če bi ob tej uri ne bil sklepčen, pa ob 4. popoldne v hotelu »Ilirija«.
— Tovariše lovce z dežele ki pridejo na jutrajšni občni zbor »Slovenskega lovskega društva« in pa ljubljanske lovce ter prijatelje lova sploh vljudno opozarjamo, da se vrši po občnem zboru v restavraciji »Narodnega doma« ob 8. zvečer neprisiljen zabaven večer. Zasigurano je sodelovanje kvarteta odličnih pevcev ter poskrbljeno za godbo, katero proizvaja oddelek čislane »Slovenske Filharmonije«. Naj torej nihče ne zamudi prilike preživeti vesel večer v neprisiljeni lovski drubi, ki ima obenem namen lovce pobližje seznaniti in utrditi medsebojno lovsko vzajemnost. — Lovski na zdar!
— Gospod H. Smrekar je spet razstavil v izložbenem oknu »Narodne knjigarne« v Prešernovi ulici dve sliki, in sicer »Rojenice« in »Gorske duhove«. Gotovo bota sliki prav kmalu našli kupca. Opozarjamo tudi, da sta na prodaj še dve sliki od prej razstavljenih. Gotovo se bo tudi zanje našel kupec, kajti naši umetniki po večini niso tako »nobel«, da bi slikali kar tako iz dolgega časa ...
— Ali jim je res že vse dovoljeno? Prijatelj našega lista nam poroča: Včeraj zjutraj sem šel na izpre-hod pod Rožnik. Naenkrat ti pridrvi meni nič tebi nič na konju po travnikih, njivah in po cesti na konju častnik 27. pešpolka. Lahko si je misliti, da so po njivah napravila konjska kopita precej škode. Navaden človek s ine upa niti ganiti, takoj mu je za hrbtom oko postave in ga za vsako malenkost tira na odgovornost; gotovi krogi v Ljubljani pa so kar menda sakrosanktni. Ali jim je res že vse dovoljeno t
— Trideseto obletnico svoje poroke prazne ju v krogu svoje rodbine, prijateljev in znancev na Jurjevo nedeljo g. Anton Bizjak, posestnik, gostilničar in krojaški mojster v Ljubljani.
— Ustanove za slepe otroke. Pri ustanovi baron Karel Flddnigg-ovi za slepe in pri ilirski ustanovi za slepe je začetkom šolskega leta 1910/11 podeliti tri do štiri mesta. Ustanove se uživajo v odgojilnici za slepe v Lincu, v kateri ae šolski pouk prične dne 16. septembra t 1. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazni, ter so najmanj sedem, tonu ne več kot 14 let stari. Prošnje za podelitev ustanovnega mesta je potom dotičnoga okrajnega glavarstva, ozir. po mestnem magistratu ljubljanskem podati do 20. utaja 1 L Prošnjam jo priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih   kozah,   ubožni   list in
iraduo zdravnikovo ali od uradnega potrjeno  spričevalo o In   iaobraanosti dotičnoga
Prostovoljno gasilno čustvo * Mostah priredi dne 5. juniju 1910 na vrtu g. Francu Zakotnika v Mostah vrtno veselico. Bratska društva naj ne napravljajo na ta dan veselic.
Ciril - Metodova podružnica za občino Dobrunje s sedežem v Stepa, nji vasi priredi dne 1. majnika t. 1. v gostilniških prostorih g. A. Kali-ška, po domače »pri Štajercu« na Fužinah svoj občni zbor s tem-le spo redom: Predavanje, vpisovanje Članov in članic, volitev: odbora, dele-ga tov za glavno skupščino ter vesc-ličnega odbora. Po občnem zboru se vrši prosta zabava. Narodno občir-stvo vljudno vabimo, naj se priredi ve v čim največjem številu udelež:
— Z ozirom na včerajšnjo notico v »Narodu« o tej podružnici se narr poroča, da g. Bricelj ni ničesar zakr: vil. Če pa zadene kaka krivda g. No vaka, o tem pa naj sodi javnost po tem, da si g. Novak ne upa niti pri stopiti k podružnici.
Črni graben. Dne 22. t. m. zjtr raj je padel drugi divji petelin izsL den po graščaku g. Antonu Kersnika z Brda, katerega je tudi ustrelil san: prvega petelina v našem reviru ustrelil g. notar Janko Rahne. Notarjev petelin, ki je bil ustreljer dne 16. t. m. je tehtal 4 kg. Pač lovski blagor!
Akademija priredi dne 24. t. m, cb polu 4. popoldne v Kranjski gor: v hotelu »Razor« predavanje: »Pogled skozi človeka s pomočjo elektr ke«. (Rontgenovih žarkov). Predav; dr. Tičar. Vstop prost.
Na sejmu v Novem   mestu dne 19. aprila 1910 so bile s stojnic ukradene neznanim lastnikom sledeče re či: 1 predpasnik (velik, moder), j par črnih nogavic, 1 par podvezni za nogavice, 1 lonček (porcelanast) 1 škatljica  (okrogla), krem-mazik za čevlje, 1 bombaža sta rumena naglavna ženska ruta, 6 preprostih žli in 4vilice iz bele kovine. Lastniki nase javijo pri okrožnem sodišču Novem mestu.
»Sokol« v Cerknem, Idriji in Spodnji Idriji so priredili popoldanski pešizlet na Travnik, kjer se je zbralo 40 »Sokolov« v kroju.Izvajale so se skupno redovne vaje in prosta vaje za letošnji »Celjski sokolski j zlet«. Župni starosta, br. Gangl, iz Idrije je v vznesenih besedah vzpodbujal k vstrajnemu sokolskemu deli;. »Sokoli« iz Idrije so pri tem izleu napravili 3 in pol ure pešhoda.
V Planini je umrl v četrtek zjutraj daleč na okoli znani pose s -nik in krčmar Fran Mejak. Pokojnik je bil vrl narodnjak še iz Vilharjevihl časov, zvest pristaš narodnonapreć-ne stranke in mnogoletni odborniki tukajšnje čitalnice. Blag mu sp; min!
Iz Zagorja   ob Savi.   V nedeljol dne   17. t. m. je   priredilo društvo »Sokol« javno telovadbo v Sokolskeii domu. Tu smo opazili, da je pričelo naše društvo res pravo sokolsko življenje — in če bode po tej poti nadaljevalo s to vstrajnostjo, kakor sedaj, se mu ni treba   bati nasprotni.: Kajti z zadnjo javno telovadbo smo pokazali, kaj premoremo in kaj znamo mi »sokoliči«, ki nas je po zatrdilu   naših   nasprotnikov komaj z? eno »omizje«.   In to »omizje«   je vi nedeljo   postavilo   v telovadnico 3*1 Sokolić s prostimi vajami, ki so na<l vse nepričakovano dobro vspele. Nil to   je nastopilo 24 naraščaja,   ki bo I proizvajali tudi res dobro proste va-l je, za njim je pa nastopil s prostimi I vajami obrtni naraščaj, tudi jako le-1 po število 19, ki so tudi prav dobro I izvršili   svojo nalogo.   Pri celjskih I prostih   vajah   je nastopilo 22 telo-1 vadcev,   med   tem   nekaj bratov iz I Hrastnika, Trbovelj in Litije. Tu smel opazili, v koliko so naši telovadci odi zadnje javne telovadbe napredovali. I
— Z nastopom na orodju v dveh vH stali smo bili še tudi jako zadovoljni. I Vidi se,   koliko premore res   prava I disciplina, katero je vpeljal sedanji I vaditeljski zbor. Priporočali bi oso-1 bito sestram Sokolicam   in telovadi cem, če se bodo držali vedno te disci-1 pline, da bodo pri otvoritvi Sokolske-1 ga doma pač želi še več pohvale koti sedaj. — Tudi v gmotnem oziru smol lahko   zadovoljni,   za kar gre pa°| čast našim jako požrtvovalnim mam, ki se ne boje truda in povrh sel stroškov.   Z veseljem   moramo tudi I beležiti,   da je v nedeljo   nasa vrl* I kumica   gospa Marija Medved prvjl pot posetila Sokolski dom in ob tej priliki   podarila   za Sokolski dorn 1 velikodušni dar 400 K, za kar se je] najtopleje zahvaljujemo. —»   In tudi I bratom iz Trbovelj, Hrastnika in Litije, ki so nas v tako obilnem številu posetili. Tudi gospici Zimermannovi hvala lepa za trud! Na zdar!
Podružnica družbe sv. Cirila ** Metodu sa Hrastnik - Dol uprizori v nedeljo 24. t, m. gledališko predstavo »Zamenjani bolnik« v prostorih £• Ferdinanda Rosa v Hrastniku. Začetek ob 4. popoldne. Čisti dobiček Je namenjen družbi sv. Cirila in Metodu.
Državni poslanec Vinko Jezovi sik t. Is Velenja as nam poroča: P*' oes, 22. aprilu* js bil pogreb prerano amrlsfu državnega poslancu Jelov-
nika. Udeležba je bila ogromna; vsi sloji so prihiteli izkazat iselntnemu
in priljubljenemu pokojniku zadnjo e*>t.    Pred hišo žalosti in na grobu
60 šaleški in drugi pevci peli ginlji-
ve žalostinke.
V Konjicah so včeraj pokopali .los. Beznika, posestnika in krčmar-
ja v Zičah. Pokojnik je bil vrl narodnjak, kar je zlasti v konjiškem okraju velika redkost. Pogreba so se udeležili vsi konjiški narodni krogi, na čelu jim odvetnik dr. Rudolf. — Blag mu spomin!
Potrjena sodba. Zaradi zapeljevanja h krivi prisegi na štiri mesece teške ječe obsojeni župnik Sušnik iz Crešnjice na Štajerskem je vložil proti tej obsodbi ničnostno pritožbo. Najvišje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo obsodbo.
Vtihotapi janje saharina na Sp. Stajersk. Budimpeštanska lekarnarja. Torok in Egger, sta razpečala med spodnještajerskimi kmeti velike množine saharina, ki je v Avstriji strogo prepovedan. Oblast je prišla stvari na sled in bo več kmetov občutno kaznovanih.
Stričnik kardinala Missije. Po Murskem polju nabira člane za »Sudmarkoc Jakob Mišja iz Mote, stričnik pokojn. kardinala Missije. Mišja je zapravil lepo premoženje, tudi precej stričevih tisočakov je pognal. Zdaj je pa najhujši agitator za >Sudmarko«. — Kakor se kaže, niso imeli kardinalovi tisočaki božjega blagoslova.
V konkurz je prišel Juri Kaiser, trgovce z mešanim blagrom in gostil-uičar v Majšpergn.
Nesreča na železnici. Ko je ne-dne 20. aprila 211etna Veronika Smodič iz Dobovca, ki je služila pri G^cbeneu v Trbovljah, škaf vode čez železniško progo pri novem predoru vljah, jo je nenadoma podrl ik po tleh. Nesrečnici je vlak od-u pol glave, stopalo desne noge in ji zlomil levo roko.
Avstrijski sistem. K davkariji v Sevnico je premeščeu iz Maribora nt Su.-ke, fanatičen Nemec, za uradovanje med Slovenci popolnoma nezmožen človek. V Avstriji je pač tako: Slovenske uradnike med Nemce, kj»*r so vsega pomilovanja vredni sužnji, med Slovence pa nemške uradnike, ki delajo pod vladno 'aščito pangermansko propagando.
Velik orkestralni koncert v Trstu. Mini in to, dne 16. aprila, se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma   v Tr>*;: ob izredno veliki udeležbi elitnega občinstva, velik orke-ni  koucert,    prirejen od štirih slovanskih društev v Trstu <>loven->kn Čitalnica, čo^ka Beseda, dalma-i Skup in srbska Čitaonica), ki je uspel v vsakem pogledu   nad vse pričakovanje, o čemer je pričalo ve-navdušenje in razpoloženje poslušalcev.   Gospa Lilv Norci ga rtova, primadona ljubljanskega deželnega gledališča, je odpela   štiri umetne komade s tako preciznostjo in mi-lobo. da si je na mah — že pri pr-:adu — pridobila med poslu-ošne simpatije, tako.da plos-j in odobravanja po vsaki točki ni b i' j konca, dokler se zopet in zo-po*    i i rikazala na odru in slednjič :iia komad. Tako krasno zvenečega in mojstrsko iznrjenec-a glasu so pač Tržaeani    le    redko    slišali. — Umetnici je bil podarjen krasen šopek svežih cvetlic. — Pravo navdušen          pa vzbudil v poshi.Šajočem občinstvu svetovni mojster na gosli, Ondriček, ki je na svojem malem in--rnimentu izvajal tako divne in eu-esne glasove, «ta fra je občinstvo kakor nemo poslušalo. — Po vsakem aiadu, ki ga je odigral   ta veliki aojster,   je sledil pravi vihar nav-dušem sra    vzklikanja in ploskanja, tako, da jo moral več točk ponoviti in eno celo dodati. — Res, Ondfieek je v s vel v tržaškem »Narod' e    d o mu« pravi triumf. — Podarjen mu je bil lovorjev venec. — Ali tudi popolen orkester 97. pešpol-i, r.od vodstvom vrlega in simpa-i   i ?ga kapelniku, gusp. Toplega, se izkazu! vrednega umetnemu večeru, izvajajoč z vso preciznostjo raz-< . zelo teŠke umetniške   točke, za -:r jf   t>•! od hvaležnih poslušalcev i!o pohvale. — Sploh je bil to res i umetniški koncert, res užitka »In večer, na katerem so se nasla-posln alci:   Slovenci, Hrvatje, bi in Srbi, kar naj bi se vsekdar T. vsaki člani priliki dogajalo. — hi je do tega koncerta združenih askih društev prišlo, gre v prvi -tj zasluga   vrlemu predsedniku venske »Čitalnice«, gosp. dr. Sta-tu, ki se je za to mnogo trudil in neumorno dela na čim tesnejšo mžitev in  medsebojno spoznava-eh v Trstu živečih Slovanov, kar je posebno hvalevredno in v in-sa narodne stvari v Trstu velikemu pomena.
