Savinjski vestnik I Celje, petek 19.íebniaria 195^ LETO VII. — ŠTEV. 7 — CENA 10 DIN Ureja «redniSki odbor. OdgoTorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov trg 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. raèun 620-Т-23в pri NB FLRJ y Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštuiae plaiana v gotovini. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI M E S T A C E L J A, O K R A J E V C E L J A - O K O L I C E I N S O S T A N J A O čem naj razpravljajo za- družniki na občnih zborih? Po naših vaseh se vršijo občni zbori kmetijskih zadrug. V 18 zadrugah so že izvedli občne zbore, v ostalih pa bodo v prihodnjih dneh in računajo, da bo- do občni zbori v vseh zadrugah zaklju- čeni do 10. marca. Skoraj dvomim, da bi bilo res, kar mi je pripovedoval neki tovariš iz Okrajne zadružne zveze o poteku obč- nega zbora v neki zadrugi lani. V tej zadrugi je predsednik, namesto da bi pročal o delu zadruge, kratkomalo dejal: »Prodali smo toliko umetnega gnojila, vse drugo pa sami veste, kaj smo med letom delali«. Ne bi hotel po tem merilu ceniti vse zadruge, zlasti ker sem bil lani navzoč na nekaterih zelo dobrih občnih zborih. Vendo.r mi je spoviin na ta žalosten dogodek, ki mi ga je povedal tovariš iz OZZ, dal povod, da napišem nekaj o tem, kaj bo- mo letos obravnavali na občnih zborih. Letos se bodo morali pogovoriti o novi uredbi o kmetijskih zadrugah, ki je pravkar izšla. Uredba ne bo pri- nesla bistvenih sprememb v zadružni- štvu, vendar bo koristno, da se bodo za- družniki seznanili vsaj z osnovnimi na- čeli te uredbe. Predvsem bo treba po- jasniti to, da z novo uredbo ne bodo zadruge podržavljene kot skušajo tol- mačiti to zadružništvu sovražni ljudje. Uredba ureja le zakonite odnose v za- drugah ter jim nalaga iste obveznosti do družbe kot ostalim gospodarskim podjetjem. Zadružna lastnina postane družbena lastnina. To pa v bistvu nič ne spremeni. Zadružna lastnina je ne- deljiva, to pa velja tudi za družbeno lastnino, ki se ne more odtujevati. Ured- ba predvideva v zadrugah tudi delavsko samoupravljanje, kjerkoli bo to možno. Namen nove uredbe je, da vskladi zadružni odnos napram okraju, odnosno komuni in obratno, ter da v zadružnem življenju okrepi zakonitost z raznimi predpisi in pravili. Zadružniki bodo koristnost te uredbe kmxilu spoznali in kjer so že o njej raz- pravljali, so jo z veseljem sprejeli. Zato se morajo na občnih zborih zadružniki pomeniti o glavnih načelih in korist- nosti nove uredbe, sovražne parole, če bi se pojavile, pa pobijati in osvetliti v pravi luči. Z vsklajevanjem odnosov po tej no- vi uredbi pa ne kaže preveč hiteti, zla- sti ne v organizacijskih oblikah, ker bi to utegnilo napraviti gospodarsko škodo v zadrugah. Praksa in čas bosta najbolj pokazala, katera organizacijska oblika je za posaviezno zadrugo najbolj primerna. Nič manj važno vprašanje, o katerem bo treba spregovoriti na občnih zborih je tudi to, kakšne ljudi bodo zadružniki volili v nove upravne odbore. Zadruga predstavlja edino organizacijo na vasi, ki širi socialistične odnose v kmetijstvu in hkrati tudi socialistično miselnost na podeželju. Zato ne bo vseeno, kakšni ljudje bodo v zadružnih vodstvih sede- li. V vodstva morajo priti najboljši ljudji, zavedna in predani graditelji socializma, ki imajo tudi strokovno sposobnost. Iz prakse vemo, da so za- druge uspevale, če so imele dobra vod- stva, kjer pa dobrega vodstva ni bilo, je šla zadruga rakovo pot. Da bi bila izbira dobra, morajo s predlogi poma- gati organizacije ZK, SZDL in občinski odbor. Povezava med političnimi orga- nizacijami in zadmgo mora biti tesna. Le-te morajo vedeti kaj dela zadruga, zadruga pa, kaj delajo organizacije, ne pa kot se večkrat na vasi sliši: »Oni so eno, mi pa drugo«. Tildi razprava o delitvi dobička bo na občnih zborih prišla prav posebno do izraza. Zanj so zadružniki največ- krat najbolj zainteresirani, čeprav v mnogih primerih niti oni niti vodstvo zadruge niso zaslužni za ustvaritev do- bička. Največkrat so zadruge ustvarile dobiček pri lesu ali trgovini, kar je odraz ugodnih tržnih pogojev, ne pa prizadevanje zadružnega vodstva:. So tudi primeri, da je sposobnost in pri- zadevnost vodstva vplivala na višino dobička, vendar je ta vpliv malenkosten in ne bi prišel toliko do izraza, če bi ne bilo ugodnih tržnih pogojev. Ker je glavna naloga zadruge pospe- ševanje kmetijstva, bi bilo najbolj pra- vilno, da se ves dobiček vloži v to svrho. Nekje bo večja potreba za pospe- ševanje živinoreje, ponekod za obnovo sadjarstva ali vinogradništva, v Savinj- !?кл dolini n. pr. za izboljšanje hmeljar- stva. Poleg rezervnega in investicijske- ga sklada ter sklada za obnovo naj bi vložili nekaj sredstev v kreditni sklad, ki bo ugotovljen pri OZZ v Celju. Od tega sklada bodo imeli korist zadruž- Vfiki, ki ''bodo na priporočila zadruff sprejeli kredit za obnovo svojega gospo- darstva. Tudi v kulturni sklad bo pa- metno vložiti nekaj sredstev. Saj pro- svetnovzgojnih problemov^ kmetijskih tečajev in ekskurzij ter strokovnega tiska ni za podcenjevati. Prav bo, če bo- do del dobička (5 do 20% ristorno) 'razdelili v obliki reprodukcijskega ma- teriala med člane le tam in toliko, ko- likor so zadružniki na ustvarjeni do- biček zares Isplivali. Pametneje bo mor- da, če bodo ta del dobička vložili za skupne potrebe, za nabavo plemenjakov oli za potrebe pospeševalnih odsekov, ^e je potreba, bo pametno, da ta del vložijo za elektrifikacijo, vendar samo 2a omrežje, daljnovod in trafopostajo, "•^e pa tudi za notranje priključitve, ka- tere mora plačati vsak posameznik. -ma- Vloga komunistov pri pojasnje- vanju gospodarsicili nalog v torek. 16. februarja se je sestal v Celju plenum Okrajnega komiteja ZKS, navzoči so bili tudi sekretarji občinskih komitejev. Dnevni red zasedanja je bil naslednji: 1. Gospodarske naloge in vloga komunistov. 2. Kmetijski problemi. 3. Priprave za okrajno konferenco in kongres ZKS. Konferenco jc vodil sekretar komiteja tov. Franc Simonie. O vlogi komunistov v zvezi z gospodarskimi problemi je govorila tov. Olga Vrabičeva, kmečko problematiko je obširno nakazal tov. Franc Lubej, uvodne besede o pripravah organizacij ZK na konferenco in kongres je podal tov. Vinko šumrada, nakar se je razvila živa razprava o delu komunistov in o poteku volilnih sestankov. T¿ poročil in raz- prave povzemamo nekaj misli in ugoto\Ttev, kmetijske probleme pa bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Organizacije ZK in SZDL premalo po- litično spremljajo naš gospxxiarski raz- voj in razne gospodarske probleme. Pred nami je vrsta novih gospodarskih uredb, družbeni plani, katere bodo mo- rale politične organizacije proučiti 'in jih tolmačiti ljudem. Vse kaže, da se je do sedaj premalo razpravljalo o tem, zato politično zaostajamo za gospodar- skim razvojem. Gospodarske probleme rešujejo največkrat strokovnjaki, zato ostanejo politično neobdelani, ali jih pa celo spremljajo razne šovinistične in pesimistične parole. Dolžnost komuni- stov je, da pomagajo odstranjevati po- manjkljivosti pri uredbah, ne pa da nasedajo raznim strokovnjakom in re- akcionar jem ter jim pri njihovem raz- diralnem delu še pKjmagajo. Politične organizacije bodo morale prikazovati bolj kot doslej dosežene gospodarske uspehe, na katere smo lah- ko ponosni. Proizvodnja je napravila veliik vzpon, storilnost in disciplina se je povečala. Družbeni produkt iz leta v leto rase, lani je porasel za 11%, amortizaciija za 25%, industrijska pro- izvodnja pa za 14%. Letos predvide- vajo, da bo proizvodnja porasla za 8 do 10%. Lani je bilo na novo zaposlenih preko 7000 delavcev, letos pa bo indu- strija potrebovala še 10.000 delavcev. Bojazni, da bi kdorkoli ostal brez dela, ni, razen taki, ki se dela izogibajo. Čeprav so i)ersi>ektive za razvoj iz- redno dobre, se v nekaterih tovarnah opaža zaskrbljenost in pesimizem. To pa zaradi tega, ker se organizacije ZK, sindikalne podružnice in delavski sveti v nekaterih podjetjih pustijo voditi od strokovnjakov, ki gledajo stvar črno, če ne vidijo pred seboj kdo ve kakšnih uspehov. Navzlic uspehom in stabilne- mu gospodarstvu ni pričakovati letos še nekih pomembnih uspehov. Kajti ključni objekti še niso sproščeni, iz- datki za armado tudi niso mali in letos bomo začeli odplačevati tudi dolgove inozemstvu. Tudi ureditev sistema plač in socialno zavarovanje zahteva mnogo denarja. Kljub temu, da ne bo sredstev to- liko kot bi želeli, bodo letos sprejeli pomoč tudi zaostali kraji, seveda vsega kar bi ljudje želeli ne bo moči izvršiti. Okoliški okraj napram drugim prede- lom kot je Primorska lin Dolenjska ne more niti računati na kakšno večjo po- moč, saj do sedaj v tem pogledu ni bU zapostavljen. Vložene so bUe veliike in- vesticije v Železarno Store, Kladivarno Vitanje in Zreče ter v Keramično to- varno v Liibojah. V Savinjski dolini so pa izgradili cesto, regulirali Ložnico in pritoke, zgradili lepo število hmeljskih suš-nnic ter v dovoljni meri mehanizi- rali kmetijsko proizvodnjo. Glede kategorizacije plač je prišlo do pravega mezdnega gibanja proti ured- bam, ker prevladuje napačno mnenje, da je plača odvisna od uredbe ne pa od storilnosti dela. V nekaterih podjetjih težijo povečati plačni fond v denarju ali pa v obliki blaga z izgovorom, da tako delajo tudi drugje. Organizacije ZK in sindikalne podružnice v takih podjetjih bi morale s tem razčistiti naj- prej v svojem podjetju, stanje v dru- gih podjetjih pa ni njihova skrb. Pri nekaterih grosističnih in trgov- skih podjetjih se opaža tendenca zvi- šanja cen, čeprav večkrat nimajo pra- vega vzroka za to. K temu jih vodi le težnja po pretiranem dobičku. Tudi če se surovina podraži za 20% še ni raz- logov, da se zviša cena za isti odstotek, ker se ostali faktorji, ki vplivajo na ceno, niso spremenui. Komunisti mo- rajo vplivati na take delavske svete, da cen brez razlogov ne zvišujejo. So slučaji, da naše FK>litične organi- zacije ne gledajo dovolj budno in ostro na pojave prisvajanja družbene last- nine. Nekdo ie nave'^'^! primer, da je neki poslovodja povzroču večji pri- manjkljaj. Ker mu sodišče ni moglo krivde dokazati, so ga spustili iz za- pora, pred skupnostjo je bil čist, po- stal je tajnik občine, in za nagrado so ga še sprejeli v organizacijo ZK. Iz tega je razvidno, da nekateri komunisti ni- majo pravilnega kriterija, zlasti kadar gre za okoriščanje z družbeno lastnino. Zaradi tega tudi nimajo pravega ugleda in vpliva med ljudmi, ki na splošno zelo zdravo gledajo na poštenost (Nadaljevanje na 3. strani) Predsednik OSS tov. Medved o občnih zborih sindikalnih podružnic (Razgovor s predsednikom o poteku dosedanjih občnih zborov.) Kako potekajo občni zbori v sindi- kalnih podružnicah, koliko je že izvr- šenih in kaj je vzrok, da se hitreje ne vršijo? Med dvesloosemindvajsetimi sindikal- nimi podružnicami je doslej imelo obč- ne zbore šcsiindevetdesel podružnic. Glavna ovira je bila pomanjkanje toka, ker sestankov niso mogli držati v temi. Ce bi te ovire ne bilo, bi bili občni zbori v glavnem že pri kraju. Uspeh letošnjih občnih zborov je raz- veseljiv. Da je tako, je v glavnem za- sluga pravočasnih in dobrih predpri- prav. Poročila, ki so jih odborniki pred- našali članstvu so bila konkretna, med- tem, ko je bila udeležba na občnih zborih takšna, kakršne doslej vsa leta še ni bilo. Tudi razprave po poročilih 50 bile veliko živahnejše. Diskutiralo je veliko število delavcev in nameščen- cev. Pri diskusiji je treba omeniti os- novno napako največjega dela disku- tantov, da so govorili predvsem o pro- blemih. Prav je, da se člani sindikalnih podružnic zanimajo za gospodarstvo, toda to je predvsem naloga delavskih svetov in upravnih odborov, medtem, ko bi sindikalna organizacija morala reševati predvsem politične in ideolo- ške probleme, vzgajati v tem duhu ce- lotno članstvo in ne samo člane de- lavskih svetov in upravnih odborov, kot je to ponekod navada. Iz katerih razlogov so letošnja po- ročila bolj konkretna in zakaj je ude- ležba množičnejša in boljša kot v prejš- njih letih? Da so poročila konkretnejša si raz- lagam tako, da so rezultat našega družbenega upravljanja, poglobljena so- cialistična demokracija, spričo ( "sar so se posamezni kolektivi lahko mnogo konkretneje bavili s problematiko лг,-' jetja. Ker je ta problematika zf sirala in zajela brez dvoma sk c delavce, je tudi diskusija bila .logo boljša. Delavci iz leta v let* bou ccr. nijo in spoznavajo svojo vlogo pri sa- moupravljanju. Kakšna vsebina in način razpravlja- nja se Vam zdi najuspešnejša in naj- konkretnejša? Kot dobro razpravo smatram tisto, katera ni vklenjena v ozek problem, predvsem problem internega gospo- darskega značaja. Tam, kjer so obrav- navali tudi uspešno ali neuspešno iz- polnjevanje dolžnosti posameznih od- bornikov, kjer so govorili o tem, če posamezni člani Zveze Komunistov iz- polnjujejo svoje naloge v okviru sin- dikalne organizacije, kjer govorijo o načinu sindikalnega delovanja, tam so bili občni zbori zelo koristni. Na žalost je treba priznali, da člani ZK niso aktivno povezani v sindikalno organizacijo, posebno še tam, kjer so osnovne organizacije ZKj močne. Na občnih zborih so se člani ZK le redko- kdaj oglasili, in če so se potem niso nastopali kot bi morali člani avantgard- ne organizacije delavskega razreda. Uspešno so diskutirali tisti posamezni člani ZK, ki so vselej in povsod naj- bolj aktivni. Osnovne organizacije ZK sindikalnim organizacijam v predpri- pravah na občne zbore niso pomagale, prepuščale so jim vso skrb in iniciativo kakor da kot komunisti nimajo v sindi- kalnih organizacijah kaj početi. Mi lahko naštejete najboljše občne zbore, zanima pa me tudi kje so bili ti slabši in kje celo slabši od lanskih? Med prvimi kolektivi, ki so občne zbKjre izvedli so bili v celjski Cinkarni. Občni zbor v Cinkarni je zelo dobro uspel. Tudi v Tovarni perila in Metki so s potekom občnega zbora lahko za- dovoljni. Kot ponavadi je bil občni zbor v Zrečah tudi letos uspešen. V ^'olni« Laško je bila zelo dobra di- .^sijd, dasiravno se kolektiv bori s perečimi težavami. Nadalje je bil dober občni zbor v Polzeli, v tekstilni io- Zadružniki pozdravljalo novo uredbo o icmetljskih zadrusaii KAJ PREDVIDEVA NOVA UREDBA — V ZADRUGAH BODO UGODNE SPREMEMBE — GOSTILNE NE SODIJO V ZADRUŽNO DEJAVNOST — ALI SO V KMETIJSKI ZADRUGI SKOMARJE UPRAVIČENI NA 400.000 DIN NAGRADE? Pred kratkim so se v Celju sestali predsedniki in upravniki okoliških kmetijskih zadrug, kjer so razpravljali o zadružnih problemih. Predsednik Okrajne zadružne zveze tov. Franc Lubej je obširno govoril in pojasnil po- men in koristnost nove uredbe o kmetijskih zadrugah, ki je pravkar izšla. Ob tej priliki je predstavnikom zadrug podal tudi nekaj važnih napotkov za dobro priprai-!o in izvedbo občnih zborov, ki se sedaj vršijo. Iz tega sestanka povzemamo nekaj ugotovitev, ki bodo brez dvoma, zanimale tudi naše bralce. Nova uredba predvideva, da bodo za vsako zadružno dejavnost izdelani pra- vilniki, da se izkorenini anarhija in osebno okoriščanje, kot se sedaj tu in tam po zadrugah dogaja. Tudi notranji odnosi v zadrugah bodo določeni s pra- vUi. Zadružna podjetja bodo plačevala davek na osnovna sredstva in prometni davek. Zadruge so s to uredbo oprošče- ne davka na dobiček, ki ga plačujejo ostala gospodarska podjetja. Zadružna lastnina postane družbena lastnina, ki se pravtako kot zadružna ne more od- tujiti. Clan zadruge postane lahko vsak uslužbenec zadruge, vsak delavec ali uslužbenec, ki je zaposlen kjerkoli, ima pa nekaj zemlje. Knjigovodje in usluž- benci bodo imeli večjo odgovornost kot doslej, ker bodo bolj odgovorni za ne- pravilna dejanja v finančnem in ma- terialnem poslovanju. Ce zadruga ne bo poslovala po predpisih, bo lahko okrajni ljudski odbor razpustu upravni odbor zadruge. Zadruge bodo morale imeti upravnike, ki se bodo pečali z gospo- darstvom, zadružno imovino in notra- njo organizacijo v zadrugah. Zadruga bo lahko ustanovila taka podjetja in obrate, ki imajo pogoje za razvoj in so rentabilni Obratom, ki so nedonosnii, večkrat taki, da se v njih skriva obrt- nik, ki ni mogel plačevati davka, okraj- ni ljudski odbor ne bo 'izdajal dovoljenj za otvoritev. Premoženje zadruge so osnovna in obratna sredstva. Investi- cijski, amortizacijski in rezervni sklad se ne more deliti med zadružnike. Re- zervni sklad tvori 2% od obratnih sred- stev. Ce nekdo preneha biti član za- druge, mu mora le-ta vrniti delež, jam- čiti pa mora za obveznosti napram za- drugi še dve leti po izstopu. Okrajni odbor lahko oprosti zadrugo vsakega davka. Izvršiti mora enkrat letno re- vizijo vsake zadruge in preden to ne izvrši, ne more odobriti zaključnega ra- čuna zadruge. Kazenske odredbe so v skladu, ki ve- ljajo za ostala gospodarska podjetja.^ Vsaka zadruga mora biti član okrajne zadružne zveze. Za upravnike bodo mo- rale zadruge razpisati konkurs, nato do- staviti predlog komisiji za nastavitve pri OZZ, ki bo sporazumno z OLO po- trdila ali odbila predlog. Upravnik za- druge bo skrbel za organizacijo zadruge in njene dejavnosti. Zato mora biti spo- soben, kmetijsko in komercialno izobra- žen, zlasti pa mora poznati probleme zadružništva. Vsak zadružni obrat mora biti registriran. Bili so tudi mnenja, da se zadružne gostilne izločijo iz zadrug, ker ne do- našajo nobenih koristi in ne služijo za- družništvu. Samo 4 zadružne gostilne v okraju delajo dobro, vse ostale so pa- sivne ali pa podpirajo špekulantske težnje bivših gostilničarjev, ki se skri- vajo pod zadružnim dežnikom. Ugotovili so tudi, da v nekaterih za- drugah še niso izvršui popisa in oce- nitve osnovnih sredstev in je zaradi tega rok podaljšan do konec marca. V nekaterih zadrugah ne kažejo dovolj zanimanja za kmečke časopise in od- klanjajo zadružni list »Naša vas« z iz- govorom, da je v njem premalo stro- kovnih člankov. Tudi o socialnem zavarovanju kme- tov, včlanjenih v zadrugo je büo go- vora. Nekateri so bili mnenja, da bi se naj v Ljubljani in v Mariboru usta- novil zavod, ki bi skrbel na podlagi določenega prispevka zadružnikov za delno poravnavo stroškov bolnice, zdra- vU in zdravnika. V Mariboru že imajo slično ustanovo obrtniki, ki šteje okoli 4000 zavarovancev. Na družinskega čla- na plača zavarovanec mesečno 150 din, sprejema pa v primeru bolezni brez- plačno zdravila v vrednosti 3000 din in oskrbo v bolnici v vrednosti 10.000 din, ostalo mora plačati sam. Revizija OZZ je pri nekaterih zadru- gah ugotovila skrajno slabo organiza- cijo, da se večkrat ne ve, kdo in kako gosp>odari. Obsodili so tudi primere prekomerne delitve nagrad. V KZ Sko- marje so razdelili med upravni odbor in uslužbence 400.000 din nagrad. V KZ Zibika pa 40.000 din, nagrado pa sta prejela celo dva odbornika, ki nista niti enkrat na leto prišla na sejo. Re- vizijska služba se bo sedaj ločila od OZZ in bo v Celju Glavna zadružna zveza ustanovila revizijski center з^а področje celjskega okraja, Šoštanj, Tr- bovlje in Krško. Za občni zbor okrajne zadružne zve- ze bodo volili do 100 zadružnikov 1 de- legata, do 300 zadružnikov 2, preko 300 pa 3 delegate. V KZ Laško, ki je šte- vilčno zelo močna, bodo izvolui 5 de- legatov. Na kraju so še ugotovUi, da kmetijske zadruge dolgujejo Trgovske- mu podjetju pri OZZ okoli 42 milijonov dinarjev za kupljeno blago, kar bodo morale čimprej poravnati. V Su Vidu pri Gfobetnem bo 20. iebruarja zasvetita etehtrična luč 2e nekaj let se bore prebivalci Št. Vida pri Grobelnem za elektrifikacijo svojega kraja in okoliških vi Za uspešneiše delo na tem podroc so si izvolili elektrifikacijski odbor, koie- remu so poverili obširne in težke nalo- ge. Treba je bilo zgraditi 5 km daljno- voda, transformatorsko postajo in 27 km omrežja nizke napetosti, kar je menda eno najširših nizkonapetostnih omrežij v celjskem okraju. Vsa ta de- la presegajo po vrednosti znesek 19 mi- lijonov dinarjev, kar je že ogromna in- vesticija za tako majhen kraj kot jc St. Vid. Elektrifikacijski odbor niti elektroin- teresenti niso klonili pred vsemi temi nalogami, temveč so, zavedajoč se po- mena te velike gradnje, krepko prijeli za delo in smelo stopili na pot ustva- rilve svojih načrtov. Podjetje Elektro- Celje jim je izdelalo projekt za te gradnje, a strokovno delo na terenu izvaja montažna grupa tega podjetja iz Šempetra v Savinjski dolini. Elekiro- interesenti so sami nabavili nad 700 kostanjevih drogov, s svojim delom so neprestano ustvarjali nove kilometre omrežja, pri čemer jih ludi največje vremenske neprilike niso zaustavile. S svojimi samoprispevki v denarju so po- spešili pravočasno nabavo najrazličnej- šega materiala za postavitev omrežja. Četudi je bila pri teh ljudeh nepre- magljiva volja za razvoj elektrifikacije v svojih vaseh, čeprav so dali s svo- jim fizičnim delom tisoče in tisoče de- lovnih ur, s svojo vprežno živino na- pravili stotine voženj in s svojimi de- narnimi prispevki podprli to napredno graditev, bi St. Vid pri Grobelnem še vedno ostal brez elektrike, da ni ravno tu priskočil v pomoč zopet okrajni ljudski odbor. Ta je razumel težnje ljudstva in že večkrat prispeval po več sto tisoč dinarjev. Glavna zveza v Ljubljani je dala dolgoročni kredit v vi- šini dveh milijonov dinarjev. Okrajna zadružna zveza v Celju pa je prispe- vala 1,500.000 dinarjev. K temu omrež- ju je dala svoj prispevek v višini 335.000 din tudi Direkcija državnih že- leznic v Ljubljani. Vse te dotacije in krediti so bili do sedaj glavni vir za nabavo elektromateriala, predvsem pa za nakup žice. A. N. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 19. februarja 1954 Stev. T Pogled po svetu Belinski v svoji znameniti oceni Pu- škinovega Evgenija Onjegina modruje tudi o posebni lastnosti ruskega člo- veka, ki ga loči od vseh drugih Slo- vanov: da se nikjer ničemur ne čudi, marveč da ima vse za docela naravno, pa najsi je to vse v popolnem nasprotju z ruskimi pojmi in navadami. Tudi Lermontov v »Junaku nagega ča- sa« hvali to rusko elastičnost, da se prilagodi narodom, med katere pride. Neotesani Nemec, — okorno — ponosni John Buli že s samim svojim vedenjem in munirami nikdar in nikjer ne skri- je svojega porekla. Iz tega pa nikakor ne izvira, nadaljuje Belinski, da bi Rus, ki ume biti v Angliji podoben Angležu, a v Franciji Francozu, samo za trenutek prenehal biti Rus. Bogme, ne vem, kako je Belinski prišel do teh trditev! Da pa zadnji stavek še drži, je dokazal tu- di Molotov, ki ni pokazal prav nobene volje, tvegati izgubo svojega dela Nem- čije s tem, da bi privolil v združitev obeh Nemčij ob pogojih, ki jih postav- lja Zahod. Berlinska konferenca je tudi po Molotovljevi zaslugi postala »Obredna demonstracija o nepomirlji- vosti obeh staliačff in mogoče še nekak varnostni ventil, da se napetost v kotlu svetovnih nasprotij za nekaj časa ubla- ži. Tako sklepa ameriški komentator Lippman. Medtem, ko Amerikance za- nima predvsem vprašanje, ali je sploh možna še kaka druga rešitev kot vojna, se zdi Evropcem., da je tudi berlinska konferenca pokazala, da bližnja vojna ni verjetna. Se dober teden in veliki pomenek o ureditvi sveta bo utonil v arhivu zgo- dovine. Kaj bo prínesel? Avstrijsko državno pogodbo? Ne kaže, kajti Molo- tov je tudi tu pokazal svoje adute: SZ ni do tega, da bi umaknila svoje čete iz Avstrije, čeprav je med vojno pod- pisala sporazum, da bo Avstrija vzpo- stavljena kot država že zato, ker je po- stala z »anšlusom« prva žrtev nacizma, Molotovljevi pogoji za avstrijsko dr- žavno pogoć,bo kažejo, da ima SZ tisti sporazum za krpo