Samomor 771etnega starca. Par * že je bil v Trstu nastanjen simpa-' n starček 771etni Teodor Levato, a iz Padove v Italiji. Bil je dol-let tajnik benečanske dramatične družbe Emila Zalo, a odkar je bival
v Trstu, js bil stalen Mkih ituL gledališč.
obkkovsiee trda je bU
Prud pol letom js starčku umrlu soproga, kar ga js salo potrla, tako da je hotel že čestokrat izvršiti samomor, kar so pa vsikdar domačini preprečili. V sredo zjutraj pa — ko starčka ni hotelo biti iz njegove sobe, je vstopila tju noter njegova hi-šina, ki je našla Levata ležečega sredi sobe v luži krvi mrtvega, s prerezanim vratom. Pri samomorilen so našli dve hranilni knjižici, eno gla-sečo se na 3000, a drugo na 1000 K.
Ust tedni bauku čeek? spoHteleu v Pragi. Pri blagajnah centrale v Pragi, kakor i podružnic v Brnu, Cr-novicah, Lvovu, Trstu in na Dunaju se izplačujejo z dnem 1. maja 1910 dospeli kuponi 4% latsnih zadolž-uic od dne 27. aprila t. 1. naprej brez vsakega odbitka.
Umrl je v Litiji sinoči zasebnik gosp. Franc H u m e r. Naj v m. p.!
Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte ima od sobote, dne 23. aprila do torka, dne 26. aprila 1910 sledeči spored: Engadin. (Po naravi.) Papir, ki se spri jemlje. (Komično.) Ženska policist inja. (Drama.) Dariceling. (Po naravi.) Marjeta Legrange.(Zgodovinska drama.) Kratkovidnež na lovu. (Smešno.) — Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajoči približno dve uri: Tekme s skiji v Bardonecchiji. (Po naravi.) Krivda matere. (Drama Pierre Gif-farda.) Beoncelli, morilec. (Komično.) — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«.
Cirkus »Central« ostane radi po-voljnega obiska v Ljubljani še tri dni, da dokonča započete rokoborbe. Danes, v soboto, se bori mojstrski rokoborce Sp. Štajersko F. Renier z Ljubljančanoma mesarjema Fr. Kovače vičem in Štef. Cernetom. Borba se nadaljuje v nedeljo, ponedeljek in torek. Borilee naznani podjetje z dnevnimi letaki.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 3. do 10. aprila 83 volov, 16 krav, 10 bikov. 2 konja, 140 prašičev, 163 telet, 39 koštrunov in 179 kozličev. Upeljalo se je zaklane živine: 4 prašiči, 129 telet, 2 koštruna.71 kozličev in 256 kg mesa.
Friderika Zeller, znana zaradi umora na Zgor. Štajerskem, je umrla v kaznilnici v Begunjah in bila dne 22. aprila pokopana.
Novo gostilno je otvoril v svoji hiši v Mostah št. 81 pri Ljubljani g. Ivan Oražem, ki se bode potrudil, da bode svojim gostom vedno postregel s pristnim dolenjskim, štajerskim in istrskim vinom, kakor tudi ob vsakem dnevnem času z okusnimi gor-kimi in mrzlimi jedili. Obenem pripominjamo, da se nahaja pri hiši g.
0 raž m a krasen vrt in prostor za ba-lincanje.
Praske. Ko je šel predvčerajšnjim po Gruberjevi cesti delavec Jernej Gradišovsky baš, ko je bilo v prekopu vse pripravljeno za razstrel-bo, ga je čuvaj ustavil, kateremu se pa ta ni hotel pokoriti. Ko sta se /grabila, je čuvaj Gradišovskga udaril z zastavno palico po glavi in ga lahko telesno poškodoval. — Hud berač. Berač Karel Dernovšek je na C Test i v Mestni log brez vsakega vzroka napadel drvarja Karla Cimermana in ga s pestjo tako udaril po nosu, da se mu je pocedila kri. Potem mu je odtrgal od srajce rokav, naposled ga pa še s kamen i i začel obmetavati. — Poslabšal si je. Včeraj se je na domačem dvorišču nek hlapec lotil služkinje Mariu B., ker ga toži zaradi žaljenja časti. Sunil jo je s tako močjo v prsi, da je padla in ko je ležala na tleh, jo je zašel še suvati s škornji in jo tepsti po glavi, češ, jaz bom zaprt, ti moraš pa crkniti. — Sele nek trgovski so-
1 rudnik jo je rešil iz mučnega položaja.
Visoka cena na ljubljanskem sni". V sredo ie prodal posestnik Fran Bizjan iz Šiške gosp. Schlesin-gprju z Dunaja kobilo za izredno visoko ceno — za 2010 K. Konjski kup-čevalci trdijo, da po tako visoki ceni na ljubljanskem semnju že davno ni bila prodana kaka kobila. Žival je stara 5 let.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Hrvatov, nazaj je prišlo pa "28 Slovencev. V Neudorf je šlo 12, v Lipnico 22, v Heb 27, v Buchs 24, na Drenov grič 8, k poglobljenju Gruberjevega prekopa pa 22 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gostilni-carica, Ivana Planinikova, je izgubila zavitek čipk. — Marija Sparov-čeva je izgubila srebrno žensko uro. — Delavec Egidij Svoljsak je našel v Siiki moško pelerino. — Posestnik Valentin Sitar je izgubil denarnico, v kateri je imel 60 K denarja. — Kuharica Julijana Kuiurjeva je našla večjo vsoto denarja. Oboje dobe izgubitelji nazaj pri magistratu.
Srebrno uro s verižico je našel učenec Karel Lukan v šišenskem gozdu. Dobi se pri njem v Spodnji Si-ški it. lafe
jutri od pel 10. do 1*. dopoldne in ed a. ■spnlaue naprej i ' lu »Tivoli« (dvisuriju). Vstop
Zumeiie ta
Undrn
— spolu Ada-
miču prepov; lan!
Slovenski javnosti sporočamo to-le suho dejstvo:
»Združeni narodni odbor« je predložil dne 27. avgusta 1909 c. kr.
okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru s prošnjo, naj ta osnutek odobri in izda oblastveno dovoljenje za postavitev spomenika. Na to vlogo ni bilo nobenega odgovora, pač pa se je privatno obvestilo odbor, da oblast nima nobenih pomislekov proti osnutku. Na to je odbor izročil izvršitev spomenika kiparju Svitosla-vu Peruzziju. Dne 7. marca 1910. se je urgirala rešitev vloge z dne 27. avgusta 1909. in te dni je dobil »Združeni narodni odbor« uradno obvestilo, da c. kr. okrajno glavarstvo dovoljenja za postavljenje spomenika ne more dati.
Obenem je v tem uradnem dopisu rečeno, da se odbor svari, da bi oddal izvršitev spomenika, preden bo oblast izdala definitivno dovoljenje, da se sme ta spomenik postaviti na grobu Adamiča in Lnndra.
S tem je toliko rečeno, kakor da vlada sploh ne bo dala dovoljenja, da bi se spomenik postavil na pokopališču!
O tem obveščamo slovensko javnost za danes brez vsakega komentarja.
Slovanski Jug.
— Hrvatski sabor je včeraj končal prvo čitanje indemnitetne predloge, a danes se bo vršilo drugo in tretje čitanje. Med vsemi včerajšnjimi govori je bil najbolj zanimiv govor poslanca Starčevičeve čiste stranke prava Iv. Peršiča, ki je lani skupno z dr. Milom Starčevieem izstopil iz Frankove stranke. Veliko senzacijo je povzročilo njegovo razkritje, da člankov v »Hrvatskem Pravu«, ki so bili podpisani z imenom »Argus« in v katerih se je dol-žilo hrvatsko-srbsko koalicijo, zlasti pa poslanca Supila veleizdajniških zvez s srbsko vlado, ni pisal znani Pierotič, marveč da jih je dobival dr. i Frank z Dunaja, da so bili vsi pisa- j ni v nemškem jeziku in da je dr. Frank one članke dal prevajati šele v redakciji »Hrv. Prava« na hrvatski jezik. Prevajal je članke Martin I iOvrenčevič. Kakor smo že nag lagali je to razkritje Peršičevo, ki jc bil svoječasno član uredništva »Hrv. Prava«, napravilo v saboru kolosalno senzacijo. Znamenit je bil tudi oni del Peršičevega govora, v katerem je razpravljal o narodnem edin-stvu Hrvatov in Srbov. Rekel je med drugim: »David Starčevič je nekoč izjavil, naj se Srbi imenujejo Srbe, samo ako delujejo za svobodo Hrvatske. Borbo, ki se je vodila pod1 režimom bana barona Raucha, je započe 1 dr. Josip Frank. Ce človek ve, kako so se prav Srbi Banianin, Bu-disavljevič in drujrovi v Pešti borili za pravice Hrvatske, potem ni pošteno, ako se nroti njim nastopa tako, kakor to delajo frankovci«. — To so mamenite besede, ako se u važu je, da jih je govoril bivši frankovec in bivši urednik srbofobskega »Hrvatskega Prava«, in so obenem dokaz, da misel narodnera edinstva Hrvatov in Srbov pridobiva vedno več tal na Hrvatskem.
Iz zarrebškega občinskega sveta. Občanski svet zagrebški je imel v četrtek sejo. na katere dnevnem redu je bila volitev novegra podžupana. Glasovalo je 39 občinskih svetnikov. 37 glasov je dobil občinski svetnik Mondekar, ki je bil torej izvoljen za podžupana. Občinski svet je na to po ostri kontroverzi med člani hrvatsko-srbske koalicije in frankovci en bioo sprejel mestni proračun za 1. 1910.
Za medsebojno spoznavanje Slovanov. Te dni je prisoel v Belgrad profesor Aleksander Hrebtov iz Kijeva, ki je v Rusiji ustanovil društvo, ki bo prirejalo izlete ruskega dijaštva v jugoslovanske zemlje. Hrebtov je naznanil, da bodo letos priredili izlet na slovanski jug dijaki iz Kijeva, Kazani in Tvera. Srbska vlada je obljubila, da bo kolikor mogoče pospeševala podjetje profesorju fJTrebtova. Društvo, ki gu je ustanovil prof. Hrebtov, bo posredovalo tudi pri izletih iz jugoslovanskih zemelj v Busijo.
— gpimrull učenjake Bogiileu nameravajo postaviti v njegovem rodnem kraju v Caotatu pri Dubrovniku v Dalmaciji.V odboru za postavljenje spomeniku so najuglednejši rodoljubi Iz Dubrovnika in okolice, tu odbor je izdal oklic, v katerem poziva vse Jugoslovane,   naj   po svodih
Nuj
bi as prošnji au prispevanje odzvali suni fllovsuuil__
M Jlovrniftcm sveto.
— Vasslovauski kongres v Sofiji. Sofijsku »Večernja Pošta« priob-čuje tele podrobnosti o slovanskih prireditvah, ki ee bodo vršile meseca julija v Sofiji: Vseslovanskega kongresa se udeleži 80 delegatov in okrog 200 gostov. Na kongresu se bo razpravljalo o praktičnih sredstvih za zbližanje in zedinjenje slovanskih narodov. Pred vseslovanskim kongresom se bo vršil shod slovanskih časnikarjev, ki se ga vdeleži okrog 100 delegatov večinoma iz Avstro-Ogrskc. Na tem shodu bodo zastopani vsi Slovani: Cehi, Poljaki, Rusi, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Na tem shodu se bodo razpravljala vprašanja tehniška, pravniška in materialna, tičoča se interesov slovanskih žurnalistov. Na shodu se bodo sprejela tudi pravila za »Vseslovansko Časnikarsko zvezo«, ki bo velikega pomena za pospeševanje ideje slovanske vzajemnosti. Med časnikarskim shodom in vseslovanskim kongresom se vrši vseslovanski sokolski zlet. Tega se vdeleži 1500 bolgarskih »Junakov« in 500 čeških Sokolov. Številno pa bodo zastopani tudi ruski, poljski, srbski, hrvatski in slovenski Sokoli. — Kakor poročajo bolgarski listi, je dalo bolgarsko naučno ministrstvo pripravljalnemu odboru za slovanske prireditve v Sofiji na razpolago še nadaljnih 70.000 levov. Pripravljalni odbor torej razpolaga   sedaj s 170.000 levov.