papirja. Avstrija hi lahko obstajala samo pod pogojem, da se ji onemogoči vsaka koalicija proti zaveznikom iz minule vojne, do óku- pacijsV¿e čete ostanejo kot varstvo proti novemu »anšlusuoložaju tega invalida? OKLIC O javni prodaji Dne 23. februarja 1954 ob 8. uri bo prodaja zarubljenih predmetov: 4 električne haube (za frizerje) 1 električen aparat za trajne kodre Prodaja bo v frizerskem salonu Lorbek Ferda, frizer, Celje, Tom- šičev trg št. 5. Vsa pojasnila v vezi s prodajo se dobijo pri Upi-avi za dohodke v sobi št. 75. Uprava za dohodke Stev. 7 »Savinjski vestnik«, dne 19. februarja 1954 Stran 3 Vloga komunistov pri pojasnjevanju gospodarskih nalog (Nadaljevanje s 1. strani) VEC pravega POLITIČNEGA DELA MED KOMUNISTI VoMini sestanki so pokazali, da so bMi preveč formalistični in ozki ter mnogokje niso prikazali vsega dela or- ganizacij ZK. Poročila so bila suho- parna, statistična in organizacijska. Vse- bovala so drobne, manj važne stvari, namesto da bi zajela delo komunistov v organizacijah din društvih, kaj so le-ti napravUi za preobrazbo in dvig zavesti članstva. Komimist, ki samo sedi na sestankih ali na njiih frazira, ni pravi komunist. On mora aktivno delati v or- ganizacijah in jih usmerjati v napredno smer. Tudi v Celju se še organizacage ne morejo povsem otresti organizacij- skega fonnalizma. Disciplina je ponekod popustila in nekateri se skušajo otepati celo funkcij. Ti najbrž ne znajo ločiti, kaj je demokracija in kaj je notranja komunistična disciplina ter so pozabili na lik komunista. V nekaterih organi- zacijah pridejo do izraza osebnosti, ki včasih preidejo v pravo trenje med Mani. Komunisti se morajo dvigniti iz- nad osebnosti, če le-te ne predstavljajo družbenega problema, ter naj raje za- Tzemajo bolj ostro stališče do okori- ščanja z družbeno lastnino. Organiza- cije se bodo morale mnogo bolj zavze- mati za pravo politično delo. Premalo je bilo tudi sprejetih v organizacijo ZK Iz delavskih vrst in mladine. Kdor ne izpolnjuje osnovnih obveznosti po sta- tutu, ne more biti komunist, zato bodo morale organizacije take lizključitL Vsak primer pa je treba prej analizirati in poiskati vzroke takega stanja. Volilni sestanki so bili več ali manj dobri. Navedli bomo le nekaj pomanj- kljivosti in slabosti, ki so jih v raz- pravi prikazali. V Ponikvi pri Grobelnem so izvolili za sekretarja človeka, ki nima za to pogojev. Po sestanku so šele nekateri iznesli, da je temu kriva podeljenost med člani in tistimi člani, ki so svoje- časno dali krstiti otroka. V nekaterih organizacijah ZK v bčini Petrovce je čutiti osebnosti, ponekod se pa izvoljeni seki'etarjì skušajo otresti funkcij. Na državnem ix>sestvu so izvolili za sekre- tarja tovarišico, ki je zaposlena v Celju, kar vsekakor ni prikladno. Na Polzeli je prišlo do trenja med vaško in tovar- niško organizacijo. Zato so jih združili, 7 članov, ki niso spadali v organizacijo 80 izključili in sedaj so v organizacija odnosi boljši Na Planini so vse tri organizacije združili v eno. Delo organizacij in dru- štev so dobro analizirali, vendar je balo poročUo pomanjkljivo. V Dramljah pri- čakujejo pomoč od zgoraj, sami se pa ne znajo stoici in ločiti poštene ljudi od klerikalnih elementov. Zato je delo organizacij in društev slabo. V Žalcu imajo težave, ker je večina delavcev iz okoliških vasi. Ker v Žalcu društvo Svoboda nima tradicije, so ga hoteli pri- ključiti k Partizanu. Na Ponikvi pri Žalcu delajo komunisti v organizacijah In društvih, sami se pa le redko sesta- jajo. V Laškem je bila udeležba zelo slaba, •d 70 članov je bilo navzočih le 43. V poročuu so bili zajeti le statistični podatki, o vsebini dela pa je büo pre- malo govora. Tudi socialni sestav je elab, saj je med člani samo 7 delavcev. Komunisti premalo delajo v množičnih organizacijah in društvih ter se branijo funkcij. V Brezah je organizacija sicer delavna, vendar se ne zna spoprijeti s klerikalnimi elementi. Tako so dopusti- li, da vodi blagajno elektrifikacijskega odbora duhovnik. Na sestanku vseh množičnih organizacij so sklenUi, da bodo postavili spomenik padlim bor- cem v oblila cestne ka-pelice, komunisti pa niso znali tega razkrinkati. V Rogaški Slatini delajo povsod eni in isti, veliko časa zaprax'ijo v razgo- vorih kaj in kako bi študirali, k štu- diju pa ne pristopijo.. Cestokrat ^ Bp- grevajo manj važne, osebne stvari, na važnejše stvari v podjetjih pa pozab- ljajo. Organizacije in društva dobro delajo. V Slivnici pri Celju so sestavui poroičilo šele 10 minut pred sestankom /ato ni moglo biti dobro in je bila tudi razprava slaba, čeprav je bilo na se- stanku tudi precej nečlanov. V Žrečah delajo komunisti dobro, zato je büo tudi poročuo skrbno pripravljeno in razprava bogata, saj so zajeli vse pro- bleme in delo v množičnih organizaci- jah ter društvih. V Dobrni hromijo delo razne razpr- tije med komunisti, ki škodujejo vsemu družbenemu življenju tega kraja. V Lo- čah je žena predsednika občine, ki je komunist, peljala otroka k birmi v Av- strijo. Namesto da bi tamkajšnji ko- munisti takšno početje obsodüi, so iz- volui moža celo za sekretarja. V tovarni Konus v Slovenskih Konjicah so ko- munisti preveč osebni in neenotni. O mnogočem bi se morali pogovoriti, ven- dar so se slabo oglašali k besedi in so sestanek zaključili v pičli uri. Komu- nisti pri LIP v Slovenskih Konjicah so pa nasprotno preveč famüijami, saj se izogibajo Ikritike o svojem delu ter so vso razpravo obmUi v kritiko terenske in tovarniške organizacije. Vse te slabosti bodo morali komu- nisti resno odpraviti, osebnosti in tre- nja opustiti ter pričeti z resnim poli- tičnim delom v svoji organizaciji kakor tudi v ostalih množičnih organizacijah in društvih. -ma- SVET BREZ SOVRAŠTVA OD MIRE PUCOVE NA ŠEMPETRSKEM ODRU Tečajnice Rdečega križa so nas v nedeljo, dne 14. t. m. prijetno prese- netüe z dramo v treh dejanjih Mire Pucove »Svet brez sovraštva« v režiji in sceni Stokelj Rada. Ako upoštevamo zahtevnost drame ter na drugi strani mlade neizvežbane igralce, moramo priznati, da smo bul prav zadovoljni. Domače občinstvo je docela napolnilo dvorano ter tako podprlo delo Rdečega križa v Šempetru. Po igri se je razvU prijeten družaben večer, katerega so skrbno pripravile tečajnice. PREDAVANJE O HMELJARSTVU V Smartnem ob PAKI Prihodnjo nedeljo, dne 21. februarja 1954 bo zanimivo predavanje o hme- ljarstvu. Predaval bo ing. Lojze Kač iz Žalca. Trdno smo prepričani, da bo to predavanje prav dobro obiskano, kajti o vseh perečih problemih hmeljarstva, na njem se bodo hmeljarji pogovorüL Opozorilo Z ozirom na oglase "»Savinje« izjav- ljam, da ne nakupujem več lesa za omenjeno podjetje. Smatram, da je uvr- stitev mojega vimena v oglasu med \Tsto nakupovalcev za podjetje »Savinja« ne- osnovano in neutemeljeno. Bačun Franc, Ljubno Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo začel z izdajo strokovnega mesečnika sodobno gospodinjstvo List bo obravnaval vsa vprašanja iz področja družinski!) in skupnih gospo- dinjstev. Prav posebej pa se bo pečal z napredkom gospodinjstev v kmečkiti predelih. Prijave za list pošljite na naslov: Za- vod za napredek gospodinjstva, Ljub- ljana, Erjavčeva cesta 12. Naš telefon 20—540. Osebne prijave možne dnevno isfotam od 7. do 18. ure. Pohitite s pri- javami, da boste upoštevani že pri prvi številki. Letna naročnina 300 din. Štorovski železaiji — Oset Francu ob upokojitvi V začetku tega meseca je stopil v pokoj znani celjski rojak Oset Franc, ki je bil zaposlen v Železarni Store. Kot sin delavskih roditeljev je že v rani mladosti moral okusiti trdote ta- kratnega krivičnega kapitalističnega sistema. Star komaj 10 let je že izgu- bil mater in si je pričel služiti vsakda- nji kruh koi pastir. Tako je že v mla- dosti spoznal krivični družabni retj, zato je bil dostopen, da se je njegove- mu prirojenemu^ vročemu temperamen- tu pridružil še revolucionaren duh, ki ga je še do danes ohranil. Leta 1914 je že okusil dobrote zapora v Celju in Gradcu, ker je bil osumljen srbofil- stva. Kot politično sumljiv je moral na fronto in je še sedaj 50% invalid. Ker je bil takratnim oblastnikom nezanes- ljiv, je moral do konca prve svetovne vojne delati v municijski tovarni v We- lersdorfu v Avstriji. Leta 1917 smo ga že videli v delavskih organizacijah, ka- tere so spontano odstranjevale vse zna- ke avstrijskega monarhizma in ustvar- jale republiko. Dobro se še spominja dneva, ko so osvobodili iz največje avsir. kaznilnice za polit. kaz. v Miil- lersdorfu. V nadi da je konec nemške- ga kapitalizma v Sloveniji, se je ob preobratu, okinčan z rdečimi znaki vr- nil v Celje, kjer je razočaran moral zo- pet kot nezanesljiv okusiti po tovar- nah vse trdote politike novih gospo- darjev. Delal je tudi v celjski emajlir- nici vse do velike stavke leta 1922, ko je bil z veliko skupino imed katerimi je bil tudi Franc Leskošek) odpuščen. Zaradi preganjanja se je leta 1923 umaknil za tri leta na Dunaj. Ostal je v stikih s slovenskimi delavskimi orga- nizacijami ter se povezal celo z ame- riškimi izseljenci in z listom »Proleta- rec«. Leta 1926 se je vrnil na rodno grudo in aktivno delal v vseh pano- gah delavskega gibanja. Starim in mla- dim je izbijal staro miselnost. Posebno kot eden najboljših tenoristov je s pet- jem dvigal pri delavskih pevskih zborih nov delavski duh. Ko se je leta 1933 Hitler dokopal na oblast, je s tov. Šlun- drom stopil v ilegalo. Zasledovanja in preiskav ni bilo ne konca ne kraja. Leta 1936 je moral odslužiti 8-mesečno kazen za ilegalno delo v delavskih or- ganizacijah. Z iskanjem službe ga je vedno spremljal seznam črne liste, na kateri je bil podčrtan, zato se je zopel umaknil že pred drugo svetovno voj- no v južno Srbijo, kjer je bil zopet ne- zanesljiv, določen za streljanje itd. — vendar je vesel dočakal nov preobrat in zaželeno socialistično revolucijo z današnjo novo Jugoslavijo. Čeprav ga spremlja že 6 križev živ- ljenja, ti vedrega obraza pove, da bo delal še naprej v množičnih organiza- cijah, dokler ne bo opešal. Čeprav se je poslovil od nas, smo štorovski železarji prepričani, da bo s svojim delom ostal se naprej za vzgled vsem omahljivcem. Zato mu želimo, da bo svojo nadaljnjo življenjsko pot še dolgo hodil zdrav in srečen. V. ). Iz sodne dvorane OKROŽNO SODIŠČE NASEDLA JE GOLJUFU 2e večla-at obsojeni Sememik Anton iz Celja se je zagovarjal zaradi tatvine in goljufije. Ljubic Marijo v Celju je znal pridobiti, da ga je podpirala, ker je računala, da se bo poboljšal. Ko pa je uvidela, da jo izkorišča, ga je od- slovila. Pozneje pa je vlomil v njeno stanovanje in odnesel nekaj svüe in nogavic. Od Ljubičeve je zvedel, da je neki Zavec iz Hudinje pri Celju v pre- 'iskovalnem zaporu. Odšel je k njegovi ženi in ji zatrjeval, da je hil Zavec v okrožnih zaporih v Celju tajno obsojen, da se je on obvezal, poravnati za njega stroške razprave. Verjela mu je in mu zato izročua 14.000 din. Cez par dni je zopet prišel, da naj mu še kaj da, češ da stroški še niso pokriti. Izročila mu je tri metre moškega blaga, vrednega 13.000 din. Naslednjega dne ji je zopet prikazoval potrebo po denarju za kritje stroškov obravnave. Izročila mu je moški površnik in zlat prstan. Razen tega je Sememik ukradel na Cokanovi kmetiji v Vrb j u pri Žalcu kabel, prej pa že nekje v Šempetru Hubertus plašč. Zaradi tatvin in goljufij je bU Semer- nik obsojen na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Ta primer naj bo zo- pet opomin prebivalstvu, da ne naseda raznim izprijencem, da se tako obva- ruje škode, ki je v takih primerih sko- raj vedno občutna. OKRAJNO SODIŠČE 33-letnú Markovič Ivan je bü blagaj- nik v restavraciji podjetja za gostin- stvo in družbeno prehrano oficirjev in vojaških oseb JLA v Celju. Marca 1953 je vzel iz blagajne v restavraciji 40.000 dinarjev in si jih prüastil. Dne 30. III. 1953 je v Celju na postaji LM javil, da mu je neznani storilec iz aktovke, ki jo je pustil na svoji pisalni mizi, vzel 101.595 dinarjev gotovine, last navedene restavracije. V resnici pa mu denarja ni nihče ukradel. Zaradi kaznivih de- janj pone\7-erbe in krive ovadbe je bil obsojen na 7 mesecev zapora in 3000 din denarne kazni. Belina Ivan, stanujoč v Liscah pri Celju je imel namen, lani v jeseni od- iti pri Lučah brez dovoljenja v Avstrijo. Vendar si je premislil in se vrnü. Ob- sojen je bü na 1 mesec in 10 dni za- pora. Centrih Venčeslav in Les jak Edvard iz Mrzlega polja pri Planini sta se spo- prijela. Lesjak je Centriha udaril s palico po glavi, ta pa je Lesjaka trikrat zabodel z žepnim nožem ter ga lahko telesno poškodoval. Centrih je bü ob- sojen na 21 dni zapora, toda le pogojno. Na 1 mesec zapora pogojno je bü obsojen Kolar Stanko iz Tremerja, ker je v prepiru s čevlji obrcal Hriberšk Antona in mu prizadejal lažje telesne poškodbe. Klajnšek Martin iz Vrbnega pri Šent- jurju ne plačuje preživnine za svojo nedoletno hčerko Tüinger Marijo. Ka- zen 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Mrak Anica iz Arje vasi je februarja 1950 zvečer posodüa neugotovljerü moš- ki osebi domačega konja, s katerim je dotični moški odpeljal izpod kozolca Je- senik Danüa v Ojstriški vasi voz na konjsko vprego. Mrakova je vedela, da namerava dotični moški ukrasti voz ter je za nagrado dobüa od njega obe lestvi iz ukradenega voza. Meseca julija 1950 je zopet dala neugotovljeni moški oseba na razpolago svoj s konjem vprežen voz, s katerim je dolični moški odpeljal iz- pod kozolca Vaj harta Hermana v Oj- striški vasti enovprežni voz, naložen s približno 30 kg detelje ter pomagala ta voz v bližini svojega doma storilcu slabi- ti v gozdu. Zaradi pomoči pri izvrše- vanju tatvine je bua Mrakova obsojena na 1 leto zapora. Šoster Rudolfu iz Celja je izroču Kos Dragoljub razne oblačune predmete, da bi mu jih prodal in mu izroču izkupi- ček. Šoster si je vse predmete prüastü in Kosu ni izroču izkupička. Šramel Antonu je v točunici v Prešernovo; ulici V Celju ponudu v nakup škornje, ki da jih ima doma in mu jih bo ob prvi pri- liki pripeljal na dom v Štore. Šramel mu je dal na račim 1.600 dinarjev, škor- njev pa nikoli ni videl. Pridržal si je tudi paket za žensko obleko, ki mu ga je lizroču v gostilni na Tomšičevem trgu v Celju Požun Avgust. Šoster je bü za- radi goljufije obsojen na 6 mesecev za- pora, dvema oškodovancema pa mora povrniti škodo. Okrajni veterinar dr. Malenšek Slav- ko je prišel 11. 7.1953 v neko mesnico v Laškem, da bi tam zaplenil pokvar- jene kranjske klobase. Mesar Godler Dominik je veterinarju grozu s suo, ta- ko da slednji ni mogel izvršiti uradnega dejanja. Godler je bü zaradi preprečit- ve uradnega dejanja obsojen na 14 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. }>Partizan« okrajna zveza društev za telesno vzgojo v Celju odpoveduje »te- čaj v smučarskih skokih«, ki naj bi se vršil v Vojniku od 21. do 28. februarja, in to vsled slabih snežnih razmer. Predsednik OSS tov. Medved o občnih zborih sindikalnih pcdmznic (Nadaljevanje s 1. strani.) varni Šempeter in še v nekaterih dru- gih podjeijih. V Preboldu so tiste dni okoli občnega zbora imeli v tovarni re- dukcijo toka, tako da pretežni del de- lavstva ni bi! v podjetju. Kljub temu je občni zbor zelo dobro uspel, če- prav so delavci prihajali od doma- Omeniti je treba tudi steklarje v Ro- gaški Slatini, katerih sindikalni občni zbor kaže icp napredek. Slabša udeležba, pomanjkljiva poro- čila in kar je jasno tudi slaba diskusija je bila v Rudniku Zabukovca, v Kera- mični tovarni Liboje, za čudo tudi v Celjski zlatarni in pri Betonu. Nekatere sindikalne podružnice pa se letos niso samo slabo pokazale, temveč so občne zbore izvedle slabše kot lan- sko leto. Sem spada Tovarna usnja v Konjicah, dalje Železarna Štore in To- varna emajlirane posode v Celju. Kakšno pomoč nudi sindikalnim po- družnicam ob občnih zborih OSS? Izvršni odbor OSS se ie zavedal svo- je dolžnosti in naloge ob občnih zbo- rih sindikalnih podružnic. 2e v de- cembru lansko leto so se člani izvrš- nega odbora temeljito pogovorili s predsedniki in tajniki sindikalnih po- prašanje ni ozko, pa¿ pa zadeva neposredno vsak naš mladinski kolek- tiv, vsako mladinsico vodstvo in sle- hernega poedinca, poleg tega pa spada sem tudi vključevanje novih članov v organizacijo, vzpostavljanje in rast no- vih onsovnih organizacij in še vrsta drugih vprašanj. Tovariš Milojko Drulović, sekretar CKLMJ je na V. kongresu LM Hrvat- ske ugotovil, da se naša organizacija vkljub velikim možnostim zadnja leta skoraj nič ni razširila in ima stalno okoli 1,500.000 članov. Mislim, det se bomo morali tudi v Celju, predvsem pa v okolici nad tem dejstvom zamisliti in gledati, da našo organizacijo na ta ali oni način razširimo in omasovimo nje- ne vrste. To je tovariš Dndovič posebej poudaril zato, da bi se sleherno mla- dinsko vodstvo prizadevalo najti na- čine, kako pritegniti k naši organiza- ciji nove člane in kako vzpostaviti osnovne organizacije tam, kjer niso jw- goji za to še dovolj zreli. Nujno je najprej, da se vprašamo, kje je največ neorganizirane mladine. Takoj bomo videli, da v gospodarsko in kulturno zaostalih krajih, kot n. pr. na Kozjanskem, manj v mestih. Poleg tega v naših organizacijah, predvsem na podeželju ni mladincev med pet- indvajsetim in tridesetim letom staro- sti, ki se nekako čutijo za organizacijo prestare in tudi mlcidinci, ki prihajajo iz JLA se marsikdaj spozabijo« vklju- čiti v LMS, da poročenih mladincev in mladink niti ne omenim. Zelo redki so tisti, ki ostanejo po poroki še aktivni člani naše organizacije. Naša naloga je, da pregledamo vzroke tega stanja, ki ga nikakor ne smemo pripisovati nekaki lagodnosti ali rieza- interesiranosti mladine, pač pa našim pomanjkljivostim in napakam pri mla- dinskem delu. Ze sam običajni način sprejema v članstvo naše organizacije ne ustreza popolnoma. Vrši se nekako brez vsebine in kriterija. Novemu članu izstavimo mladinsko 'izkazwico in ga marsikdaj sploh pozabimo seznaniti z njegovimi bodočimi nalogami, izredno redki pa so primeri-, d,a bi mladino vzgajali še pred vstopom v organi,za- cijo, da bi jo na sprejem pripravili, Pravtako neopazno kot se je pričelo, se članstvo navadno tudi konča. Pred- vsem tam, kjer mladinska dejavnost ni živahna in razgibana, se starejši mla- dinci nekako izgubljajo iz članstva. VpraMati se morarao tudi, kaj smo sto- rili na tem, da bi se naše osnovne or- ganizacije na terenu in podeželju usta- navljale in razvijale bolj samoniklo, brez intervencij in znatnejše pomoči višjih vodstev. Vsekakor je dejstvo tu- di to, da se za šport ali kulturno delo vneta mladina marsikje zbira, tudi tam, kjer ni osnovne organizacije, mi pa to prezremo in je niti ne skušamo zajeti v mladinski kolektiv ter vnesti vanj na ustrezen način vsebine dela naše orga- nizacije. Na periodični vajenski šoli v Celju se zbira v več izmenah v letu mladina iz raznih okrajev naše republike, v ka- terih ni šol za dotično stroko. Sem pri- de mnogo tovarišev, ki še niso člani naše organizacije, bodisi zato, ker jih ni nihče zanje zainteresiral, ali pa zato, ker v krajih, kjer prebivajo, sploh ni osnovnih organizacij. Vzgojitelj, ki je sam še mladinec, že na prvih sestankih šolskega kolektiva spoznava učence z nalogami in smotri LMS, kasneje pa z njimi diskutira o najrazličnejših pro- blemih organizacije, tako da uČenci-čla- ni pripovedujejo o delu in izkušnjah osnovnih organizacij, v , katerih pol vključeni. Razpravljajo tudi o možno- stih za ustanavljanje mladinskih or- ganizacij v krajih, kjer nekateri učenci žive; učenci naj bi sami dali iniciativo za ustanavljanje osnovnih organizacij. Mislim, da je ta način dela pravilen in bi ga morali uporabiti še marsikje. Mladinec, ki bi ga naša organizacija vzgajala, še preden bi postal njen član, bi čutil do nje tudi večjo odgovornost. Na tak ali sličen način bi tudi lahko pristopili k ustvarjanju pogojev za spontano ustanavljanje mladinskih or- ganizacij. Na mladinskih sektorskih se- minarjih, ki jih bo organiziral naš bo- doči Okrajni komite LMS, se bo mla- dina gotovo marsičesa naučila, vendar bo delo mladinskih vodstev, predvsem tam, kjer se bodo organizacije šele usta- navljale, mnogo lažje, če bo čim več mladincev videlo v organizaciji res svo- jo učiteljico za življenje in udejstvo- vanje v družbi. Straa 4 »Savinjski voitnik«, dne 19. februarja 1954 Štev. 7 ZA - ALI PROTI? Ker postaja vprašanje združitve mesta Celja z okrajem Celje-okolica vedno bolj aktualno in pereče, saj se o tem * zadnje čase mnogo govori, bo prav, da tudi preko našega lista volivci o tem vprašanju izrazijo svoja mnenja. Zato je uredništvo sklenilo razpisati o tem važnem vprašanju anketo, da bodo volivci seznanjeni z najrazličnejšimi predlogi za in proti združitvi, kar jim bo olajšalo razpravo in odločitev na zborih volivcev. Danes objavljamo dva prispevka, ki osvetljujeta obe stališči. Pričakujemo, da se bodo anketi odzvali številni vo- livci, kar bo vsekakor pripomoglo k pravilni rešitvi tega tako važnega vprašanja. Ob združenju mesta Celja z okrajem Celje-okolica Demokrati/acija nase liudske oblasii napreduje s hitrimi koraki. Val gospo- darskega samoupravljanja v podjeijih je polagoma prešel na razne usiginove, poîem ko se je z vrha navzdol spreme- nila tudi pohiično-upravna oblast. Zvezne in republiške vlade so zamenjali izvršni sveti, ki so obdržali le okvirne posle in dolžnosti, vse ostale pa so pre- nesli na mestne in okrajne ljudski od- bore in tako izročili oblast v roke Ijud- sküi množic. Tudi občine postajajo vedno bolj samostojne kot najbližji in najjačji člen socialistične komune. Da prekinemo še z zadnjim ostankom nekdanjega buržoaznega razlikovanja med mestom in vasjo in da strnemo vse gospodarske, kulturne, prosvetne in politične sile socialistične družbe v ko- rist slehernega državljana, se pravkar vrše nešteta posvetovanja za združi- tev mestnih in okoliških okrajev. Tudi slovenska mesia Ljubljana, Maribor in Celje 50 na tej poti. Ekonomske in kulturne potrebe mest in njihove okoiice so tako velike in nujne, (ia je tesno sodelovanje mesta in okolice noobliodno potrebno. Čim večji uspeh je dosegljiv le s skupnim sode- lovanjem in s skupno gospodarsko mo- čjo. Ne preostaja nam torej nič druge- ga kakor da se obe upravni enoti: me- sto in okolica združita v en okraj. Me- sta postanejo samostojne občine, kakor je to v okoliških okrajiii. Enaka bremena in enake koristi, skrbeti drug za druge- ga v korist njunega prebivalstva bodi naloga novega okraja. Ob združitvi mesta z okolico pa na- staja prvo vprašanje: koliko bo kdo prispeval in koliko bo od skupnosti pre- jel. Inicresi mesta se od interesov oko- lice na videz razlikujejo, toda samo na videz. Mesto samo ne more živeti brez okolice, kakor ne okolica brez dobro oskrbovanega središča. Ne kmet ne de- lavec, ne obrtnik ne izobraženec, ne moreta pogrešati mesta, ki zbira in nudi gospodarske in kulturne dobrine, mesto pa, ki te posreduje, potrebuje svojega odjemalca. Vsak okoličan je zato vesel in ponosen, če mu mesto nudi to, česar želi in potrebuje. Mnogo dobrin je takih, ki se jih poslu- žujeta oba, mesto in okolica. Pomislimo samo na zdravstvene, prosvetne in kul- turne ustanove in ne nazadnje na trgo- vino in promet, da omenim samo naj- vidnejše. Vsi viri za vzdrževanje teh dobrin izhajajo iz narodnega dohodka, to je od skupnega dela. Ce je tako, po- tem je treba tudi bremena enako razde- liti. Ta pravična razdelitev je nekoliko težja. Ce je v mestu doslej odpadlo na enega prebivalca okrog 10.000.— ria prebivalca, iz okolice pa 5.500.