— Slovaško darilo predsedniku Rooseveltu. Ob priliki poseta bivšega predsednika ameriških Združenih držav Teodorja Roosevella so mu Slovaki poklonili kniigo znanega angleškega publicista Scotus Viator-ja »Racial Problems of Hungarv« (^Narodnostni odr.ošaji na Ogrskem). V tej knjigi se objektivno opisujejo krivice, ki se gode Slovakom na Ogrskem. Ce bo Roosevelt prečital to knjigo, bo dobil pač drugo mnenje o »viteških« Madžarih in o »svobodi« na Ogrskem!
— O »Poljski republiki« v Bra. ziliji, ki si je nadela ime »Missoes« in katere glavno mesto je Uniao da Vietoria, smo pisali že pred tedni. Ustanovitelji te republike so Leon Bielecki, Cezar Wyszynski in milio-nar Konieczni. Na čelu vlade stoji tvorničar Stamborski. Nova državica je x>rijavila svoj postanek zveznemu svetu braziljske republike s prošnjo, da jo prizna. Braziljska vlada je na to odgovorila s tem, da je poslala proti »poljski republiki« 3000 vojakov. Ce so ti vojaki prišli na mejo državice »Missoes«, ni znano, najbrže ne, zakaj uradni list braziljske vlade »Correio de Mancha« je priobčil nedavno tega članek, v katerem se naglasa, da ni pravega vzroka postopati proti Poljakom, ki so se doslej izkazali za dobre patriote.
— Degenerirani poljski plemiči. Poljaki imajo mnogo plemstva. Res, da je med temi mnogo rodoljubnih mož, toda pretežna večina plemičev je popolnoma kosmopolitična, brez vsakega narodnega čuta. Eden takih poljskih plemičev je grof Roman Potočki, ki ima veliko posestvo z graščino v Lancutu. Ta graščina je ognjišče nemškutarstva v Galiciji. Grof nastavlja za svoje uradnike same Nemce, ki seveda uradujejo popolnoma nemški. Poljski listi ljuto napadajo grofa in ga imenujejo iz-vržek poljskega naroda. In pravima j o.
— Nemci v Galiciji. V začetku tega meseca se je vršil v Lvovu drugi občni zbor »Zveze nemških rajf-ajznovk v Galiciji« in tretji občni zbor »Zveze krščanskih Nemcev v Galiciji«. Na obeh občnih zborih se je z zadovoljstvom konstatiralo, da nemštvo v Galiciji zelo napreduje. Število članov »Zveze krščanskih Nemcev« je v zadnjem letu poskočilo od 3502 na 4526, število podružnic se je pomnožilo za 13 novih. Leta 1907 so znašali dohodki 2607 K 50 v, leta 1909 pa že 21.181 K 93 v. Tudi Poljaki bodo še čutili nemško pest in takrat bodo oni tisti, ki bodo pri drugih Slovanih prosili za pomoč.
Bazne stvari.
* Grof Auermperg v Ameriki. Ko se je v New Yorku zaznalo, da je pri-plul v Ameriko avstrijski grof Auersperg, se je takoj napotila k njemu cela četa časnikarjev, da ga »interviva«. Časnikarji so pred vsem hoteli vedeti, če se je grof res prišel v Ameriko ženit Grof se je sicer branil z barvo na dan, ker se pa časnikarjev le ni mogel iznebiti, jim je končno priznal, da je res prišel v Ameriko po nevesto. Slovesno pa je izjavil, du se ni prišel ženit v Ameriko radi dolarjev, marveč zato, ker je slišal, da so v Ameriki najlepša dekleta. Ta grofova izjava je kaj mulo laskava za avstrijske plemki-nje. Sicer je pa itak gotovo, da bo 1 grof Aoersperg pri izbiranju neve- ; ste bolj gledal  na  množino njenih j
• Pač res je lep vojaški stan. K vojaškemu sodišču v Somogradu je
prišla poizvedovat neka sena po svojem sinu, o katerem že štiri mesece ni dobila nobenega glasu. Stotnik auditor pa je nahrulil ubogo seno, češ, da nima pravice stikati po gar-nizijskem sodišču. Ko je žena ugovarjala, je auditor ukazal nekemu vojaku, naj jo aretira. Žena je bila seveda razburjena in v tem razpoloženju je zavpila: »Pri vojaštvu vladajo ruske razmere; niti za svojega lastnega otroka ne sme Človek skrbeti. Umorite mi še drugega sina!« Budi teh besed je vložilo garnizijsko sodišče proti dotični ženi tožbo radi razžaljenja časti. Pri obravnavi je žena povedala, da je bil njen prvi sin tudi pri vojakih, in da je pri vojakih postal jetičen. Pravil je večkrat, da je bolan, vojaški zdravniki pa so trdili, da je simulant. Ko se že ni mogel več pokonci držati, so ga odpustili od vojakov, vendar je pa bila vsaka pomoč že nemogoča. Cez par mesecev je umrl. Njenega drugega sina je pred petimi meseci brez povoda pretepel neki korporal. Ker se je pritožil, so ga zaprli, nato pa poslali v garnizijsko bolnišnico. Ker ni mogla dobiti nikekega obvestila o sinu, je šla sama poizvedovat h garnizij-skemu sodišču, kjer so jo pa zaprli. Žena je bila oproščena.
* Demonstracije na vseučilišču v Budimpešti. V četrtek so uprizorili klerikalni dijaki proti vseučiliške-mu profesorju Marczaliju na budim-peštanskem vseučilišču divje demonstracije. Tulili so, da je bilo gTOza. Proti vratom profesorske sobe so metali vsakovrstne predmete. Na cesti je prišlo med klerikalnimi in naprednimi akademiki do krvavega pretepa. V ponedeljek nameravajo klerikalci demonstracije ponoviti.
• Pisatelj Mark Twain t. Kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami, je umrl v New Torku pisatelj Mark Twain. Mark Twain (s pravim imenom Samuel Langhome Clemens) je največji humoristični ameriški pisatelj. Rodil se je 30. nov. 1835. in je moral v mladosti pretrpeti mnogo bede. Slednjič je postal žurnalist in je začel pisati humoristične stvari, ki so kmalu našle v prevodih pot po celem svetu. Twainove stvari karakterizira brezskrbni humor, ki se včasih sicer ne briga za logiko, ki pa dobro označuje duševne procese.
* Podkupljen sodnik. Francoski kmetic je prišel k advokatu ter ga prosil, naj bi ga v neki pravdi proti njegovemu sosedu zastopal. Odvetnik sprva ni hotel sprejeti zastopstva, ker je bil prepričan, da bo njegov klient tožbo izgubil. Ker pa kmet le ni hotel odnehati, se je odvetnik slednjič vdal, povedal pa mu je, da bo pravdo sosed dobil. Kmet se nekoliko pomišlja, nato pa vpraša odvetnika: »Ali ne mislite, da bi bilo dobro, če pošljem sodniku dva zajca?« »Kaj pa vendar mislite t« mu odgovori odvetnik: »Ce to storite, potem še bolj gotovo izgubite tožbo.« Nekaj dni pozneje se je vršila obravnava. Odvetnik je zastopal zadevo svojega kli-enta zelo malomarno, ker je bil prepričan, da je stvar izgubljena. Kako pa se je začudil, ko je sodnik obsodil nasprotnika, ^i mora povrniti tudi vse stroške. — Zunaj pa je stopil k odvetniku kmetic, rekoč: »Vidite gospod doktor, kako prav sta prišla moja zajca.« »Kaj, sodniku ste poslali zajca?« »Da«, odgovori kmetic, »ampak v imenu mojega nasprotnika.«
* Aretacije  v   gledališču. V
Antverpnu se vrše zadnji čas gledališke predstave, v katerih se hoče preveč posnemati Evo in Adama. V torek zvečer je prišel k predstavi državni pravdnik z 20 policisti. Ko so nastopile tri igralke v trikot-obleki, jih je dal državni pravdnik aretirati. Zaprli so tudi avtorja igre* gledališkega ravnatelja in več obiskovalcev gledališča, ki so hoteli aretacije preprečiti. Gledališče je oblast zaprla.
• Nemške bolhe izgnane iz Amerike. Nek prebrisan Nemec jo hotel v San Franciscu v Ameriki prirejati predstave z dresiranimi bolhami. Tamkajšnji zdravstveni svet je pa Nemcu ukazal, da naj s svojimi bolhami čimpreje zapusti San Fran-cisko. Svojo odredbo utemeljuje zdravstveni svet s tem, da kalifornijske bolhe »napadajo« samo živali, dočim imajo iz Nemčije importirune bolhe največje veselje j nad človekom. Radi tega se mora importacija nemških krvosesov najstrožje prepovedati. — Nemec je seveda kislega obraza zapustil s svojo menežarijo dresiranih bolh negostoljubna kalifornijska tla. i
9 Otvoritev nove avtomobilske prometne progo zdravilišča Krapinske Toplice (Hrvatsko) .Od postajeRo-gatec vozi vsak dan ob 11. uri 16 min. dopoldne in ob 5. uri 29 min. popoldne v Krapinske-Toplice avtomobilski emnibus a -sedmimi sedeži in 40 konjskimi silami. Od postaje Zabok, zagorske železnice vosi ob 10. uri 20 minut dopoldne lu ob 4. uri 24 min. popoldne avtomobilski omuibus s sedmimi ssdeui in 96/tt
■mama
■H
anuanui
mm
od 1. maje
do 1. oktobra.
* Za tausnate jo neprecenljive prednosti novi časopisni katalog znane anončne ekspedicije Edvard Drann, Dunaj, I. Botentnrmstrasee št. 9. Pred nami leši ličen 200 strani obsegajoč zrezek, ki je uprav umetniško opremljen, ki vsebuje vse, kar mora vedeti inserent. To je skrbno izdelan seznam vseh avstro-ogrskih časopisov. Sistematična navedba tendenc, naklad, način izhajanja, širina predal kakor tudi navedba insercij-skih stroškov, vse to priča o veliki skrbnosti in marljivosti založnika. .Vsi oddelki so lepo razvrščeni, zato je katalog velike praktične vrednosti. Časopisni katalog bo gotovo v dovoljni meri izpolnil svoj namen. Na zahtevo se katalog pošlje brezplačno in franko.
* Presenečena je gospodinja, kadar pogleda po svojih parketih, mazan ih s pristno Eisenstadterjevo pasto »Mollin«. Pasta »Mollin« se dobiva po vseh večjih trgovinah z materijalnim, barvnim in špecerijskim blagom. Edini izdelovalci: Bratje .Eisenstadter na Dunaju, IV./1. Pazite natančno na varstveno znamko »železni vitez«, vpodobljeno na vsaki •škatlji.
Znanstveni preizkusi na univerzitetni kliniki v Wurzburgu so podali sledeče:
Naravna l'rane Jožef-ova gren-čica vpliva zanesljivo in ne provzro-ča nikakih težkoč. Celo v slučajih, kjer se je vzidala pri občutljivem črevesu — osobito v rekonvah*soenci vnetja slepega črevt»sa s soudeležbo trebušnice — doseže Frane Jožef-ova grenčica odvajanje brez bolečin. !)
Navada, jemati v**;ik dan odvajalna sredstva, te ukorenim, ee s* jemlje nepremišljeno vsak dum večje množine drastično učinkujočih sredstev. Najprimernejše učinkujoče sredstvo je takozvani > Sagrada-Bar-ber«, naravno odvajalno sredstvo, izdelano iz rastlin, ki učinkuje okrepča joče za želodec in za čieva. Ima tudi to neprecenljivo lastnost, da je :reba uporabljati vedno manj in ne vedno več. »Sagrada - Barber je že 20 let klinično preizkušeno od države odlikovano sredstvo. Dobi se v ska-tuljah po 2 K 40 v in 70 v po vseh lekarnah. Glavna razpošiljateljica: Lekarna Pri sv. Duhu«, Dunaj, I., Operngasse 16. Pristno >amo z imenom »Barber«.
Književnost.
-Turki pred svetim Tilnoni«.
Kot drugi zvezek Jan Legove mladinske knjižice je izšla v zalogi »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« zgodovinska povest Turki pred sv. Tilnom«, ki jo je spisal Julij S 1 a p š a k in jo je > častno nagrado odlikoval ljubljanski občinski svet. Cena 1 K 20 v, s pošto 1 K 36" v. Povest je jako
dobro zasnovana in izpeljana, jezik je uzoren, slog preprost a pester, primeren mladini. Nič vsiljivega moraliziranja a vender mnogo dobrih in umestnih naukov. Povest se jako ugodno razlikuje od tistega smetja, ki ga je toliko razdanega pod naslovom »mladinska literatura«. Želimo, da bi se knjižiea kar mogoče razširila med mladino in da bi našla pot v solske knjižnice. Želimo ji, da bi pri ljudskošolskih knjižnicah imela več ■peče, kakor jo je imela prekrasna Erjavec - Sajovičeva knjiga »V naravi«, katere se je sicer po zaslugi srednješolskih profesorjev mnogo razprodalo, ki je pa vzlb* toplemu priporočilu deželnejra šolskega sveta našla pot le v kakih oO ljudskošol-<kih knjižnic in dobila med ljudskimi učitelji samo v Kostanjevici vnete-jra razširjevalca. Mladina je potrebna dobrega zabavnega in vzpodbudnega čtiva — naj bi našli »Turki pred sv. Tilnom« mnogo razširjeval-cev in še več bralcev.
Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigami« v Ljub-\jani, Prešernova olfca št. 7.
V nedeljo, 24. aprila
jnrjevanje
na Ljubljanskem gradu
v
drami u Orila ii Moda.
Telefonsko in Drzoinvno poročilo.
Napredna zmaga v soriškem vele-posestvu. Gorica, 23. aprila. Danes so se tu vršile dopolnilne deZelnozborske volitve v veleposestvu. Izvoljeni so bili napredni kandidat je dr. Franku a 60, Klančič s 5f in Rutur z 58 glasovi. Klerikalci Zuchiatti, Bol ko in Grča so dobili 53, oziroma 52 glasov. Za klerikalce je šlo vse v boj: gorft-ski magistrat, trgovska zbornicu, do*
Vkljub n
Dunaj, 23. aprilu. Predloga o dražvnem proračunu je bila sprejeta tudi v tretjem čitanju. Seju, ki se je pričela ob pol 11., je bila povsem mirnu, dasi so stranke veČine pričakovale in bile pripravljene na hude viharje. Klopi nemških poslancev so bile skoro polnoštevilno zasedene. Glasovanje se je izvršilo popolnoma mirno. Proti so glasovali socialni nemokratje in člani »Slovanske Enote«. Nato je zbornica nadaljevala debato o Vukovičevem nujnem predlogu o belokranjski-dalmatinski železnici. Prvi je govoril Vukovič, za njim pa mladočeški poslanec inženir Neu-maun, ki je najprvo naglašal slovansko vzajemnost, razpravljal s stro-kovnjaŠkega stališča ter očital vladi, da je doslej vedno zanemarjala in zapostavljala slovanski jug. Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga tudi v meritornem oziru sprejela soglasno. Prihoduja seja bo 6. maja. Kdo je sestavil govor dri. pravdniku v »veleizdajniškem« procesu?
Zagreb, 23. aprila. Včerajšnja &eja hrvatskega sabora je trajala preko polnoči. Zvečer je govoril tudi vodja Ntarčevieeve stranke prava dr. Mile Starčevič. Njegov govor je povzročil kolosalno senzacijo tako v saboru kakor v vsi javnosti. Dr. Mile Starčev ič je namreč rekel nuni drugim, da ve pozitivno, da je član Frankov«* stranke dr. Kršnjavi zahajal tolikokrat k banu baronu Rau-ehu zategadelj, ker je sestavljal dr-/avneinn pravdniku dr. Accurtiju nMorheni govor proti Srbom v »veleizdajniškem« procesu. \ dokaz svoje trditve je pokazal dva lista, na katerih so odlomki govora državnega pravdnika. Poslanci, ki poznajo pisavo dr. Kršnjavega, so konstatirali, da se na listih res nahaja rokopis dr. Kršnjavega. Na to jc nastal velikanski vihar v zbornici. Poslance Šupilo je klical: »Kršnjavi je res svinja«. Koalicija je obsipala frankovce s psovkami kakor: »Nič-vredneži, lopovi, spletkarji«. Snpilo je klical: »G. pod ban, ali l>oste trpeli, da bo Accurti še državni pravd-nik? To je sramota za Hrvatsko. Ta pijanec, ki popiva cele noči, ui niti sposoben, da bi si sam sestavil obtožni govor !<-
Samomor plesalk«*.
Budimpešta, 23. aprila. Mod predstavo opere >-Meistersinsrer< je 221etna ple-alka Kubis izvršila >a-inomr. Skočila je s 5. nadstropja in oMf>zala mrtva na tleh.
Dementirana vest.
Belgrad, aprila..    Vlada de-
inentuje vest »Zvona c da. bi se Srbija pogajala s Turčijo   glede nakupa Novega pazarja. frolgnrski ministrski predsednik v Belgradu.
Belgrad, 23. aprila. Bolgarski ministrski predsednik dr. Malinov pride sredi maja v Belgrad, kjer ostane dva dni. Konferiral bo s Parićem o bolgarsko - srbski carinski zvezi.
Za žrtve katastrofe v Suuiadiji.
Belgrad, 23. aprila. Med prvimi darovalci za žrtve vodne katastrofe v Šumadiji je bil kralj Peter, ki je v prvo pomoč nakazal 4000 dinarjev. Narodna skupščina je nakazila 1. obrok v znesku 20.000 dinarjev. Oboleli sultan.
Carigrad, 23. aprila. Zdravniki so dojrnali. da je sultan Mohamed obolel na ošpicah.
Potovanje carske rodbine.
Petrograd, 23- aprila. Zdravstveno stanje carin je se je toliko pre-ckrenilo na bolje, da bo carska rodbina že v najkrajšem času lahko odpotovala v finske Sere, kasneje bosta car in earinja posetila Darm-stadt.
Vstaja na Kitajskem. London, 23. aprila. Iz Haukava javljajo: V Hunanu je položaj silno kritičen. Uporniki so požgali vse hiše, v katerih stanujejo Evropejci, mnogo izmed teh so umorili. V pepelih so tudi tehnično šolo. v kateri je zgorelo več dijakov.
GOSIKNbuttVO.
— Moderna doba. Vsak dan, vsak trenotek nas nauči kaj novega, prinaša nam uspehe raziskovanja učenjakov, i znajdi tel je v, spoznavamo nove snovi, nove stroje, nove načine izdelovanja, vsak dan se nam m nože izkušnje.
Na podlagi starih izkušenj in novih izumov se vedno iapreminja naša okolica, zdaj počasi, zdaj spet bolj hitro.
Kjer so stale hišice naših pred-nikov^stoje danes moderno urejene M udobne velike palače, kjer je prej delala slabotna Človeška roku. tam SS danes vrte mogočni stroji, ki delajo bolj natančno in bolj poceni. Človeško roko nadomešča nunssv vodam iu električna sila,
proti- kaasriiu ui iassl prej nobene silo deročih gorskih daleč a pomočjo električno žice. Kuko je veliku n. pr. tudi razlika mod prometom po železnici danes in mod nekdanjim prometom z vozovi!
Iu če pogledamo sdruvnistvo, vidimo, kuko velika dobrote nam tudi tn prinašajo skoro vsak dan uspehi te znanosti.
Korakati moramo z dobo, prisiljeni smo izkoriščati nove stvari, nove naprave. Saj človeštvo vsak dan raste in vsak dan več potrebuje. Neopravičeno je obtičati na starih uredbah in nemogoče je vedno se držati starih stvari.
Le tisti človek in le tisti narod res napreduje, ki je tako moder, da zna pametno izrabiti nove uredbe in nove stvari.
Tako je tudi v industriji. Tu skuša industrijalec prekositi industrijalca, skuša priti na podlagi dozdaujih izkušenj z izdelkom, ki odgovarja vsem zahtevam časa, da bi kar najbolje zadovoljil odjemalce in tako prekosil svojo konkurenco. Kolikor moderneje je urejeno izdelovanje, toliko boljši je seveda tudi izdelek sam. g
In zato ni niti res niti utemeljeno, če danes konkurenca n. pr. razna-ša mnenje, da recimo »Kolinska cikorija« zato ni tako dobra, kakor konkurenčni izdelki, ker je nova.
Kolinska tovarna v Ljubljani, ki je kar najrnoderneje urejena, ki ni prav nič štedila na svoji notranji uredbi, da bi bili njeni izdelki popolni na podlagi najnovejših izkušenj, ki izrablja le surovine najboljše kakovosti pod nadzorstvom najboljših strokovnjakov, nikakor ne razglaša izdelovalne metode za nekako čudovito tajnost, kakor to dela konkurenca: kajti danes je kemična znanost tako napredovala, da t. zv. »tajnosti« v izdelovanju cikorije lahko nazovemo čisto navadno reklamno frazo, seveda reklamno frazo prav dvomljive vrednosti, čisto navadno bajko, katera naj vpliva na nestrokovnjake in jim sugerira nekaj, česar ni.
Kolinska tovarna, ki dokazuje mogočni razvoj slovanske industrije, je domače podjetje: v nji so razun dveh Cehov zaposleni sami Slovenci, ki s tem dokazujejo, da ie slovenski delavec zmožen za najboljša dela. in zato jc žaljiva trditev konkurence, da zato tovarna ne more izdelovati dobrega blaga, ker slovensko delavstvo ni dobro.
Pri izbiri delavstva tovarna seveda skrbno gleda na to. da ima le zanesljive in res zmožne delavne moči, ker le na ta način lahko prekašajo njeni izdelki pri današnjem težkem konkurenčnem boju tuje konkurenčne izdelke.
Zato opozarjamo uaSo javnost na to podjetje in ga kar najtopleje priporočamo, kajti prepričani smo, da s tem. da ga podpiramo, podpiramo svoje ljudi in pospešujemo svojo industrijo proti tuji industriji, ki se more opirati le na staro navado, iz katere vleče dobiček in izrablja nas narod. Če je tudi res, da jc stara navada železna srajca, smo pa vendarle prepričani, da je ne-Ie mogoče to železno srajco sleči, temveč, da to tudi moramo že enkrat storiti prav enerarično. če hočemo v svoji gospodarski osamosvojitvi kaj napredovati.
Računsko poročilo »Prve češke splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje v Pragi« za upravno leto 1909.
V sledečem vam podajamo obračun našega desetega poslovnega leta:
Prejemki na zavarovalninah, pristojbinah in obrestih znašajo 1,722.818 K 46 vin., zavarovane vsote znašajo 36,496.994 K 06 vin., vse-vknpno premoženje je naraslo na 6,847.231 K 33 vin.
Ti uspehi dokazujejo jasno, da je našel primeren odmev slovanski delniški zavod v čeških in tudi v »stalih slovanskih deželah, katere so ga doslej pogrešale.
Dokaz, da si izbirajo ravno premožnejši sloji za svoju visoka zavarovanja rajši delniški zavod te stroke, |e, da znaša povprečna zavarovana vsota posameznega zavarovanca pri našem zavodu po 4000 kron.
V minolem letu smo dobili 3448 ponudb za 13,781.010 K zavarovane vsote ter za 725 K zavarovanih dohodkov, od katerih smo sprejeli za 10,025.114 K zavarovane vsote ter ta 725 K zavarovanih dohorUmv in izpisali dotične zavarovalne nstine.
Prijavljenih škod smo imeli 48 za 304.494 K; v njihovo pokritje smo porabili, vpostevajoe dotično rezervo za škode, 272J03 K gotovine. Na to vsoto smo dobili od dragih družb, pri katerih smo bili rezavaro-vaui 108.623 K 91 vin- nazaj. — Za
vpetostjo amo
Cisti rtnbifiat
ih dotične nado-
bi
naj bi vporabili iz 154)33 K 58 v. za kurz-80.000 K za izplačanje it 4 ter 5543 K 07 vin. naj prenesli na nov račun.
Upravni svet.
Izdajatelj Iu odgovorni urednik: Raste Pnstoslemšek.
Poslano.*)
Gospod Janko Pintar, trgovec,
Spodnja Šiška.
V odgovor na Vaše »Poslano« v »Slov. Narodu« št. 87 z dne 19. t. m. navajam sledeče:
Nimam namena se z Vami po časopisih prepirati, primoran sem pa zadevo, ki ste jo sprožili, prav na kratko pojasniti.
Pred prazniki poslal sem v Vašo trgovino po dva kilograma najlepše pšenične moke, iz katere sem pustil deloma kruh speči, nekaj sem je pa prihranil za vzorec, katerega imam še vedno na razpolago. To sem pa vsled tega storil, ker sem se hotel^ prepričati, kakšno blago prodajate kot najboljše po cenah, ki niso v ni-kakem razmerju s takratnimi cenami pšenice, kakor tudi niso odgovarjale cenam moke večjih mlinov in naših veletržcev. katerih cene so vendar za nas v vsakem oziru merodajne. Ta poizkus mi je zadostoval in sem se prepričal, da je kakovost Vaše takratne najlepše, oz. najfinejše moke odgovarjala oni moje moke II. vrste. Ker ste Vi tako moko kot najboljšo prodajali, smatral sem jaz vse to kot konkurečno postopanje.
Toliko v pojasnilo!
Smešno je pa govoriti o škodoželjnosti in uevošljivosti. kajti jaz sem samo suha dejstva k o ns tato val, kar sem že tudi uvodoma navedel. Sicr pa storite kar nc morete opustiti, pri sodniji bodem rade volje nastopil dokaz resnice. (1452)
V Spod. Šiški, 23. aprila 1910.
Janez Skubie, mokar in posestnik*
i
• Zs rseblno tega spisa je uredništva odgovorno le toliko, kolikor določa s&kom
zdrailo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-Čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol" katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici m 1'90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. fiffOLL,
c in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tucu-lauaeu 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     2 29
Foulardna svila
od meter i K 15 vin naprej za bluze in oblaka Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev so potijo s prvo poŠto Tovarn« se »vilo HmBfbrrc, Z&rlefc. 2 62
le umirite veDdar leniKli!
Kmu Bog ve, kaj ste si dali obesiti kot ■ „sodenice". Pristne Faveve, ki obse-MmK gajo vse bistvene sestavine soden-JiBZj skih zdravilnih vrelcev, nikoli ne puste nikogar na cedilu, kdor jih rabi proti kašlju, hripavosti, zasle-zenju, bronhialnemu katarju i. t. d. Treba je samo vselej zahtevati Faveve pristne sodenske mineralne pasti 1 je, ki stanejo škatlica po K P25 in se dobivajo po vseh zadevnih trgovinah.
Generalno zastopstvo   za   Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj, Dunaj, IV. 1. Grosse Neugasse 17.
■X
xu
■X
xa ■x
Za vinopivce
ta ■»•Sanje s trtitint sokom!
alknlična kislina
pi-ij.tno re»čt9;
vini
Priporočamo našim rodbinam
holinsko cikorijo.
Preprostf iardaton in stanoviten je „Cirine" za parket t
Prosim še za 4 steklenice „Carino", ker sem z njim glede na blesk, izdatnost, stanovitnost in preprostost porabe jako zadovoljen.
Banjaluka, 15. decembra 1904.
Podp. 0. Mokarovskv.
Vi stekl. K 3--, V* stekl. K 1 70. Edini izdelovalec I.  Loreno U C©., Heb (Eger), CeSko.
Mihcu veo ne godrnju Čez slabosti in težave,
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
jfajboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hisil
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. -   - 4-80.
Nsslov za naročila: „FIOBIAN", Ljubljana.
Ponaredbe kaznive.
cene v Budimpešti.
Dne 23. aprila 1910.
Termin.
Pšenica za maj 1910 . . Pšenica za oktober 1910. Rrž za april 1910 . . . Koruza za maj 1910  - .
Efektiv.
Neizpremenjeno
za 50 kg 1204 za 50 kg 106fi za 50 kg 82ć za 50 kg 5T7
Meteorološično poročilo.
Višina sad morjem 30T2.
Srednji zračni tlak7M-t mm
22. 2. pop.: 730 2 . t 9. zv. 1 729 7
16 9 sr. vzsvzhj oblačno 121 ,sl. svzhod:
23.: 7. zj. j 7297 .    78 sr. vzsvzhl dež
Srednja včerajšnja temperatura 1211 norm. 10"8\ Padavina v 24 urah 2-0 mm.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš brat svak in stric, gospod
Franc
zasebnik,
v Litiji v petek 22. aprila ob 1 uri pop. v starosti 38 let previden s svetotajstvi po daljši mučni bolezni preminul.
Pogreb predragega rajnika se vrši v nedeljo dne 24. aprila ob 5 uri iz hiše žalosti na pokopališče v Litiji.
Bodi mu blag spomin. 1471 V Litiji, dne 23. aprila 1910. tulujoci ostali.
Vrtnar
nlajtl sanc se mm takaj.
Kje,   pove  uprav ništvo »Slovenskega Naroda«. 145?
Izfava.
Izjavljen, da je neresnično, kar m govorili ju in meja sestrico* zoper Martina poštnegu hlapca in Marjeto Tilbanevo. i«j
V Škofji Loki, 26.aprila 111«
Tin ti d Mirni
Boj alkoholizmu — alkoholizem
je uničevalec človeštvu — tako in enako slišimo v naših časih skoro dan na dan.   Tisti, ki najbolj kriče,
so 6icer časih skrivaj veliki pijanci, a to je na]K>sled postranska stvar. Ne g\ej me, ampak poslušaj me. pravijo rasi duhovniki.
Splošno mnenje je, da je untl-alkoholizem nekaj novodobnega, nehaj popolnoma modernega, o čemer
prejšnje generacijo niti pojma niso imele. Pa samo prot»alkoholni kon-«o*esi so nekaj novega, boj alkoholizmu pa je silno star.
Že Platon, Aristoteles. Plutarh in f-elo Anakreout so se v svojih spisih bavili z alkoholizmom. Plutarh govori o degeneriranju potomcev alkoholikov kakor kak specijalist naših raso v. A v starih časih ni bil boj zoper alkoholizem ^amo platoničen, kakor je dandanes, marveč prokleto resen.
Drakon je določil za pijanost — t:azen smrti. Ko bi dandanes obesili vsakega pijanca, bi še zmanjkalo lesa za vešala.
Solon sicer pijancu ni kar glave vzel. a pijanost je vender jako ostro Kaznoval, zlasti pijanost javnih innkcijonarjcv. Med drugimi je iz-<;al dva jako karakteristična zakona. Prvi je prepovedal piti či>to vino pri javnih pojedinah, drugi zakon je za krčniarje določal hud^ kazni, če -o prodajali vino, ki ni bilo uouuo-^ano z vodo. Dandanes kaznujejo krčmarje če vinu primešajo vodo, >">lon je preganjal pijančevanje in je bil vse kako modrejši od dandanašnjih oblastni k o-v.-. ki na eni strani pregranjajo pijaneevanjo. na clrufri -trani pa da.io denar, An podpirajo produkcijo pijač, ki obsojajo alkoholizem, pa ob enem kaznujejo krč-larje, ki med vino mešajo vodo. dasi s tem podpirajo boj zoper alkoholizem.
Apeliramo na poslance, naj žara j o v drž. zboru postavo, ki bo voljevala. med vino mešati vodo. S tem bo država   olajšala boj zoper alkoholizem   in   pomagano bo tudi rčmarjem. ki so itak z davki pre-• bloženi.
Značilno je, da Solon ni priznal, da bi pijanec ne bil odgovoren za kako dejanje, katero je storil v stanju popolne pijanosti.   V naših   časih se totalna pijanost    zelo    upošteva pri tazličnih sodbah.   Justiea   stoji na tališču, da v totalni pijanosti storje-ra dejanja ni tako soditi; kaker če dotično   dejanje   storjeno v trezni stanju. Solon je bil drugačnega
• nenja, kakor smo videli, Aristote-
• s pa je celo stal na stališču, da je očinec. ki je kaj storil v pijanosti, vakrat kažnjiv,   enkrat   zločina in
krat pijanstva. Glavo so mu seveda ogli   odsekati   eno san1 o.   ker je inel samo eno.
Kakor se vidi. tudi boj alkoho-!:zmu ni nič moder;!*^r«-j. nego nekaj ^lo starega. Uspeha pa ni imel niti ari niti novi boj in ga. žal. tudi ne
Filolog.
Nesrečni zoKonci.
Y Parizu so se dobili ljudje, ki —tavili statistik:) o sreči v zako-
ii.   V koliko je ta -latistika zanes-.jiva. ni mogoče reči. Listi pišejo, da -tavljena po izpovorlbah udele-enih zakoncev samih in more vslcd -2ra že biti izraz   dejanskih razmer.
Glasom te statistike je v Parizu *^mo sedem, čitaj sedem zakonskih •arov, ki so popolnoma srečni.
V enem letu je 1360 žena pobeg-r ilo svojim možem in ^ir-er vsaka 8
vojim ljubimcem. Možje so bili še labši, kajti rečena statistika pravi, a je 2371 oženjen i h   mož zapustilo .oje žene in iskalo tolažbe pri drn-;rih ženskah.   101.023 zakonskih pa-rv živi zic*'T skupno, a to življenje -krajno nesrečno ter sestoji iz salih prepirov in pretepov. 152.230 zakonskih   parov   živi   skupno pod '•no -treho a le iz ozirov na svet in : ! opcijske in druge razmere, med pa se ti zakonski sovražijo in ■m niču jejo. 510.132 zakonskih parov -teti med filozofe; v teh zakonih '  samo formalno skupaj,   a mož iodi svoja pota,   žena   pa svoja in 4ni£>'inu ni nič za drugega.
To so številke, ki jih podaja sta-' >Mka glede nesrečnih zakonov. O ni h zakonih pove precej manj. 1102 zakonska   para žive navi-/fK> srečno   med sabo.   a v resnici - -rečni    in zadovoljni; mirnim ne vosa slede   od časa do časa tudi ]harni.
O 135 zakonskih   parih pravi -tika, da so Še dosti sreeni, kajti •Krijo   >e   par*    kaki prizori, a ©s jim teče    življenje gladko in
'ijazno.
Rrsnično srečnih. popolnomu lačnih zakonov pa je glasom te stu> \\"fike le sedem, a moje mnenje jef |ca statistika pretirava.
Mučenik.
lotim mtm% ridajte zanki
Pred kakimi 14 dnevi je bilo v Tren tonu zaključno zasedanje poslanske zbornice države New-Jersey v Severni Ameriki. Kakor pri vsakem zaključnem zasedanj ju, tako so se hoteli poslanci tudi zdaj po težavnem delu v zbornici ozir. na galeriji malo razvedriti. Ker so se. pa v zadnji seji posvetovali o zelo suhoparnem predmetu, je večina poslancev odšla od seje še pred zaključkom. O zanimivi seji poročajo amerikanski listi sledeče:
»Zadnje posvetovanje je bilo posvečeno vodni moči, ozir. njeni razdelitvi. Guverner Fort je hotel na vsak način, da bi bil ta predlog še sprejet. Med tem, ko je guverner z nekaterimi postavodajalci debatiral o vodi, so se i>a drugi postavodajalci bavili s — šampanjcem. Ta skupina jo vedno bolj naraščala in tako se je večina postavodajalcev končno nabrala krog steklenic in le malo jih je ostalo pri vodi. Postavodajalci, ki so bili »vinske sorte«, so se končno i»reselili na galerije, kamor so pričele prihajati tudi ženske, tako, da je bila družba popolna. Med temi ženskami je bilo mnogo nepoznanih, toda rnnocro je bilo tudi takih, ki so znane tren tonski policiji. Te ženske so se udomačile na galeriji in ko je pričel šampanjec delovati, so klicale senatorje in zastopnike države New-Jersev enostavno z njihovimi krstnimi imeni »Will«, »Billv«, »Jack«, -Iiir.n.v« itd. — Končno je nekoliko postavodajalcev  na  galeriji zaspalo.
Ko se je potem nek poslanee prebudil, je nase] na mizi na polovico izpraznjeno steklenico ^ninpanj-ca. \sled česar je takoj dejal, naj se odnese steklenica v — refrigator. Jedva je to izustil, pričela mu je vsa galerija ploskati.
V posvetovalnici vise na eni steni stare zastave, katere so rabili nasi predniki v revoluciji. Pod temi :-godovinskimi zastavami je šampanjec tekel najhitrejše. Končno se je trikaj pričelo tudi plesati can-can. ki bi delal vso čast pariškemu Moulin Rouge. Medtem, ko so postavodajalci prepevali domače napeve in tolkli takt po tleh, so ženske plesale, da je bilo veselje.
A' vogalu je sedel nek star gent-leman, oblečen v salonsko obleko. Ta je povabil ženske v kapitol, da so razveseljevale njegove postavodajal ske prijatelje povodom zaključne seje. Ta g^ntleman je tupatam tudi govoril kratek govor, ki se je pa vedno zaključil s pozivom in predlogom: > Še en zahojček šampanjca«. Kjeprov predlog je bil vedno enoglasno sprejet.
Debata v zbornici je bila skrajno važna in tako so morali vsi po-*tavodajalc*i ostati v poslopju. Ko se je pa pričel can-can, ni nihče več ostavi 1 stranske sobe, v kateri se je pilo i u plesalo. Končno so postavodajalci sklenili dati posebno najrrado oni ženski, ki najvišje brcne. To nalogo je izvršila neka mala ženska, ki je skotila na mizo in pričela brcati. Xato se je neka prospodična ponudila, d«' bode plesala apaški ples. Povabila je tudi nekepra poslanca, naj z njo pleCe. toda ta ni imel već pravega ravnotežja in tako ni prišlo do tega plesa.
Končno je nastala jutranja zarja in ženske so se zelo glasno poslovile od postavodajalcev, ki so hitro pospravili ostanke nočne zabave.«
Taka seja mora biti res nekaj prav prijetnega!
Dobro dom cee zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hiajenju itd zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP s .sidrom- nadomestilo za „Pain-ExpeIler s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka : flO h, K P40 in K 2 - steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
The Premier Cvcle Co. Ltd. Hill-mann, Herbert & Cooper.    Oba cenika za leto 1910 navedene tvrdke sta   gotovo   nedosežna   v elegantni opremi in pregledu.     Zlasti zasluži vse   priznanje cenik koles za sezono 1910.   V   predgovoru pravi tvrdka, da   je   Anglija domovina modernih dvokoles. Tudi ona je iz iste domovine, vendar je svoje izdelke v vsakem oziru spopolnila. Izdelovanje iz angleškega      materijala omogoča tvrdki, da nudi najsolidnejša in naj-trnežnejša kolesa. Pri tem se pa gleda z vso strogostjo tudi nu to, da odgovarja oblika strojev popolnoma tn-zemskemn   okusu,   tuko da so odjemalci postrežem vedno z najboljšimi in najmodernejšimi kolesi. To dokazuje i>ač najbolj dejstvo, da se število odjemalcev vsako leto neverjetno   množi.    To zaupanje pa nalaga tvrdki tudi dolžnost, da zvesta sumu sebi hodi po začrtani poti in da postreže vedno z najboljšim.    De bo tvrdka   to storila tudi. pri izdelovu- J uju novih modelov« o teza se bo lufeko : vsak kolesar sum prupstful* I
HUmwU lorovulk
tiare
-— ta strelce po najnovejših popotnim Jamstvom Tudi sro-stmokresnke, sprejema vsako-r._JMki ter jih točno in dobro «7*0* Vse puške so »a c. kr. preskuse-vmlaici in od mene preizkušene. — Huetre-13 veni o«»nik» zistan)
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da 0U1 in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo  prociaj.ilišč zastonj od tvo-
nios za gumi G L* A ns Dunaju II. 300, Prsterstr. 57. iCOO
JANUS
Tioriu
UB.