— din davka na dohodek, bo pač treba najti ravnovesje. Poglejmo še, kakšna denarna sred- stva sta izkazala mesto in okolica v svojih proračunih za leto 1953. Celie-mesto je predvidevalo v tem letu 229,381.000 din, Celje-okolica pa 354,000.000 din dohodkov in skoro toliko izdatkov, razlika med obema je okrog 124 in pol milijona. Potrebe ©beh okra- jev se marsikje ujemajo, ponekod pa imata vsak svoje. Medtem ko je n. pr. Celje-okolica predvidelo za prosveto išolstvo) le 14, je Celje-mesto imelo v predračunu 66 milijonov, ker vzdržuje vrsto srednjih in strokovnih šol in še dva dijaška domova. Okolica je ob- navljala požgane vasi, gradila ceste in podpirala kmetijstvo, medtem ko je v mestu zelo pereč stanovanjski prol)lem in ureditev komunalnih naprav. V bo- doče se bodo ta bremena primerno raz- delila, k skupnim izdatkom bo tudi Celje prispevalo svoj delež. Točnih po- datkov za tekoče proračunsko leto 1954 še nimamo. Zanima nas še vprašanje, kolik obseg zemljiške površine bo imela bodoča mestna občina. Njena obmejna naselja Medlog, Lokrovec, Dobrova, Zg. Hudi- nja, Zvodno, Zagrad, Košnica in Lisce še vedno gravitirajo k mestu in jih je zaradi ureditve urbanističnega na- črta in drugih vzrokov težko izločiti. Priključene občine Štore, Skofja vas in Šmartno v Rožni dolini hoào verjetno prešle v sestav ostalih občin novega okraja bodisi kot samostojne ali v obli- ki komasacije z drugimi občinami. Z delno priključitvijo šoštanjskega okraja, o čemer se že dalj časa razpravlja, bo bodoči okraj Celje eden največjih v Sloveniji. V političnem, gospodarskem in kulturnem oziru bo Celje kot sedež velikega okraja še nadalje igralo po- membno vlogo, kot mesto samo pa bo s tem samo pridobilo. —nik Nekaj misli o nameravani združitvi mesta Celja z okoliškim okrajem V zadnjem času se je nekajkrat v našem časopisju omenilo vprošanje združitve mesta Celja z okrajem Celje- okolica, ne da bi se podrobneje na- vedlo prepričevalne razloge za tak ukrep. Medtem so že združili komiteje ZKS in pripravljajo združitev nekaterih druž- benili organizacij iz območja mesta in okolice. Na sestankih volivcev se o tem važ- nem vprašanju šc ni razpravljalo. Po- trebno pa je, dj se to stori čimprej in da se o tem vprašanju razpravlja kaj več tudi v našem časopisju, preden bi pristopili k združitvi. Samo nekaj načelnih besed o iem: Ni nikake potrebe za tako združitev, vsaj se ne sedaj. Iz najrazličnejših vi- dikov bi bila taka združitev le v škodo Celju, ki poleg Ljubljane in Maribora že več stoletij uživa kot avtonomno mesto svoj poseben položaj, prej na podlagi lastnega statuta, sedaj pa po Zakonu o razdelitvi LRS na mesta, okraje in občine. Mesto Celje ima predvsem industrij- ski značaj, v njem procvita trgovina in obrt, teritorij okraja Celje-okolica pa je pretežno agrarni. Časopisna razprava o združitvi Celja z okrajem V okrajnem zboru novega okraja, kjer bi prej ali slej dobili kmetje večino, ki bodo seveda zastopali agrarne intere- se, bo moralo neizogibno priti do tre- nja. Prevelike so namreč gospodarske, kuliurne, prosvetne in socialne razlike med mestom in okolico. Zato ni priča- kovali, da se bo mesto po združitvi z okolico hitreje in uspešneje razvijalo in napredovalo. Z združitvijo bi bil ogrožen nagel na- predek in procvil Celja, ki smo ga zlasti v zadnjih 3 letih zamogli vsi meščani nesporno ugotoviti. Ne pozabimo, da je bil leta 1952 narodni dohodek baš v Celju največji, znašal je 272.000 din na prebivalca, medtem ko je takrat povprečje na- rodnega dohodka v Sloveniji znašalo 101.000 din. Ne moremo trditi, da mesto ni go- spodarsko dovolj močno, da napreduje v dosedanjem tempu. Zakaj spremeniti stvar, ki se je do- bro obnesla?! Nikjer ni videli z ozirom na dosedanji tako uspešen in lep raz- voj Celja nikake potrebe ne z obče- političnega. ne gospodarskega, ne kul- turnega in ne socialnega vidika za tako spremembo v upravnem pogledu mesta Celja. Ni to kako malomeščansko gledanje na stvar, pa tudi ne lokalni patriotizem, temveč je to stvarno gledanje na tako važno vprašanje, kakor je združitev mesta z okrajem. To vprašanje je v prvi vrsti gospo- darsko vprašanje, pa ne mnogo manj kulturno in prosvetno vprašanje, ki ga je potrebno razsvetliti iz vseh vidikov, preden se pristopi h končni rešitvi. V taki zadevi, kakor je združitev dveh po svoji strukturi tako različnih teri- torijev, ne smemo eksperimentirati, ka- kor n. pr. pri reorganizaciji kakega podjetja. Misel na združitev je prišla od zgo- raj, ne pa od spodaj in ne spontano in bo treba zadevo združitve dobro pretresati in pretehtati, ne le na se- stankih ZKS in družbenih organizacij, temveč še posebej na nalašč za to sklicanih sestankih volivcev. Ce je združitev komitejev ZKS in nekaterih družbenih organizacij iz obeh teritorijev primerna, še s tem ni ute- meljena združitev navedenih dveh te- ritorijev, pa četudi bo Celje na tem teritoriju samo.'^(:tojna mestna občin;a, saj bo podrejena zboru novega okraja. iz intervjuja pri predsedniku MLO Celje, ki ga je pred kratkim objavil Slovenski poročevalec, je posneti, če se ta intervju dobro prečita, da tudi pri vodstvu našega mesta ne obstaja ravno kako posebno navdušenje za združitev. Tudi združitev mesta Niš z okrajem Niš-okolica, ali kakega drugega mesta v Srbiji, kjer so prilike drugačne kot pri nas, še ne govori za to. da bi se tudi pri nas lahko združitev izvedla brez kake škode. Tudi želja, da se za mesto Celje in okraj Celje-okolica organizirata po- sebni okrajni sodišči, kar bi v ostalem bilo idealno, da bi se tako sodni posli hitreje razvijali in reševali, ne more biti povod, da stremimo na drugi strani za združitev mesta Celja z okrajem Celje-okolica. Gre za tako važno vprašanje, da naj o združitvi omenjenih teritorijev v nov okraj odloča ljudski referendum v smi- slu 194. čl. Zakona o ljudskih odborih mest, da tako odloči volja ljudstva o končni rešitvi tega vprašanja, saj bi združitev globoko zarezala v zgodovino in gospodarski napredek mesta Celja Izgleda, da bodo volivci mesta Celja stoodstotno odgovorili na referendumu s »proti«. Vsekakor pa mora biti, če bi vendar- le prišlo do združitve prej ali slej, avtonomni položaj mesta Celja po združitvi zagotovljen. dr. M. Dopolnilo k članku „Ob deveti obletnici smrti talcev na Frankolovem" v »Savinjskem vestniku« je 12. fe- bruarja 1954 izšel članek »Ob deveti obletnici smrti talcev na Frankolovem«, kjer pisec omenja, da ni točno znano, katera partizanska edinica je izvedla napad na nemško transportno kolono, ki je ščitila Kreisführerja Dorfmeistra na potovanju iz Maribora v Celje. Tudi se ne ujemajo podatki o datumu napa- da. Dogodek je omenjen v 8—9 številki »Prirode« 1951, str. 178 v članku »Iz spominov partizanskega zdravnika na Štajerskem«, po katerem je bil datum napada dne 2. februarja 1945. Akcijo je izvedla izbrana četa XIII. udarne Bra- čičeve brigade. V noči pred napadom se je brigada, ki ji je takrat poveljeval komandant Milenko, premaknila z juž- nih obronkov Konjiške gore na Paški Kozjak na najvtišje vzhodno naselje Brdce. Sektor omenjene brigade je bil Kozjansko, Konjiška gora, Paški Koz- jak, Pohorje. Takrat se je zadrževal na zapadnem delu Paškega Kozjaka (pod St. Joštom) tudi štab XIV. divizije, a ostale edinice (Tomšičeva in Sercerjeva brigada) na področju koroškega gri- čevja med Šoštanjem in Cmo. XIV. di- vizija je takrat po pravkar prestani hudi zimski ofenzivi, v kateri je oku- pator zasedel osvobojeno ozemlje v Gornji Savinjski dolini, zbirala pwnovno svoje sile ter vodila v težki zimi ter v globokem snegu zvečine defenzivne in diverzantske borbene akcije. V sklopu teh akcij so edinice Bračičeve brigade kontrolirale cesto Maribor—Celje ter na njej uničevale nemške ti-ansporte. V Mariboru je bil štab Gestapa in Hei- matbunda za Štajersko, promet med Celjem in Mariborom pa ni bü vaien za Nemce ne po železnici ne po cesti. Noben okupatorjev avto, zlasti če so se v njih vozili nemški funkcionarji, ni upal na pot brez močnega vojaškega spremstva. Nekoč je zaseda Bračičeve brigade ujela na tej cesti glavnega teh- ničnega inženirja za utrdbe južne nem- ške fronte. Ker so bila okupatorjeva transportna sredstva odlično oboi4)žena, je bil navadno boj z njimi na sami cesti zelo zagrizen in je zahtevEd žrtve in ranjene tudi v partizanskih vrstah. Ko se je vrnila edinica Bračičeve bri- gade po akciji dne 2. ali 3. febi-uarja v svojo bazo na Paškem Kozjaku, so borci pripovedovali, da so onesposobili dva kamiona z vojaštvom in municijo in en »slučajno« spremljajoč osebni avto, ne da bi vedeli kdo je v njem. Glavni mitraljezec je bil ranjen v roko. Sele liiz nemških časopisov so brigadni obveščevalci čez nekaj dni zvedeli, da je bU pri tem napadu smrtno ranjen Dorfmeister. Nihče ni pričakoval, da bodo Nemci v svoji pobesnelosti spo- sobni takšnega zverinstva, ki so ga kot maščevanje za Dcrfmeistrovo smi4 iz- vršili pri Frankolovem. Okupatorjeve priprave na ta nezaslišan zločin so bue izvedene v največji tajnosti in ko je zanj zvedel štab brigade, je büo že pre- pozno, da bi preprečil ali vsaj oviral zločince pri tem početju. Toliko kot dopolniilo h gornjemu članku. C. I. Odslej tudi na Dolgem poffu dve osnovni organizaciji Zveze komunistov Pred dnevi je bila letna konferenca članov osnovne organizacije Zveze ko- munistov na Dolgem polju. 2e pred pričetkom dnevnega reda so se člani zedinili s predlogom, da številčno pre- cej močno organizacijo razdelijo v dve. Mejo med obema organiizacijama bo tvorila Stritarjeva ulica, vsaka izmed na novo osnovanih organizacij pa bo imela nekaj nad 30 članov. Iz poročila sekretarja osnovne orga- nizacije ZKS na Dolgem polju tov. Eda Grgiča je bilo razvidno, da je tudi ta enota komunistov vse leto poskušala najti nove oblike dela. V tem je bila več ali manj uspešna. Vsekakor pa so rezultati ankete, ki jo je na pobudo osnovne organizacije razpisal terenski odbor SZDL pokazali, da so zlasti (ko- munisti premalo skrbeli za lastno ide- ološko vzgojo. Zaradi tega tudi komu- nisti na Dolgem polju niso mogli v ve- liki meri vplivati na druge člane. Ne- dvomno je slabo ideološko znanje imelo tudi odraz na sestankih osnovne orga- nizacije, na katerih so bile zlasti raz- prave precej šibke. Navadno je govo- rila le ena petina članov, vsi ostali pa so smatrali, da je že dovolj, če se se- stankov bolj ali manj redno udeležu- jejo. Zaradi prevelikega števila članov, delo s posamezniki ni bilo uspešno. Značilnost osnovne organizacije ßa se kaže tudi v tem, da je v njej 39 na- meščencev, 9 gospodinj in med ostalimi poklici le dva delavca. Komunisti z Dolgega polja so zabe- ležili zadovolj ive uspehe pri delu z mla- dino. V pretekli dobi je pod vodstvom prof. Ščuke zaživel lutkovni oder, ka- terega ansambel je imel 72 vaj ter pri- pravil tri igre. Ta oder je na domačem terenu vprizoril sedem predstav, go- stoval pa dvajsetkrat. Precej uspešno je zaživel tudi šahovski krožek. Ta te- ren je tudi edini v Celju pripravil de- setdnevno taborjenje 22 otrok. De,lo ostalih množiLčnih organizacij na terenu je bilo zadovoljivo. Vsekakor pa drži, da je bila izbira terenskega odbora SZDL preozka, saj so v njem bili samo komunisti. Manj uspešno sta delali terenski organizaciji Zveze bor- cev ter Rdečega križa. V precej živahni razpravi so člani osnovne organizacije ZKS debatirali skoraj o vseh perečih vprašanjih terena ter v tej zvezi sprejeli več koristnih sklepov. Volitve novih vodstev obeh osnovnih organizacij pa so dale naslednje rezul- tate. Za sekretarja južnega predela Dolgega polja je bil soglasno izvoljen tov. Franc Pirš, za njegovega namestni, ka pa z istim volilnim re2xiltatom Mi- lan Skapin. Sekretar severnega predela osnovne organizacije Zveze komunistov na Dolgem polju pa bo odslej tovariš Belak, med tremi kandidiranimii na- mestniki sekretarja pa je dobila največ glasov tov. Dana Marinčeva. M. B. Zveza borcev na Jožefovem hribu mora delo med članstvom poživiti V ponedeljek je odbor krajevne or- ganizacije Zveze borcev na jožefovem hribu na občnem zboru podal obračun dela za minulo poslovno leto. Pred- sednik tovariš Ivan Rančigaj je podal predsedniško in tajniško poročilo, v katerem je omenil vzroke, ki so za- virali uspešnejše delo. Grajal je slabo udeležbo, Treba boj v bodoče najli obliko dela, da se organizacija okrepi in razgiblje v delu. Po končanih poročilih je bila živahna debata. Razpravljali so o vzrokih, za- kaj je člansivo neaktivno, kakšne na- loge si bo moral zadali novi odbor, da bo poživel delo med člani. Od časa do časa bi se naj prirejala predavanja. Navzoči so se zanimali tudi, kako je s postavitvijo spomenika padlim borcem v Celju. Kritizirali so, da se zadeva 5 spomenikom v Ceiju ne premakne z mrtve točke. Nabrani denar, ki ga je menda okrog 1,700.000 dinarjev, bi bil pred leti zadostoval za postavitev dostojnega spomenika, sedaj bi pa vso- ta 7,000.000 dinarjev komaj zadostovala. V pripravah za proslavo XIV. divizije bo tudi krajevna organizacija ZB Jo- žefov hrib sodelovala. Končno so sprejeli smernice, na pod- lagi katerih naj novi odbor sestavi na- črt za bodoče delo v krajevni organi- zaciji, da bodo poročila o delu na prihodnjem občnem zboru, bolj bogata kot so bila letos. M. C. SGP „GRADITELJ" CELIE proda karoserijo za iritonski avto ter konja z vso opremo Se nekaj kratkih... VZGOJNI TEDEN ZA STARSE OD 22. DO 27. FEBRUARJA 1954 Društvo prijateljev mladine v Celju prireja za starše in vse prijatelje mla- dine v okviru vzgojnega tedna niz vzgojnih predavanj. V predavanjih bo- do zajeti razni vzgojni problemi, na ka- tere nalete več ali manj vsi, ki imajo opravka z vzgojo mladine. Prav pose- bej bo zanimala vsebina predavanj za starše, ki nalete pri vzgoji na težave in si ne znajo pomagati. Predavatelji so izbrani iz vrst naših najvidnejšilh vzgojiteljev, kä dodobra poznajo vzgojne probleme in ki znajo z živo besedo posredovati svoje, v pral¿i pridobljeno izkxistvo vsem, ki žele do- bro naši mladini. Vsa predavanja bodo v dvorani Na- rodnega doma v Celju s pričetkom ob pol 8 zvečer. Predavali bodo: V ponedeljek, 22. februarja prof. Ši- lih Gustav iz Maribora o temi: »Otroške napake in boj proti njim<:. V sredo, 24. februarja prof. JagodiLČ Vojko, ravnatelj Mladinskega doma v Smledniku: »Prevzgoja zanemarjene in izprijene mladine«. V četrtek, 25. februarja dr. Lunaček Slava 'iz Ljubljane: »O delazmogljivosti šolskih otrok«. V petek, 26. februarja prof. Ferenčak Mirko iz Ljubljane: »O izbiri poklica«. V soboto, 27. februarja ob 18. uri kon- cert Komornega moškega zbora iz Celja, za mladino, v dvorani Ljudskega gle- dališča v Celju. Staršii in prijatelji mladine, udeležite se teh predavanj v čim večjem številu. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI VOLITVE V VAŠKI ODBOR SZDL Preteklo nedeljo so se tu vršile vo- litve v vaški odbor SZDL in volitve delegatov za občinsko konferenco. Tokrat se je volitev udeležilo le bolj malo članov SZDL. Kje je vzrok za to nezanimanje? Pričakovali bi vsaj večje udeležbe od strani onih, ki bi bui prvi poklicani, da se takega sestanka ude- leže. Ali jim je bila morda ura sestanka prezgodnja? No, ob osmi uri pa sedaj že ni več prezgodaj. Ce so lahko prišli kmetje iz Velikega vrha, bi tudi mnogi vaščani to lahko storili. Iz poročila predsednika je bilo po- sneti, da je odbor v preteklem letu imol devet sej. Zal pa so büe samo štiri od teh uspešne. Bilo je nekaj odbornikov, ki se niso udeležili niti ene seje. Vršila sta se tudi dva množična sestanka in to zaradi Trsta in volitev v zvezno in repubUško skupščino. Ta dva sestanka pa sta bua prav dobro obiskana. Vaška organizacija šteje danes 360 članov. Za volilni skiad je bilo prodanih za 2600 din blokov. Članarina se je v redu pla- čevala in je za vso leto pobrana. Iz- datkov je bilo v tem razdobju 17.527 din, v blagajni pa je ostalo še 3860 din. Iz FK>ročila tudi posnemamo, da je v tem letu najboljše deloval Rdeči križ, ki je dosegel marsikaj koristnega, po- sebno se mu lahko šteje v dobro, da se je na njegovo iniciativo odprla v Smartnem ob Paki javna ambulanta. Dobro je delovalo tudi društvo »Par- tizan«, posebno pa Ljudska univerza, ki je privabila še največ ljudi h ko- ristnim predavanjem. Tudi KUD je do jeseni dosegal prav lepe uspehe, žal vlada od takrat v njem neko mrtvuo, katerega so kniVa osebna nesoglasja med posameznimi člani. No, pa tudi to se bo z dobro voljo ureduo. Prav za- dovoljivo se razvija ljudska knjižnica. Število knjig se v njej veča iz meseca v mesec, kar pa je še bolj razveseljivo, da tudi število stalnih izposoj e valcev. Pri volit"ah so navzoči izvolili nov 9-članski odbor, za občinsko konferenco pa je bilo izvoljenih 16 delegatov. Mnogo razpravljanja je bilo tudi o komunalni dejavnosti, posebno o po- trebi zgi-aditve nove ceste iz Smartnega ob Paki—Gavke—Veliki Ljudski knjižnici se je nakazalo ЗООо am za na- bavo novili knjig. Ob koncu pa so se sprejeli ustrezni sklepi za novo poslovдо leto. IZ VOJNIKA Dne 10. februarja se je med 13. in 14. uro pripetilo prometna nesreča, ki pa ni terjala smrtnih žrtev. Vojaški kamion s prikolico, napolnjen s cementnimi cevmi in peskom, je vozil s pretirano naglico. Na poledeneli cesti je zdrs- nil s ceste in se zaletel ob hišno be- tonsko ograjo in telefonski drog. Komisija je ugotovila okoli 40.000 din škode. Ker to ni osamljen primer, naj bi bil vsem vozačem v resno opozorilo, ka- ko je treba voziti na poledenelih ce- stah. . C. F. ;Štev. »Savinjiki vestnik«, dne 19. februarja 1954 Stran 5 Ljubezen štirih polkovnikov (Ob premieri 10. februarja 1954) Ko sem površno prebiral pričujočo .komedijo, sem močno podvomil v njen ' teatrski uspeh. Režiserju in našim igral- .cem ter seveda tudi delu samemu se moram zahvaliti za spoznanje, da ta- kole komedijo rodi ne samo literarna, ampo-^ ^^di fiziološka potreba. Kome- dija! Komedija svoje vrste, v kateri je mnogo ironije, satire, mnogo po- smehljivosti in duhovitosti, m.nogo ti- pov, ki nam prikazujejo naš čas, raz- galjenih, kakor imamo navado reči. Drama to pravzaprav ni, čeprav so tu figure, ki se grizejo med seboj. A ven- darle je mnogo mikavnega za tem figo- vim peresom, ki ga je avtor nesramno pozabil naslikati na tej skici sodobne ' družbe v grobem, v tej bizarni in obenera groteskni podobi, ki naj bi ne- kako bila po okusu ne samo redkih ljubiteljev, ki si skice ogledujejo v ate- lieru, murveč tudi povprečnega moder- nega človeka, tudi množic gledališkega občinstva, ki se je že prenajedlo »dol- gočasne« dramatike, ki se je uveljavila od druge polovice 19. stoletja. Ali mor- da po tej novosti — novosti vsaj za nas — hrepeni irwderni človek, mo- derna mladina? Ali je to v resnici nov prerod drame, ki ga je literarna zgo- dovina že nekajkrat zabeležila? Ali pre- rod res ni možen brez pravljičnosti, brez simbolov, brez romaiitike in nje- nih rekvizitov, no, in še brez psihoana- lize? Naj si odgovarjamo na ta vpra- šanja kakorkoli že, reči moramo, da se je Ustinov imenitno poigral s snovjo, ki jo oblikuje. Ce komu ni všeč njegov bleščeči, včasih tudi klovnski sm.eh, če se komu zde pregrešna njegova poetična sredstva in njegovi simboli, tistim je treba pač priklicati v spomin staro res- nico, da se umetnost ne dela po re- ceptih. In če se, da je vražje pusta in neužitna, ugodna in prijetna ponavadi le za tiste, ki recepte napišejo, pona- vadi pa še za te ne. Videli smo predstavo, na katero je neglede na zgornjo problemxLtiko celj- sko gledališče lahko ponosno. Uresni- čuje se zamisel, o kateri smo pred leti komaj jecljali — poklicno gledališče z umetniško višino. S tem ansamblom in s takim režiserjem že lahko preidemo na zahtevnejši repertoar, previdno iz- bran, tak, ki bo obenem vzgajal in učil, pa tudi vedril. Zdelo se mi je, da je kljub »duhovom« in včasih grobi ak- tualizaciji šumel preko odra silni vele- tok vroče človeške krvi, opojno vino življenja, čarovni napoj, ki človeku za- megli pogled in jemlje okus do tiste poezije usmiljenja in bede, ki je nekaj časa bila visoka moda Evrope. Barvi- tost, fantastika, a vendarle vse skupaj še vedno nekje na trdnih tleh! Kam po gre? Gotovo stran od shem in do- gem, običajnega, vsakdanjega k izred- nemu in nenavadnemu življenju. Zato se delu predigra in epilog podasta ne- kako tako kakor figovo pero, sta for- malnega pomena, ki ideji in vsebini niti ne koristita niti ne škodujeta. Si- cer pa tega namena najbrž tudi nimata. Režija je bila v rokah Mirča Krag- Ija, ki je iz ne ravno lahke komedije ustvaril učinkovito parado vsega, kar Ustinov nudi. Prav lahko bi marsikaj ostalo skrito, če ne bi bil režiser dobro . pretuhtal, kako ravnati s prostoro^i, z igralci in še posebej z besedilom. Brez- hiben tempo, inteligentno »tempiranje« besedila, ki proži smeh, posrečena sce- na Nika Matula in Mileta Koruna, sli- koviti kostumi Mije Jarčeve in še Ada- mičevi glasbeni vložki, vse to je re- žiser znal tako uglasiti v enovit odrski lik, da lahko govorim,o o resnični umet- niški odrski kvaliteti. To je več kot so- lidna predstava. Zasedba je bila dobra in igralci so kar po vrsti odigrali svoje vloge skrbno in pretehtano. Med polkovniki mi je bi najbolj všeč Albertov Anglež z nje- govo mirno, zmerno, inteligentno igro, ki je dobro zadela praktično angleško pamet. Francosko tipiko je dobro nosil tudi Jeršinov Frappot uglajeno igro uiivača, snoba in »gurmana« obenem. Tudi Božič je s svojim Wesleym dal doslej svojo najboljšo vlogo: bil je manj tipičen kakor Frappot in Ikonenko pa bolj karakteren, bolj človeški, živ, okrogel in topel. Škofov Ikonenko je »zadel žebljico na glavico«, kakor bi je bolje skoraj ne bil mogel. Maska, po- stava, drža, hoja in mimika, vse je bilo tako tipičiio, kakor da bi bil ta »po- skusni zajec« zgodovine in zlega duha pribrodil na celjski oder prav od ne- kod izza Dnjepra. In ker je »osramotil« angleško pišoči Rus domomno svojih očetov tako nekako kakor Gogolj, je publika zajemala vir komike najraje ob Ikonenkovem dejanju in besedovanju, človeku iz zemlje, »ki ne pozna šale«, kakor pravi Gogolj v Mrtvih dušcih. Hes je ne pozna in zato toliko šal na njegov račun. Tudi v pravljičnih vlož- kih so vsi polkovniki imenitno rešili svoje vloge, pokazali so smisel za paro- dijo in primeren obseg. Novakov Busch je bil kaj posrečena figura, dobrodu- šen in starčevsko ujedljiv, obenem pa nekam prirođen mostiček iz realnega sveta v pravljico in simbol. Brczigar je težko nalogo rešil z znanjem, z rutino *n 2 razumevanjem za idejo komedije. Ustinov ni prvi, ki se јг poslužil inkar- nacije — hudiča na odru (n. pr. Wede- kind). Ustinovljev zli duh ima čudovište domisleke, s katerimi res marsikaj po- ^e, čeprav so to nekake rakete, ki eks- Vlodirajo pri tleh in torej nič posebnega ne osvetle. Prav tako je njegov rival, inkarrùrani dobri duh Božičeva dala dobro premišljen lik. Jerajeva je s Trnjulčico v vseh oblikah pokazala ta- lent, izredno sočno igro, domiselnost in bogat, poln izraz. Vsekakor je za naše gledališče velika prтobitev. Izred- no učinkovit in zelo dobro izdelan pri- zor — po svoji tehniki prastar kome- dijski rekvizit — z ženami štirih pol- kovnikov so dale Horvatova kot gospa Breitenspieg^Â, Goršičeva kot gospa Frappot, Sirnikova kot gospa Rinder- Sparrova in Cervinkova kot gospa Iko- nenko. Ker je v zraku neko oddaljeno vrša- nje nad repertoarjem našega gledališča, o čemer govori tudi Gledališki list št. 5, naj mi bo dovoljeno zapisati še nekaj na račun tega ne ravno ugodџega vzdušja. Morda se mi posreči dopolniti nekatere trditve v omenjenem listu. Vprašanje publike nedvomno obstoji in je zelo pereče. Morda se bo našel kdo, ki bo s tega stališča presodil tudi Ustinovljevo ko- medijo. Verjetno jih bo več in mnenja bodo bržkone deljena. Ustinovljeva igra ni umetnina, ki bi ljudi porazila in jih združila z enotnim dramatskim efek- tom. Tisti razhod štirih polkovnikov na koncu je več kot. pomemben za idei- nosi komedije: dva ostaneta v »svetu popolnosti«, dva se vračata v življenje. To je nekoliko drugače, kot pri zname- nitem Hamletovem biti — ne biti, tr- peti, umreti — spati, a vendarle po- dobno razpotje. Tisto vprašanje v prvem dejanju »ali ste kdaj mislili na samomor?