3 leta
Tvornica
VBZSih
koles.
3 leta. jnisliu
Prve vrste vezna kolesa s prostim tekom i iu ssvoro na pritisk nssaf od 35 K naprej. Jana* prostotečna cs z savoro na pritisk nazaj, 1 leto jamstvu, IS K. Plašča
od 4 K naprej, dobre pnevmatike, prima ■•dali in prima verižice od 3 K naprej. Zvonci od 30 via. naprej, kolotečen zvonec od 1 K. Scetiileake od 2 K nacrej, varovalo proti blatu kompletno iz pločevine ali lesa 1 K 20 vin. sedlo, torbe, osi, konusi *ssk sistemov v zalogi in poceni.
Lastna popravila, ponikljanje ia emajliranje.
Zahtes-afte bogati glavni katalog ItlO gratis ia franku.
Uvozna trgovina  za industrijo vozil
Max Skutetzkv
Dunaj I., Stubenring št. 6.
Fristni krnjsU
lanenooljnati firnež
Oljnate barve
▼ posadtcah pa V,, l kg kakor tudi v večjih posoftak.
fasadne barve
a fctSc, p vzordk.
Slikarski vzorci
a mu u norce.
prisili angleški a vozove, a pohištva ta a pole.
Steklarski klej
Karbolinej a JHavec (gips)
a aiitoje ta a stavk.
283
ItaiSep izStlka a zdanje ta a vata) ttat
ptamb
O Na obroke!!
zs gospo-
!de in dame.
iu zlsSS brez povišanja cen. Razpošilja na vse strani. Ugodni pogoji. 4 K mesečno, "zahtevajte naroči Ini list.
taeaaia, suspsstuziuias ur tu
ssueslsz, arsslsvu it SI.
Dobroidoča
1336
gostilna
v Ljubljani
a odda s 1. avgustom u raHnn.
Ponudbe naj se pošlje na naslov: ••Gostilna na račun", poste restante, Ljubljana.
Sledilna ognjišča Criumph
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbo-Ije priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: mtedJihuk osaflžca za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlar.i znamki. 2506
Tovarna za MM opj&a jAmna"
S. GoSdschmidt S sin Wels 16, Gorenje avstrijsko.
tu.
Fiifiin
zlasti taki, ki jih muci trdovratno telesno zagatenje,
napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspshom razkrajajoči  čaj, preje
Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših
in najbolj zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen Čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, iači želodec, čisti kri, razkraja s!ez in se zlasti dobro obnaša tudi pri o d e be I el osti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono.
Dobiva se v lekarni preje Birnbacher „Pri Obeliska", Viktor Haoser v Celovca, Knežji trg. Manj nego 4 male alt 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
Edino l!
zastopstvo znamke «j
KIMTA i
je v teku m trpežnosti nedosežno : kolo sedanjosti.       1053 I
Zaloga Puchovih koles, j
Kolesa sprejema v popravo, emaj- • lirunjo ia ponikliunlo ter (
izposojevanje koles, j
ločna, soliina in cena izvršitev, j
Karel Čamernik j
fjubljana, Dunajska cesta 9. j
__ _ _ _ ___ _ e>
sssuuu e e ezsuszs * • essnse> e • eusssse e • eissusu e e ejsuuue e e sjbu e
Damskemu sveta
toplo priporočamo
Piliričkovo posebnost
velefino toaletno milo
LAHOL
ki tvori in ohranja krasno in svežo polt!
1 tsjoot mm K S»— pošilja, če se denar vposlje naprej —
J. Pilnatek,
išče solidnih zastopnikov
proti fr^iJJI/Ponud^god^JP.^fcM^*
*   M. 1405
Praaa sa Is prašta raka
HIŠA
z lepim sadnim vrtom in njivo, oddaljena 5 minut od kolodvora ter ravno tako blizu farne cerkve. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina. 1243 Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
Podporna zadruga
„Hercules"
]e izplačala na oosmrtninati 14,a
ad 1. do 15. aprila i. 1. sapa!
22.000 kron.
— Izkaz sledi 1. maja t. I. ■ Ravnateljstvo zadruga 9Hercules'.
Gradec, Herrongasse 7, H. nadstr
Osebni kredit in posojila zs rantiranje uradnikom, profesorjem, učiteljem, umi-rovljencem itd. pod najugodnejšimi pogoji eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevku. Nikakik
predstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845
J. Kosem. Ljubljana«
Krakovski nasip št. 22
Pozor!
Pozor!
Trgovci!
V moji 30 letni praksi se mi je posrečilo, iznajti izborno sestavo za izdelovanje črnega in rumenega mazila (creme) za ČevljO. Mazilo je sestavljeno preprosto in ceno in daje v nekaj sekundah prekrasen blesk. Želim recept in vse pripravljanje prodati spretnemu trgovcu,   ki   bi   si   lahko z majhno
glavnico uredil izvoz z velikanskim uspehom. Za škripci j o in delo se jamči. Naslov pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. h 18
W
Nedosežno *
Najnovejša m
ameriška iznajdba T
Higijensko gumasto blago zs moške. Porsbuo na leta. K 4-60.
čez 2 mil Jona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ionska
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. S 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
J.     H. AUER J.
1   tvornica za gumasto blago. I Dunaj IZ 2, Jfussdorferstrasse 3—0.
a
Oddalo s tako)
gostilna*
kSeo pripravna za ■ ■■9SSg trgovino,
žaga,
klepanja i« mizarstvo
vse ta v laka prometnem krajo.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1318
Globus
88
4177
IIP1MII   JjJMfMP^ i!., .k
n 4 ta
1291
se prota.
Bij M
prt Vipavi.
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarev,
nuj zahteva izključno
V 424
Ottoman
cigaretni papir.
Fr. Mally & dr.
Parna osekama in tvornica za zarezam epsko
t Srednjih Gamellnih pri LlablJanL
Plaarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2,
Drlaorofia
1073
Mm n opeko, nujni tel, zidno opeko na stroj iti
aalboljie kakovosti Ia ▼ poljubni množini.
Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo.
Redni« podna zađrooa MM\
mm Boki 1390 spre}me naoiaoga
ii za
Ponudbe  na upravo.  »Slov. Naroda«.
y[\ imajo veselje do kuhanj?, imajo naj lepšo priliko izuriti SU brS^pIaČUO v kuharstvu. Pouk se vrši doc nadzorstvom kuharskega nadzornka, ki je nac^oroval v gostilniški šoli na Bledu. Priglasi se W hotelu „Tivoli"
v Ljubljani. 1420
Redka prilika za nakup!
1 kompletna obleka mm gospode ali kostum
1 modni površnik     „        „        „ raglan ali prašni plašč
1 posamezne hlače   „ „ krilo iz blaga ali za prati
1 modni telovnik „ bluza ali jupon
1 klobuk ali slamnik „        „ velika modna čepica
za damo
19 99
99 99 99 99
1
L
»Angleško skladišče oblek",
O. BERNATOVIČ, LJablJana, Mestni trg 5.
.*-zr2 ■ f .JI
I
Najnovejše urejena
pekarna
se odda takoj i najem oa Predovičevem Selu.
Natančneje pri 143^ II. Predoviču v Ljubljani.
z večletno prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika bi rad premenil svoj-
mesto. Gre tudi na deželo.
Ponudbe    pod   „Merkur11 na
upravn. »Slov. Naroda«. 137i
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 1888. Založnik ■ avstrijskih
zveze        ^^3^^ državnih 2i69      ce5. kralj. —-«L uradnikov.
Alojzi] Večaj v Ljubljani,
Trnovo,     Opekarska cesta,     Veliki sirsdou it e
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših predanih in poljubno barvanih do najpriprostejših prstenih peči različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušno peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
3i2H=HslC
3E
Vel natakari
'mi
Lekarnarja
Kletar
OŽesjen, posten, trezen in razumen, tudi kmetijstva vajen, se Sprojm© tukaj
▼ vinski trgovini 1427
Dobro uvedena, na zdravi podlagi stoječa
specialna trgovina za platneno in bombaž, blage
se zaradi obolenja gospodarja ugodno proda.
Zaloga obstoji iz kurantnega, modi ne podvrženega blaga. Letnega promcia 45 000 do 50 000 krec, prav zmerna najemnina, majhna režija ker ni treba osobja 1453 Denarja je treba 10.000 kron.
Vprašanja pod  „CvotOČU trgovina'1 na upravnistvo »Slovenskega Naroda«
3BE
t 1
li
le
vi
,ia ti 2e
ji št ii te ta
si i*i
<t sk li, že It in z\ O. ee
le
m
%'* k<
bi rs
je se
rlć
fa
>a V« Di
je
m
pc k
$
•e di jo lo K
Vf
ča še
Um tn>ia, tiias
iz lekarne jrt angelu varbu
L Thierj 1 Pregradi, pri Rogaikl Slatini.
53 (OsL varovano.)
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjeca učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd.      Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče.   12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5—.
Lekarnarja A. Tfeiemia cesttfslijsko mazili
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škattjici K 3-60. Naslov: lekarna pri angelu varhn
A. Thierrj v Pregradi pri Bogate«.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
Karia Uafcta f Larati pri Mani.
Žena  naj  bo tudi porabna za poljej de'stvo. Plača kletarju 70 K mesečno j in prosto stanovanje, ženi še posebe-po dogovoru. Služba je stalna.
778
Razpi
Mlekarska zadruga na Prestrankv bode zgradila
novo gospodarsko poslopje
in se bode zaradi oddaje vseh skupnih del vršila
dne 8. maja 1910 ob pela 4. uri popoldne 1 M protoni u Mota javna ponudbena obravnava.
Načrte, proračune in natančnejše stavbne pogoje je mogoče v mlekarski pisarni v p< gledati. Vsak ponudnik  mora položiti 10% °d ponudenega zneska
kot varščino
Piedstojništvo &i pridržuje pravico, izbrati ponudniki ne glede ns višino ponudenega zneska. 1443 Prestranek, dne 21. aprila 1910. PFCdStOfauUsTOa
Hi€3 f pMotBa nnliiiFiin
III JO J opralo PcilOllJU
se pod ugodnimi pogoji
takoj proda ali Ia ? Dajem r Lesu! Is*. »
mm Gorenjskem.
Hiša je nova, z opeko krita in ima vodovod.  —  Podrobnosti pri la-tmku
J. Pretnarju, trgoveea ai
Ustanovljeno 1662. 775 Telefon št. 584.
Ma|staro|ia tvornica pači in ognJiSč
Rudolf Gebnrtta, Dunaj
VIL Kaiserstrasse 71, na ogin Barggasse.
fflailG Mili. kBbaladh in strojni
ognjišč za kavo, kopeinib in trajno-gorilnih peči. Plinove peci in plinovi kamini.
Specialni katalogi gratis in franko.
c. ia fcr. đvenri strojBili.
Razpisuje se natečaj za mesto
TRUBAR
krasna umetni*Ica reprodukcija t
amfi-,'tč Groharjeve
Primoža Trubarlo
Svetov** Mj»*lj ■«
vozna kolesa
PREMIER
. 1k ftn% tfdt t* l" iDsai.imntiia)0idB(i
obliBikega zdravnika za ol
s sedežem v trgu Baška.
Letna plača je K 2500"—. Za zdravljenje bolnikov pobira takse, določene v §§ 10 in 30 organskega pravilnika.
Za zdravljenje bolnik 3V izven okrožja 2 km od sedeža pripada zdravniku pristojbina po 54 vinarjev od km (tour-retour) za potne stroške na vozn^ potih, na drugih pa po 40 h v od km.
Zahteva se: popolna zdravniška usposobljenost, avstrijsko državljanstvo
znanje hrvaškega jezika.
Zdravnik bo imel svojo lekarnico.
Kadar občinski zdravnik doseže de fini ti vnos t, ima pravico na pokojcino za sebe, vdovo in sirote po zakonu od 12. avgusta 1907 Št. 42 1. p. z. Drug pogoji so razvidni iz organskega pravilnika.
Pravilno opremljene prošnje sprejema podpisano poglavarstvo
do 15. maja 1910. ~
Nastop službe je 1. junija 1910.
Občinsko poglavarstvo Baška,
dne 19 aprila 1910.
Župan: b. Kaftanić s. r.
s*
kc
o .
ja oh
Ustanovljeno leta 1842.
ustanovitelja slovenske knjižen
hiše.
i in Široka SS osa je najlepši okras ^°'riia£' Ta re^d?kciiT" sploh najlepia     iiajoovrsenejia kar Hs
imamo Slovenci.
Cena • poMa K 9-10.