«, je dobilo v zadnjem sim- boličen odgovor in z njim obsodbo vse, kar je grdega na svetu oziroma, na kar je grd.ega Ustinov pokazal Dva polkov- nika pa si izbereta — dolžnost, živ- ljenje. Tako bo najbrž tudi s presojo komedije. Romantik bo rekel: »Kaj pa prodor^ii uspeh Hauptmannovega »Po- topljenega zvona?« Tudi ta je pomenil jutranjo zoro romantike. Vsaka prava umetnost mora biti romantična, člo- veku naj kaže lepše stvari, kot jih nudi življenje, nove, neslutene, na čarobni preprogi umetnika naj človeka vznaša preko časa in prostora. Zato mi je Usti- nov všeč«. In realist? »Naloga umet- nosti je upodabljati življenje, kakršno je, resničnost, realnost. Cemu vlačiti na dan staro, alegorično šaro? Zato mi Ustinov ni všeč.« Resnica pa bo nekje na sredi. Ustinov je oba brstiča cepil na isto vejo. Prvo dejanje je do prñ- hoda gospoda Buscha naravnost vsak- danji kliše iz časopisov od L 1945 dalje, projiciran na to herzogenburško drušči- no, kruta realnost današnjih dni, Poetu je zadišal svet pravljice in odprla so se vrata v pravljični čar,, nič ne de, če na besedo gospoda Buscha. Ali je to Ustinovu samo umetniško sredstvo ali odpor zoper realistične formule, je dru- go vrašanje. Nedvomno je to zelo »anarhična« tvorba. Tradicionßlna kom- pozicija drame je »zletela v zrak«, to- da nekak anarhist je bil tudi Shakes- peare. Resničnost nudi umetniku samo material, ljudje in stvari so le izrazna sredstva za pisateljeve misli in čustva. To je končno pri sleherni umetniški tvorbi, — Wahrheit und Dichtung, in odrska luč še celo terja neko pretira- vanje karakterističnega, neko stanovit- no spremembo tona in občutja. To obo- je n. pr. Goethe iskal ravno pri Shakespeareju. Realističnim ekscesom slede torej na zahodu nekam mistični spodrski. Temu so včasih rekli prevred- notenje vrednot; to je boj, v katerem je na zastavah napisana človeška pra- vica do fantazije in do sanj. Kaj po- sebno spodbudnega nam Ustinov z vsem tem ne pove, celjskemu gledališču pa gre zasluga, da nam je prvo v Ju- goslaviji odprlo pogled na to vrsto so- d.obnega dramatskega snovanja v veliki Evropi. TO. Pred novo premiero na Ljudskem odru Po Ireh mesecih odkar se ie pred- stavil svojemu občinstvu, bo imel Ljud- ski oder prihodnji teden svojo tretjo premiero. Bo to predstava učinkovite drame Martina Lorbarja »K 324/52«, ki se v podnaslovu imenuje »Kazenski spis nekega okrožnega sodišča«. Gre torej za novitelo, ki so jo krstili lansko po- mlad v Kočevju, kjer njen avtor živi in deluje. O krstni predstavi je organi- zacijski vestnik LPS »Ljudska pre- sveta« priobčil svoj čas naslednjo oce- no: »Nekoliko neoliičajni naslov je šte- vilka sodnega akta, v katerem je skrita tragedija matere — detomorilke iz u- smiljenja. Drama razkriva v obliki sodne preiskave ozadje in razloge umora ter jo oblikujejo živo orisani karakterji ter dober dramski dialog«. Gledališka kritika »Socialistične mi- sli v št. 11 piše o našem avtorju tole: »Režiserja in inscenatorja Martina Lor- barja poznamo že tudi kot dramatika. Napisal je že vrsto dramskih poizkusov ter se letos uspešno predstavil domače- mu občinstvu z dramo »K 324/52«, ki močno razodeva pisateljevo dramatske žilico. Lorbar je mlad in išče v dramati- ki in režiji novih poli, rad malo poeks- penmentira in io je prav, ker kaže na to, da hoče naprej in da bo šel na- prej . . .« 2elja po učinkoviti slovenski noviteti, ki bi jo zmogla tudi am'aterska družina, je povzročila odločiiev za omenjeno delo. Kakor samo odločitev, tako je tudi ves študij podpiralo spoštovanje do iskrenega prizadevanja v sodobni slovenski dramatiki, iz katerega je bilo delo rojeno. Pri tem ne gre za nikako produkcijo umetniških ambicij — saj zanje ni niti zadostnih subjektivnih, še manj pa objektivnih pogojev. Gre le za prikaz amaterskega prizadevanja na gledališkem področju, t. j. v najbolj ljudski obliki izražanja čustev, misli in pogledov na življenje in svet, za priza- devanje, ki zasluži pozornost, kajti le ob primerni pozornosti bodo mogoči tudi koraki naprej, k boljšemu. Premiera bo v četrtek 25. t. m. ob 20. uri, ponovitev v nedeljo 28. 1. m. ob 15,30, vstopnice pa v prodaji od torka naprej. G. G. Kdo je sokriv za prazne sedeže ob delavskem abonmaju v gledališču z otvoritvijo novega Celjskega gle- dališča je Celje dobilo kulturno usta- novo, o kateri ne govori s ponosom samo vsak Celjan, temveč na katero ,so lahko ponosni vsi delovni ljudje nase domovine. Brez pretiravanja lahko tr- dimo, da zaslužijo vso pohvalo tudi požrtvovalni gledališki delavci, ki so v sorazmerno kratkem času svojega ob- stoja kot poklicni ansambel več kot dokazali, da so svoji nalogi dorasli in da lahko od Celjskega gledališča še mnogo pričakujemo. Tudi z reperto- arjem ,smo v glavnem lahko zadovoljni, saj si je uprava gledališča prav po- sebno v zadnjem času mnogo priza- devala, da bi se z vestno izbranimi in po svoji raznolikosti bogatimi deli čim bolj približala okusu in željam delov- nih ljudi. Do sem bi bilo vse v najlepšem re- du. Rečemo lahko, da je gledališče v celoti upravičilo svoj obstoj in da so bila sredstva, vložena v njegovo ustva- ritev, kar najkoristneje uporabljena. Vprašanje, o katerem želim govoriti in ki zahteva nujno rešitev, je vpraša- nje obiska na predstavah delavskega abonmaja. Te predstave so namreč »teoretično« razprodane do zadnjega sedeža in na desetine ljudi, ki so se v upanju, da bodo morda kljub temu še dobili kakšno vstopnico, gnetli pred tjlagajno, odhaja žalostnih obrazov zo- pet domov odnosno v gostinske obra- te ali druga zabavišča. Presenečenje onih srečnikov, katerim je uspelo do- biti vstopnice, pa je ob vstopu v dvo- rano tem večje, ko opazijo, da je sko- raj tretjina dvorane dejansko nezase- dene. Kje je vzrok? Ali morda delavci in uslužbenci ter drugi delovni ljudje ni- majo niti toliko interesa za gledališče, da bi obiskali gledališke predstave, za katere dobe vstopnice pri svoji sindi- kalni podružnici tako rekoč zastonj? Kaj še! Zajec tiči povsem drugod. Stvar je kaj preprosta. Odgovorni ljudje v sindikalnih podružnicah imajo skraj- no malodušen in malomaren odnos do tega vprašanja in jim je kaj malo mar, ali se plačane vstopnice abonmaja iz- koristijo ali pa obleže kar v njihovih predalih. Ne bomo se zmotili, če trdi- mo, da v marsikateri podružnici člani delovnega kolektiva niti ne vedo, da leže v predalu kakega funkcionarja gledališke vstopnice in da bi tega funkcionarja kaj lepo pogledali, če bi to vedeli. Nasprotno bi bilo pričako- vati, da bi ob minimalni agitaciji bilo povpraševanje po teh vstopnicah mno- go večje, kakor bi ga sindikat s svo- jim abonmajem lahko zadostil in da bi bili oni, ki pač ne bi mogli priti na vrsto, zaradi tega celo nevoljni. Izgo- vor, češ da se vstopnice niso mogle razdeliti, ker nihče nima interesa, je jalov in popolnoma neutemeljen. Tu je nepotreben vsak komentar, kajti gneča pred blagajno gledališča dokazuje ravno nasprotno. Naši delovni ljudje si žele tudi kulturnega izživljanja, pri če- mer naj bo prav gledališče na prvem mestu. Danes lahko trdimo, da je led tako rekoč že prebit in gre torej samo še za odstranitev subjektivnih razlogov, da nase dvorane niso vedno napolnje- ne do zadnjega kotička. Kar se gleda- lišča tiče in predstav delavskega al)on- maja, so te subjektivne zapreke prav v tem, kar sem želel v tem članku poudariti. Dobro bi bilo, da bi sedaj v času občnih zborov sindikalnih podružnic nn teh zborih sprožili tudi to vprašanje in ga uredili v splošno zadovoljstvo za- interesiranih članov kolektiva in upra- ve Celjskega gledališča. Solak Alfred Druga premiera Ljudskega odra v Celju L. Anzengruber: SLABA VKST Mnogi Celjani so se radi odzvali va- bilom Ljudskega -odx'a k uprizoritvi ljudske igz-e »Slaba vest«. Med igro ni nastalo soglasje med miselnimi in ču- stvenüni utripi gledalcev v dvorani lin igralcev na odru, niti pri tej igri ni moglo naslatiL, čeprav je bila vživetost igralcev v igro zadovoljiva in je nji- hova priljubljenost med Celjani že ti-a- dicionalna. Problematika Anzengruber- jeve igre »Slaba vest« je bila aktualna za kratko dobo pričetka druge polovice minulega stoletja. Drama nudi v svo- jem bistvu dva problema 'iz tiste dobe: boj za kmečki grunt in problematičnost morale, ki temelji na religiji kot jo pojmuje izkoriščevalec. Odmaknjenost vsebine igre od današnje miselnosti je dolcajšnja. Ljudska igra »Slaba vest« je lahko zanimiva samo kot literarni frag- ment preteklosti. Kaže mnogo stališč in nazorov, ki so v mnogočem preteklost tudi na našem podeželju. Mladini, ki dorašča in zori že v po- gojih naše družbe, je problematika igre »Slaba vest« tudi nedostopna, celo neumljiva. Sedanja generacija mladine religije vsebinsko in konkretno ne po- zna, ker dorašča brez predsodkov mi- sticizma. Svoja moralna prepričanja gradi v navezanosti na celotno življe- nje družbe. »Slaba vest« predpostavlja za umevanje poznavanje verskih sta- lišč in vsebin. Ziaradi tega je sedaj do- raščajoči madini manj dostopna in manj primerna. Ljudslci oder je glede idejnosti z upri- zoritvijo »Slabe vesti« nedvomno na- sedel na sipino. Upamo, da na njej ne bo obstal, amiîak z uprizoritvijo sodob- nejših ljudskih iger sebe in občinstvo strnil v moöan idejno napreden tok. Med petjem pred pričetkom dejanj in dogajanji na odru ni čustvene pa tu- di nobene dnigačne enotnosti. Gledalec se vpraáuje, čemu petje, saj ne doprii- naša ničesar k vsebini, pač pa moti^ enotnost razpoloženja v teku vseh de- janj. Rekviziti misticizma (kip, kropilnik, serija slik svetnikov) motijo gledalce. Problematična je vzgojnost take scene s stališča vzgoje k znanstvenim fwgle- dom na svet na današnji stopnji našega razvoja. Posamezniki imajo in lahko imajo različne odnose do teh rekvizi- tov in klečanja, vzdihovanja pred nji- mi. Zaradi tega je njih smešenje kot tudi kako dvngo upoštevanje v marsi- čem tvegano glede učinka v psihi gle- dalca. Seveda ni nič manj glede moral- nega uspeha tvegana uprizoritev igi-e, ki gradi bistveno problematičnost pa misticizmu. Četudi ga prikazuje in oce- njuje negativno. Vse to izzveneva lahko r gledalcu tudi tako, da je misticizem dober, le človek je grešnik. Igralci so s svojo vživetost j o v vloge dosegli lepe uspehe. Osrednji vlogi: Na- gode, bogat kmet (Stane Kos), in Cim- žar, njegov svak (Tone Zorko) sta poda- ni zelo dobro. Nagode nas dokaj pre- priča o svojih duševnih težavah, Cimžar pa o svojih naklepih in pretkanc«tL Igra mimike je bila pri Cimžarju najbolj izdelana. V tem so še možnosti stopnje- vanja učinkovitosti. Kot zaključni tipi se uveljavljajo v igri: Robas, kmet na Pustem vrhu (Mi- lan Ki-aàovec) in Lenka, njegova žena (Lojzka Hajsinger). Oba v svojih vlo- gah zadovoljujeta, zlasti pa Lenka s svojim vedrim in srboritim razpolo- ženjem. Posledica teh ženinih razpolo- ženj je mož copata in sinovi z ročnimi deli v rokah. — Nace (Ivan Koželj) in Anže (Ivo Ramšak). Prizori na Pustem vrhu so komični, vedri in ilustracija velike zaostalosti. Enoten lin dokaj iz- razit v nastopu, maski, govoru in kret- njah je voznik Ožbe (Ivo Zelinka). Več fantovsice izrazitosti m dognanosti