Dobiva se v
orodni knjigarni
iHumpottc *j šuto******/ Najbolje siftnoi i
-K
izvoBjvkna
^Mumpoku,
Sssni.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata
Ljubljanu ^ bmBM% Wm% stitna te nUihtu pleskarji,
Miklošičeva ulica It 6.
d*l«vniea ■
Igriška ulica štev.
ua»M
m. 7.
669032
QY
IZVflflRttlfl liUNhL 9%-
rabo po 40 letih lldKznl!
V nedeljo se je vršila v Trstu t ♦< »roka 68 letne Katarine Goinbsc in t>91etnega Matije Sabaza. katerih ljubavni roman sejra preko štirideset \et nazaj. — Tej izvanredno zanimivi poroki je prisostvovalo mnogo prijateljev ženina in neveste, a Še več radovednežev. Stara nevesta in /enin sta se pa po izvršeni ceremoniji čutila srečnima, kajti po več kot štiridesetletni neprestani ljubezni, se mna je slednjič uresničila želja, ka-rrro sta posebno v njiju mlajših letih ako prisrčno gojila.
Leta 1869. je Katarina Gombač ki je bila tedaj čedno   dekle — -lužila pri neki bogati družini v uli-i Fabbri. — Nekcara dne sreča na -topnieah Matijo Sabaza, ki je tedaj ^lnžil kot k oči jaz v neki sosednji vi-Ji, mlada človeka sta se pogledala in ss ta prvi pogled je rodil v obeh — ju bežen. — Sestala sta se čez par dni Sabaz je Katinki prisegal večno vestobo in neomajno ljubezen. — tld tistega trenutka je Katinka prišla Sabaza na vso moč ljubiti.
Ali razočaranje je ljubeči devi !e prekmalu prišlo. Sabaz je namreč oral priznati ljubeči Katinki. — ko ;.i je le-ta vprašala, kedaj se bo lah-r> poroka vršila. — da on ne more »iti njen ženin, ker je že — poročen. Gombačeva je   bila   vsled tejra kritja >krajno obupana, a ljubila Sahara tako neizrečeno, da je pri-•^la. nikdar drujrefra ljubiti in nik-s drngrim poročiti. — Ali isto-;iko. kakor Gombačeva, je bil vse ivijenje nesrečen tudi Sabaz, ki se je -ak čas zanimal zn Katinko. kje se haja in kaj je ž   njo, obljubivši \ ria se mora prej ali slej njiju že-a izpolniti, da jo pojielje pred altar.
Tu tako življenj** je trajalo — šti-n1eset let!
Rne 24. jami a rja t. 1. je v trža-«kem mostnsui institutu umrla Saba-žena in Sabaz je že drugi rlan ^ njeni ^mrti i solznimi očmi prišel svoji ljubljeni Katinki in ji razo-■■!. da      sedaj lahko zgodi, kar se lih dolgih 40 let zgoditi ni moglo, ia jo namreč lahko popelje kot svo-> nevesto pred altar. — Temu pred-■m je pritrdila tudi sedaj 681etna atarina Gombač in v nedeljo — po f*č kot 40. letih — se je izvršila vro-•*a želja dveh, ako tudi že Marili, a -p vedno ljubečih sn*.
Pa naj še kdo reče. da ni več zvestobe na svetu!
Blamirani Leoneavallo.
K«) se je znani italijanski skladi tel j Leoneavallo    mudil v Londo-u, je čital v listih, da bodo v Man-estru peli njegovo z?iamenito ope-
0 »Pa^rliar-ei . Peljal se je torej v fanehester. na vidi to velikansko idu>trijalno mesto m da si ogleda
■•Mavo opere.
V gledali.šČT: --del |>oleg riješe nekoliko priiet^n j?iko elegan-
^n in dostojuiistven go>pod prijaz-pga obraza.    Leoneavallo   je sodil, to ali ravnatelj   kake tovarne, ;)i kak bankir.
Koncem opere, kateri je sledila Maheagnijeva     >f'avalleria rusti-je   elegantni, dostojanstveni jo8pod > prijaznim    obrazom rekel: Ta opera je v resniei krasno delo.«
Leoneavallo. ki  misli tako, ka-nr vsi umetniki,    da drug človek <akor umetnik sploh nič ne razume umetnosti, je eleguutuegn in dostopi ?:st ven etra.    go<po<Ia    s prijaznim »razom hotel malo za norea imeti, i, kaj pa razum*1    *ak tovarniški ♦ vnatelj ali bankir o umetnosti. Začel je torej svojo lastno ope-
* jako neugodno kritikovati. Kdo »zna bolje slabosti kake opere ka-!■ komponist p*am.
Jaz -*em sam glasbenik« je de-al I>>oneavalto in s«* malo razumem a take ^tvari. <)i;*-ra ni nič vredna, ajbolje stvari v njej s*o ukradene.
1 . t v prvem dejanju je ukraden iz 'riunoda, kavatina iz Berlioza, fina-
iK-vreden p«jsnetek nekega Ver-
• tra finala.
I';jko je Leoneavallo trgal svoje <lo in se na tihem smejal, videč, kaverno ga posluša "legantni, do-'uistveni gospoxl s prijaznim bruzom. Sam pri sebi pa si je rekel eonravullo: Ali so ti to\arniški ^vjiatelji in bankirji nevedni; prej
* vzdihOTUl,   da je opera resnično -   • delo, zdaj j«' pa ves potrt.
.Naslednje   jutro   «e je Leonea-
• \ mil v London. Xa kolodvoru r> §e prerivali kolporterji in izkliee-ali eusopise in naslove najvažnej-
• lankov. »Manehester Guardian« Leoneavallo v Manchestru^ — j«
klicati in j«1 seveda kupil list vaconu ga je razgrnil in že ko je 1fal podnaslove njemu posvečenega *nka je skoro omedlel.
Leoneavallo v Manchestru — •dadateljeva lastna sodba o njegovi neri — Priznanje plagijatstva — ^aJ je ukradel iz Gounoda in iz Berila —*
- .-----------▼ listu dalje fcitsj, to je bil vse pri pred-sUvi sum povedal elegantnemu dostojanstvenemu gospodu s prijaznim obrazom, ki pa ni bil ne tovarniški ravnatelj, ne bankir, nego žurnal is t. Mož je Leoncavallu strahovito izplačal norčevanje, katero si je bil dovo-KI in Leoneavallo pravi, da ga vselej oblije mrzel pot, kadar se spomni tega doživljaja.
Slovenci in Slovenac!
(Zaplembe lega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le:
»Uporabljam, zavedajoč se tegu, svojo imuniteto v to, da s te delejra-eijske tribune naravnost x gromovitim glasom klicem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da se obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojske! Ti nas sicer zamore jo rszganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s cel!mi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor hi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasra mu jejo in žalijo!
Ponavljani: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih. ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
Poraba Beruerje~ih medic, ia
uUl že izza leta 186*. neprestano raste in si je te milo pridobilo pristopa v najoddaijenejše dežele Zdravilna moč in razkuževalnt učinek Bergerjevega kontrs-novega mils je tisočero preizkušena. Kot neutrpljivo milo za umivanje in za kopeli za vsakdanjo rabo služi Bcrgerjevo glicerinom kotrsnovo mi o. Uerflsrfsvs medicinska ia higienska zmlla se dobivajo po vseh lekarnicah avstro - ogrske monarhije ir. inozemstva. Vsak kos ima v oglasu vtisnjeno varstveno znamko.
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdrluje zobe čiste, bele ia zdrave.
Kdor Odol sled no vsak dan
uporabalja, ohnni najboljše zobe in usta.
•m*
Proti
in lišiti zri
izbornu dslufe dobro antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
Deželna lekarna Milana Lensteka s Liubliaui, »siljsia sssss stsv. t
soleč Franc Joteforefa jzMlejsefa
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag gospod lekarnar? Prosim vljudno, pošljite mi zopet n-i steklenice ^»šjjjj^j^^jjjg^
vuds7 katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, strja dlesno m od* stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osvežen je ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Msto Kasvisovid, kr poste
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Fs^susU nasip sL s.
»va hite.
šludnBih ognjli«.
t i tofino izvršujejo, i i
ii zaliia isnuil m ujliRjai
otroških vozičkov
tu navadne do ssjfhistss
žime.
Bf.Pakič
▼ LfoMlani.
*amm mnttkm a nOji i ptmtjea.
Josip Rojina
krojač prve vrste
v tatflivi. eliol Sei i
nasproti stavne poste
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
TvereiSka žalna uWraH. jd franL spedjaiitet Uam
: Zavod a nMft :
P
s
cu
Najboljši kosrnetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so.
tomilo po SO h, cream po s 1 K;
ustna voda po
zobni prašek po
za ohranitev in rast las:
da1—.'«""
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
!
Ph. Mr. Josip Čižmar
J v Ljubljani.
f   Kupajte zaupno te domače izdelke!
.frva krsu|sks
tvornico klavirjev
Ljubljani
Hilšarjeva ulica 5
Gradišče
I
a
E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebia solidno narejene plsniludp Mušlp|u Is
tudi
Poprave is
hitri
(ako dobro ohranjeno, M tabnj §WmM zaradi" odpotovanja prav poceni.
TMrlaiU trg M. S, L — ■Utripi«.
iUcumslatorii
200 raznih velikosti od kron 160 naprej. Cenik zastonj.
A. linaolier
SS1TS. »kli . Cika - Run-luburg 17 S.
Stanovanje
v pritličju, s 3 sobami in pritiklinami išf e za avgustov termin v okolišu Marije Terezije ceste, stranka brez otrok. Ponudbe pod „at 1910 brez otrok11
v Ljubljano, poste restante. 135^
Stampilijc
vseh vrat ss društva, trfosuu itd.
Anton Černe
in Isdelovstsli luiveukovlk itaapUll
UiAljaniivSv.Petnic6.
Ceniki franku.
zelo lepo, posebno pripravno za živinorejo, /4 ure od Maribora, blizu cerkve, šole in velike ceste, obstoječe največ iz travnikov, lepih sado-nosnžkov, nekaj vinograda, njiv in gozda, se zaradi starosti posestnika takoj proda.
Cena 28.000 kron. 1406 Posestvo meri 20 oralov. Hiša in gospodarska poslopja so v prav dobrem stanu. Proda se z živino in premičninami. — Poizve se pri Matiji Oknu, Pokresfs it 229 pri Marif
Ali ste že dobili fonoiraf zastonj ?
Da svoje izborne, najnovejše iz zlate trdolitine izdelane valce z kmočnim glasom povsod uveden, sem se odločil rszpo-darttl 2500 fouo-grafov. — Zahtevajte proti vpošiljatvi 10 v (v pisemskih znamkah) prospekt in lahko dobite prekrasen
fonograf zastonj in carine prosto. — tvornica sovorilnik strojev „C. Lo-wiaMf Uunai VI., Uuatpsuuorf erstr. 111.
Št 7700
* 402
Vežavnajem!
V Pruiernovi ulici u Ljubljani lutate ueta it 20 se bode dno 28. t nt. dopoldne ub 10. ari pri mestnem gospodarskem urada od 1. maja 1910 naprej po jasni ustni draftbi oddala u najem,
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 11. aprila 1910.
Orožje is* nst
Hanerlejeve paske, trocevke. lan-castrice, flobeni, samokresi itd. po tvornlškib cenah. Popravila najceneje. Udobni plačilni pogoji. 10 dni na *   ogled in porzknšajo.
F. Duiek, tvornica orodja,
it 71 na stat druka. Ćssko.
registr. zadruga z omejeno zavezo v Tržiča vabi svoje člane na
TL redni tliii zbor
ki bode
v seueljo, dae 1. maja 1910 ob 10. ari ■opsldua v gostilni pri Slugi.
1. Poročilo predsedstva.
2. Odobrenje računskega zaključku V. upravno loto 1909.
3. Razdelitev čistega dobička §§ 9 in 3& 4.
5. Volitev upravnega svetu in
nt,
mm proda.
Pripravna je za podjetnika. Pri hiši je vrt. Naslov v upravniŠtvu »Slovenskega Naroda««
na lepem prostoru, 15 minut od mesta oddaljena, ja na prodaj.
Vila je pripravna za dve družini ir ima lep vrt. — Kje, pove upravništve »Slovenskega Naroda. 1313
Agentje.
ki obiščejo tudi zasebne odjemalce, se sprejmo za prodajo gospodinjskega predmeta, s katero je združen tudi inkaso. Ponudbe pod „Brez kavcijo" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1265
Jtiiovnnje
z eno sobo in kuhinjo s pritiklinami se takoj Odda mirni stranki. Stanovanje se z majnikom lahko nastopi.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 13&5
Revmatizem, proth, iulias. He nožnim 4511
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, niertissen, Bavarsko
Odda se takoj
lopa. velika
1382
soba
za 1 ali dva gospoda. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Upa. i podobna ia
novozidana, z opeko krita, 11 let davka prosta, ima 4 sobe s štedilnikom v kuhinji, klet, drvarnice, svinjske hleve in lep vrt, leži na ravnini v lepem kraju tik glavne ceste, *f2 ure od Maribora, za obrtnika ali penzionista prav primerna, se takoj proda. Cena 7600
kron, na kup je pa treba dati samo 3000 kron.  Več pove lastnik Franc
Pudlipnik, Tezen 37 pri Mariboru.
Zastonj in poštnine prosto:
Seznam izbranih, najboljših  del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih.
jMJJMjg i Fed. Bamkerg v Ljskljasi,
Večja češka tvornica sprejme
trgovsko naobraženega, veščega slovenske in nemške korespondence. — Eventuelno se sprejme mlad gospod brez prakse. — Ponudbe s prepisi izpričeval pod MUradBlk>f os upravništvo »Slovenskega Naroda« dO t* prikod
ajoga nioaooa. un
Stara krčma
v dobrem kraju v veliki vasi na ravnem* lVs ure od Maribora, x/.> ure od tare in šole, tik velike ceste; tudi za kra-merijo prav primerno. Hiša je velika, z več sobami, kamra, kuhinja, klet, živinski hlev, mlatilnik, kolarnica, svinjaki itd, vse zidano, z opeko krito in v dobrem stanju. Poleg je lep vrt, okoli 9 oralov dobrih njiv, gozd in občinska pravica. Cena je 14.200 kron. Ostati dolg je 8000 kron, v enem letu je plačati 4200 kron in ostali znesek je potužiti pri kupčiji. 14»
Kdor soli kupiti, nuj se hitro sJb
EN
9064
SINOER Co. d. o. za šivalne
Ljubljana, Sv« Patra caata *t.
Objavljenje.
Od cestnega odbora za sodni okraj Senožeče ae naznanja, da bo pristojbina mitnice fta reški deželni cesti pri Vremih za tri leta, to je od 1. Jasnija I. It 10 al« 1. Jase tj a 1111
na javni dražbi _
1SF*  dne 26. aprila 1910 "ajg
ob 10. uri dopoldne v občinski pisami Senožeški dana v zakup pod sledečimi pogoji;
1. Zakupnik zadobi pravo, mitnišku pristojbino pobirati, katera znaša:
a) od enegi upreženega voznega živinčetapo.............S vin.
b) od enega težkega gnanega živinčeta, (vola, konja, bika, krave, junčka, junice, mezga in osla) ali neupreženega živinčeta po............4,
<0 od enega lahkega gnanega živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca, in svinje) po   2 , Zivinče, neseno ah peljano, ne spada pod mitniške pristojbine.
2. Zakupniku stoji v porabo mitnički hlod s pritiklino, potem stanovanj v mitnični hiši proti letnemu ponaprednemu izplačilu najemščine 50 kron na cestni odLor Senožeče.
3. Zakupnina se mora vsak mesec na slavni c kr davkarski urad v Senožečah ponazadno plačati, sicer pa 5 od sto obresti od vsakega zapadlega obroka plačati.
4. Dražbe se lahko vsak udeleži, ki ima za to zakonito sposobnost in zamore dati pogojeno varnost ter iz mitniških zakupov ni izrecno izločen
5. Kdor bi v imenu katerega drugega hotel dražiti, se mora s sodnjisko poverjenim pooblastilom svojega pooblastitelja pn komisiji pred dražbo izkazati in taisto njej izročiti.
6. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo imeti:
a) Varščino (Kaution) vsied odstavka 8 teh pogojev v gotovini aH pa v državnih papirjih po zadnje spoznanem borznem kurzu ali pa z dokazanim spričevalom, da je ta znesek pri eni eraričmh zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih po kurzni vrednosti vložen ali hipotekamo ali pupilarno utrjen bil, tedaj je kavcija hipotekarno zagotovljena, mora biti taista z deželno ali zemliiško-knjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodniško cenit veno listino od hipoteke previđena.
b) Take ponudbe morajo
do 20. aprila 1910
okrajnemu cestnemu odbora v Senožečah zapečatene doiti.
e) Pičene ponudbe %—  3 J'*  "-*s  sdločno in rarumt]   c po1 edati in mora
ponudr. > - je ime ir. pnmck, potcaa >t3n in iiano\a!*s^e podpisati, ranke, pisave nezmožne, naj svoje lastnoročno znamenje k pismeni ponudbi pndenejo, v kateri mora bui podpisan tu^i eden pcdpisaiec kot priča in še ena priča ter obeh stan in stanovahšče. Če je več oseb skur~o eno pismeno ponudbo vložiio, morajo v taisti povedati, da se kot nerazdelni soplačeiaici eden za vse in vsi za enega, na dopolnitev zakupnih pogojev zavežejo Ober.crf? morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se bo zapisal zakupni objekt.
t() Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pr.stavkov (Klause! , kateri bi utegnili prikrajševati dražbene pogoje, ampaK morajo odločno izraževati. da hoče ponujalcu vse v tem objavljenju zapopadene ;n one pn ustmeni dražbi prečitanc, v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko izpolnjevati.
e) Zunaj morajo pismene ponudbe imeti tale napis: „Posudba u taksa mitnic* pri Vremih".
%0 * srr-ere ponudbe so pra\o.ezH::e za ponujalca od časa njih vloge, za cestni odbor pa še le od dneva, katerega se potrditev ponudbe dotičnemu ponujalcu na znanje da Pismene ponudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi vpnčo zakupnih dražbenikov odprte :r a*ere Za-, r «e potem, ne da bi se naprej dražilo, tistemu priznal katen bo ali po ustmeni dražbi ali po predpisani pismeni ponudbi največ ponudil, pa naj si bo, da je ta ponudba izklicani znesek dosegla ali presegla, če je za sklepanje dotične zakupne pogodbe pripravna. Omeniti je. da ako bi pismena in ustmena ponudba enaka bila, dobi ustmena. cd d\eh ali več enakih pismenih ponudb dobi pa tista prednost, za katero bo žrebanje odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji. 7. Zakupnik je navezan, šesti del ce!e zakupnine kot kavcijo položiti, ki se jo lahko placa v gotovini državnih papirjih ali fdejusončno.
8 Vsak mora, predno se sme dražbe udeležiti, izplačati dražbeni komisiji znesek 200 K kot začasno kavcijo; to plačilo je lahko, kakor gori rečeno, v gotovini, zemljiško-obveznih obligacijah ali c. kr državnih paprjih po z^-nje spoznani kurzni vrednosti
9 Precej po dovršitvi dražbe bodo kavcije nezakupmkom povrnene, zakupniku pa bo taista se le po dogotov ljenju kavcije (v smislu točke 7) povrnena; to dogotovljenje se mora /goditi pred izročitvijo zakupnega objekta.
Vsi drugi splošni zakupni pogoji se morajo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah in v Postojni.
Odbor skladnih cest v Senožečah
dne 6. aprila 1910.
1333
Obrazec za pismeno ponudbo.
Jaz ponnjam za zakup pobiranja mitniške pristojbine na reški deželni cesti pri Vremih
2a čas od 1. junija 1910 do 1. junija 1913 zakupni znesek (ponudbeni znesek v številkah) piši: (ponudbeni znesek v črkahV in zagotavljam, da se hočem pogojev, ki so v dotičnem objavljenju ozn^-čeni, točno držati
Kot začasno kavcijo prilagam tu znesek 300 K.
'Podpis mora b:ti po objavljenem predpisu )
Kamnoseške izdelke iz marmorja za cerkvene In pohištrene oprave, spomenike iz marmorja, granita ali sljenita, apno živo in ugašeno prodal*
Alojzij Vodnik
kameuarskl mojster,
LJubljana, Kolodvorska ulica.
781
33
priporoča
H. Snttner
Ljubljana,
Pestil trg, lasproti rotovža.
pjlkelnasta ura a verižico . • • Pma erabrna ura •
„ h m    * WOH*j©0 -
Boljšo vrate • ••••••••
Z dvojnim sokrovam   •   •   -   • • Posebno fino    ....... •
14 kor. alata samska s rs • • •
n    99      99 • • •
tf       ,t    slautako ura boljše
99 99       SSSSaiS        Pff 99
Tac ? flelt laraUaH
K ua
. I«
m ta-
99
99
m   99     — •      p tOsv—
ta tarna arlacavea.
litarsa zaitfa zUtalot la atarslsa.
Perje
postolje bs puh
HITI
Škofij« fttev. 20.
Zasanja naroČila S€ točss iiviSsJejO.
■1
Cene brez konkurence!
SOm natega te pri tvrOd
J. Keberl
(pri tlrt—i oa*S») I
f jnbljana, Stari trg 9. •
CstasortjcM 1s4v>.
l9U80f!jcn« *s4&
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja mm in likanje sukna na par.
-J0S.REIC
■ Mam nasip - OzKa silu 't 4. gj i i i   Sprejemal išče   i i» Selenbnrgova ulica št. 3.
; Postrežba točna. Solidne cene.
Jjpi $e ali za već let vzame v zakup
m m
•UcMctrKiM
prlpravBo poslopl«
ali blizu na ali možnost zveze z njo
ali domačija blizu kakega ■a. Zeli se parna, vodna Ponudbe pod Šifro „A. 2199«« na naslov;
b A. a. saaal L 1359
Varstvena znamka: Sidro.
Uiilmeiit. Capalcl comp.
nadomestilo za
Pain-Ezpeller s sidro:
priznano tmsnrss, bolečine tolažeče Is odvajalno mazilo ob prenla|en|n itd.
po *0 h, K 1 40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji-cah z našo varstveno znamko „aderom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
E
wJ
r litttflien likam pn zlatem len 1 Pragi. Fffia l s mi
3 r=
3E
3E
•A
Na prodaj
w Ljubljani pri Sv. Krištofu, prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od glavne pošte oddaljeno
ms N»
♦
*' Važno! zm Važno!
Gossodieie. trgovce ia ariBorejce.
e ♦
♦
«. ♦
ap ♦
* « e
s.
S
#i
ap;
*
«*
a
ar
S
S
N ubci šo In nič«« Si ponrežda |
za drogve, kssuka!!)s, solista cve- £■ tis, korenine itd. todl po Vsslsss, J •stas sode ia sosed prates, ribje ol|e, redilae la peelpsaie moke sa stroke, dišave, mila in sploh
in
— Velika zaloga in konjaki. — Zaloga svežih slnlk vod te sstt za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejca
posebno priporočljivo: srosia sol dvotna sol, sotttsr, ssepss, kolmoi, kl mllss spae tts. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica St 1.
Kapa!s po aa|vttti ceni razna iclisča
t
s e
:
s a
(raže), cvetje, koreaiae, teoena, skorje itd.
i uiaiL ham (Bh a
Velika zaloga
ss, svetilk« srealj sip, kesarosv, vrčkov Ltd.
(oshliiSa ia tavinar-sla Mimim pasovi
posesiwo
v obsegu okroglo 40000 m2, pripravno za stavbišča, oziroma zaradi bližine ko lodvora za skladišče, tovarne delavnice itd.
Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlebom in podvojnim kozolcem. Parceli sta raz-ieljeni na 30 stavbišč in se prodasta ali cel' ?li pa v oddelkih. Posredoval; so isključen*. Već j*e izve v gostilni „Mikuževi<c v KoBodvorski
ulici  St« 3 V Ljubljani.   Psu ena   rpra^-n a   naj  se  popihajo na naslov:
Ivan SVSikuž, tfeže.a.i računski revident v Ljubljani. 1361
Nihče ne plača
za britje in striženje nič, kdor to oskrbi sam.
Sam se brile
lahko takoj vsakdo mehko in voljno, ne da bi se canil, z briinim aparatom jRdeča kapica*', h kateremu rabimo lahko klinje
Cena za dvojnato klinje K S.—
Sam se striže
lahko takoj vsakdo s prima solingenskim strojem za striženje las iz najfin. jekla, najfin. po ikljano, se prestavi lahko na 2, 7 in 10 mm dolgosti reza z nadomestnimi deli in natančnim navodilom
I*?-   K 3-50,
II. vrsta K 4-50.
In mer. stopili trpina.
Dimai L, WIpplingerstr. 15.
10872.
Razglas.
127č
Mi oddaje bifiii del za pil ne
v Ljubljani
_ vršila se bode dne 25. aprila t. I. 1
javna pismena ponudbena razprava
n II. nate nI BtitiEi laiiMi ijobljanta t pisarni mestu, stavbnega mi
Proračuni, načrti, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisare stavbnega vodstva navedene stavbe vsak dan od 8—12 dopoldne in od 3—6 pop
Ponudbe izročiti je do navedenega časa v zapečatenih zavitkih, opre: ljene s 5 %, na podlagi skupnih preračunjenih zneskov, določenim vadijem.
Ponujati je strogo na podlagi razpisanega proračuna in pogojev ter )t navesti posamezne in preračun jene skupne   neske v Številkah in besedah.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim določbam, potem na take, katere bi se pogojno glasile in prekasno ali naknadno izročene bile — ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski;
dne 9. aprila 1910.
Županov namestnik: Vončina l -
Ante Bačić
Susak-Reka
priporoča poleg svojega že ietve aaaasga skladUia viaa Se tudi stojo na am m asaderae urejeno
tmio likerja io Jenka. kdHile ii ttle V sli. iimte. kniib. m iti v
Osobito priporoča svoje specijalitete
..liker Ba£iC' ^ In .Jadran"
337
32
75
36