si želimo pri vlogi Štefana (Aleksander Videčnik). Zunanji izrazi njegove lju- bezni, njegovih ostalih odnosov in na- menov so skromni iin premalo pre- pričljivi; so brez tistih vidnih značil- nosti, ki dokazujejo notranjo vznemir- jenost, odločnost in odločenost. Vloga Stefana je podana &impatičnoi, a bi lahko še bolj osvojil gledalce. Reza (Janja Skorjanc) je nastopala umirje- no, včasih manj izrazito. Njena maska ni bila tipična, ampak vsakdanje splošna. Gabrova Lizilca (Silva Cvahte) je bua v svoji vlogi živahna, zunanje razgibana, v gibih in govom sproščena. Več dokazov od nje bi pa gledalci ra- biilli! za preprtičjljivost, pristnost gesti besed, pogledov. Poglobitev v vlogo, njena psihološka razčlemba, opazovanja dnevnega življenja, študij dramatike, življenjepisov in spommov velikih igralcev, obiskovanje gledališča, stiki s poklicnimi igralci in še to in ono tvori možnosti, ki jih naš čas nudi Lenki in vsem igralcem za njihovo nadaljnjo rast v timetnosti igranja. Druga številka lista »Ljudski oder« prinaša v uvodu sestavek dr. Vladi- mira Kralja o Anzengruber ju. Iz tega orisa lahko zaključujemo na zelo majhno primernost igranja njegovih iger v naših sedanjih družl>enih in kul- turnih prilikah. V sestavku: »Б^п ukrep —■ dvoje rešitev« priporoča Tone Zorko preureditev sedanje dvorane Ljudskega odra. Ker se s predlagano preureditvijo reši tudi vprašanje lutkovnega gledali)- šča v Celju in izboljšajo pogoji za upo- rabo dvorane za dramske predstave, upamo, da bodo o predlogu razpravljali tudi na merodajnih mestih in ga reali- zirali. V biltenu želimo imeti pregled vsega dela Ljudskega odra. Zaželena so vsaj informativna poročila o vseh go- stovanjih LO in o delih, ki bodo pred- vidoma še prišla v tej sezoni na oder. Uspela gostovanja Ljudskega odra na podeželju in dobro obiskane pred- stave v Celju dokazujejo, da vrše nje- govi igralci in režiserji kulturno važno nalogo, ki bo ob večjem upoštevanju svojstvenosti našega razvoja še učinko- vitejša, na ostale podeželske igralske družine. Siv. 105-letnlta prve slovenske gledališke predstave v Celju Letos bo poteklo 105 let, ko so v Celju uprizorili prvo slovensko gleda- liško predstavo Linhartovo »Zupanovo Micko«. Igro je režirat celjski tiskar janež Jeretin in je bil čisti dohodek na- menjen za celjske ubožce. Predstava je bila v gledališču,, ki je bila nekako v območju gledališkega stolpa. Sele pozneje je bilo pozidano gledališko po-" slopje, predhodnik sedanjega gledali- šča. Ob tej obletnici bodo v poslooju gledališča v začetku aprila odprli lo- kalni gledališki muzej, ki bo prikazal celjsko slovensko gledališko dejavnost za vseh 105 let nazaj, istočasno bodo v avli gledališča odkrili dva spomenika, in sicer Josipu Drobniču, učitelju na celjski gimnaziji, ki je deloval ob po- vojih celjskega slovenskega gledaiiSča in Rafku Salmiču. ki je bil skoraj 30 let duša slovenskega gledališkega živ- ljenja v Celju. Ob tej priliki bo izšla slavnostna številka »Gledališkega lista«, na proslavo pa bodo povabljeni vsi še živeči igralci, ki so delovali v celjskem gledališču. M. C. Kulturnoprosvetno delo v Vojniku Pred kratkim so člani KUD »France Prešeren« v Vojniku položili letni ob- račun svojega dela. Ob priliki svojega občnega zbora so kritično analizirali svoje delo ter ugotovili, do vse njihove sekcije niso bile tako aktivne, kakor bi bilo to od Vojnika pričakovati. Pred- ví^í-m je bilo pričakovati več razgiba- nosti na dramatskem področju. Sicer je bila v preteklem leiu uprizorjena »Operacija«, ki so jo igrali dvakrat in s katero so tudi tekmovali z dru- gimi gledališkim' ' -žinami. Delo je bilo dobro naštudiraii . oleg tega so pri- pravili se šest slavnostnih akademij, vendar ie za Vojnik le eno celovečerno dpamatsko delo v enem letu očitno premalo! Knjižnica je sicer '-^.-"no poslovala, nima pa na razpolago piimernega pro- stora. Vsega skupaj ima vojniška knjiž- nica 450 knjig, a izposodila iih je y preteklem poslovnem letu 5*^0. Ali ni tako nizko število knjig za trško knjiž- nico absolutno nenormalno? Izpod ti- soč knjig si danes težko predstavljamo trško knjižnico in treba bo pokreniti vse, da se vojniška knjižnica okrepi. To je tudi naloga občinskega Sveta za kulturo in prosveto. Prostor in fi- nančno podporo je treba vojniški knjiž- nici zagotoviti. KUD »France Prešeren« Vojnik ima pod svojo upravo tudi kino. Ta dobro posluje in so člani društva razvili iz njega rentabilno podjetje, katero pri- naša društvu prepotrebne finančne do- hodke. V Vojniku ni spora med kinom in gledališko družino, katerega zasle- dimo v marsikaterem drugem kraju, kjer kino poleg ostalih razlogov tudi iz ma- terialne plasti izpodriva gledališče. Oboje je v rokah enega upravnega od- bora in bi bilo prav, če hi bilo tako tudi drugod, pa bi odpadla stalna pri- toževanja. Vojničani si žele tudi pevski zbor, a v svojem kraju nimajo pevovodje. Predlog, da bi od dohodka kina finan- sirali pevovodjo iz Celja, je bil z odo- bravanjem sprejet, vprašanje je le, ali ga bo KUD realiziral. Ob zaključku si je novoizvoljeni upravni odbor zadal nalogo, da bo v tem letu uredil dvorano, dozidal bo ve- žo ter stranišča in uredil garderobo za oder. jasno je, da bo treba poživeti tudi delo kulturno-umetniških skupin, ki bodo urejene prostore napolnile z bogaitm kulturnim življenjem. Mi- Kvaliffcfrane^a elektrovarilca SPREJME TOVARNA TEHTNIC, CELJE, MARIBORSKA CESTA 1 — NASTOP TAKOJ — PLACA PO DOGOVORU! stran ei »Savinjski vestnik«, dne 19. februarja 1954 Stev. T Iz Celja ... Občni zbor Društva esperantistov v Celju V dvorani Sindikalnega doma je bil te dnd letni občni zbor Društva espe- rantistov mesta Celja, ki je pokeizal vidni napredek druStva v kratki dobi svojega razvoja. Navzočih je bilo 54 članov, med njimi kot gostje tudi taj- nik ZES tov. Avsec, preds. ED Ljublja- na tov. Miaerit, zastopnica mariborske- ga ED, predsednika esper. društev iz Ptuja in Rog. Slatine, zastopnik LP in LU tov, Podjavoršek, zastopnik SZDL ter zastopnica mladinskega krožka učit. v Celju. Da je celjsko ED zlasti v preteklem letu vsestransko zaživelo, so potrdili tu- di navzoči gostje, med njimi sam tajnik Zveze esperantistov Slovenije tov. Av- sec Otmar, ki je že tretjič prisostvoval občnemu zboru, odkar se je ED v Celju L 1952 dejansko vključilo v ZES to po- stalo član LP. Tega leta je namreč bUo izbrano novo vodstvo, ki je razgibalo delo med celjskimi esperantisti, tako da lahko danes z gotovostjo uvrstimo Celjane — kot je poudarü tajnik ZES tov. Avsec — za Ljubljano in Maribo- rom na prvo mesto med najboljšimi esp. društvi v Sloveniju Pestra, živahna in plodna diskusija je pokazala izredno vnemo članstva za na- predek esperanta pri nas. Mnogi člani so diskutirali v esperantskem jeziku in ob blagozvočju tega jezika so bili navdušeni tudi nečlani odnosno espe- rantisti. Iz izčrpnega poročia tajnika tov. Do- benika smo izvedeli za postopni razvoj ED Celja ter delovni program za le- tošnje leto, ki ga že izvajajo. Preda- vanja, lepo urejen društveni album, izpopolnitev biblioteke itd. V zadnjem času pa so že začeli izdajati svoj dru- štveni bilten. Uspešno potekajo v Celju v tem letu tečaji esp. jezika, in to: 1 tečaj na LU, 1 tečaj v okviru »Svobode«, tečaj v okviru KUD »Oton Zupančič« na uči- teljišču in tečaj v tovarni »Toper«. Za- stopnik LP in LU tov. prof. Podjavor- šek je na občnem zboru v imenu vod- stva tečajev izrekel posebno pohvalo vodstvu esp. tečaja. Ob zaključku občnega zbora je DE v Celju sprejelo še sQdep, da odpošlje re- solucijo Svetu za kulturo in prosveto LRS v Ljubljani s predlogom, da se esperanto kot mednarodni jezik urado- ma uvede v naše šole, posebno pa v učiteljišča kot fakultativen predmet Bodoči učitelji bi vzgojno in metodično uspašno vodili tečaje na šolah. V. S. LETOŠNJA MAŠKARADA Letos prireja Olepševalno društvo že svojo 26. maškerado ter jo lahko upra- vičeno imenuje tradicionalno. Zal se bo vršila letos maškarada v Narodnem domu, in to zaradi tega, ker je mala dvorana v Unionu zasedena zaradi flu- orografiranja. Da se -prepreči prehud naval, bo letos izdanih samo 500 vstopnic — tako, da bo maškarada res prijetna. Seveda bo tudi priljubljena ocenitev naioriginalnejših mask in konkurenca mask za bogate nagrade, katere bodo razstavljene že v prihodnjih dneh v izložbi Ljudskega magazina. Zaželjene so predvsem originalne, preproste in okusne maske ter priča- kujemo, da jih bomo videli lepo število, katere bodo dokazale, da imamo Ce- ljani smisel za humor, da smo duhoviti ier da se hočemo na pustni torek, kakor veleva prastari običaj, razveseliti in nasmejati, najduhovitejšim med nami. Da se prepreči naval pri večerni blagajni ho od 25. t. m. dalje organi- zirana predprodaja vstopnic v pisarni Olepševalnega društva, in sicer dnevno od 10. do 12 ure. (Pisarna Olepševalne- ga društva se nahaja v Domu OF — bivša lovska soba.) CELJANI, CVETLICE NA OKNA! Olepševalno društvo Celje pripravlja za leto Î954 tekmovanje za najlepše okrašena okna s cvetlicami v zabojčkih ali v lončkih. Pojasnila za nabavo le- senih zabojčkov in cvetlic dobite v društveni pisarni. Da bo omogočeno Vrtnarski šoH v Medlogu pripraviti pravočasno določe- no število zabojčkov in cvetlic, naj in- teresenti že vnaprej prijavijo potrebne količine tega materiala. Javijo naj se v društveni pisarni tudi tisti interesenti za to tekmovanje, ki si bodo priskrbeli ali pa imajo zabojčke ali cvetlice že sami. Prijave so nam potrebne zaradi evidence tekmovalcev. Tekmovanje bo vse leto, a ocenjevalo se bo v glavni sezoni. Denarne nagrade bodo objavljene. — Pisarna olepše- valnega društva v Celju se na- haja na Titovem trgu štev. 3 (Union), nasproti postaje, pritličje levo, tel. št. 26-31, in posluje dnevno od 11. do 12. ure (dopoldne). ŠTORE NAj UČIJO Pred nekaj meseci je bil v vašem časopisu objavljen kratek dopis o »le- pem« življenju štirih žena v Plečnikovi ulici 16. Danes ne mislim pogrevati starih že objavljenih stvari, pač pa bi rad opozo- ril sanitarng inšpekcijo, da si ogleda ne- snago na omenjeni ulici, kjer stanujejo že uvodoma navedene žene. Da bo zadeva jasnejša, naj navedem nasled- nje: Omenjene ženske, brez vsake zapo- slitve stanujejo v pralnici, ki je brez vsakih sanitarnih naprav. Tako oprav- ljajo svojo potrebo kar na vrtu. Ker je pa sedaj v zimskem času to le pre- hudo, raje zlivajo fekalije skozi okno. Pred vrati in pod oknom pa je tudi precej drugih odpadkov. Nesnaga pro- nica tudi v vodnjak, ki se nahaja v ne- posredni bližini. Mislim, da je to skraj- no nehigienično in je že čas, da vsaj pred nastopom toplejšega vremena pre- prečimo pašo muham in ostalemu mr- česu, -žič OLEPŠEVALNO DRUSTVO priredi NA PUSTNI TOREK OB 20. URI 26. maškarado v NARODNEM DOMU Konkurenca mask in ocenitev najoriginalnejših mask — Bogate nagrade — Predprodaja vstopnic od 25. fehrvxtrja dalje v društveni pisarni v Domu OF (bivša lovska soba) dnevno od 10. do 12. ure LJUDSKA UNIVERZA V CELJU - TEČAJI Tečaji se bodo začeli v ponedeljek, dne 22. t. Ш. Vse člane jezikoTnih in stenograf, tečajev Ljudske univerze v Celju obveščamo, da se bodo v ponedeljek, dne 22. februarja t. .1 nadaljevali tečaji, in sicer po urniku, po ka- terem so se vršili do sedaj. Tečaji se bodo za- čeli namesto ob 19. (7.) uri pol ure kasneje (t. j. ob 19,30 uri). Vse tečajnike prosimo, da se tečajev redno udeležujejo; glede nadoknaditve zamujenih ur se bomo dogovorili pri pouku. Not začetni tečaj stenografije se bo začel prihodnji teden. Vpisovanje se že vrši, pohi- tite s prijavo! Prijave v pisarni učiteljišča т Celju. Začetni tečaj za strojepis. Ker je med našimi tovariši in tovarišicami veliko zanimanje za strojepis, se je vodstvo tečajev odločilo otvo- riti še en začetni tečaj za strojepis. Ta tečaj bomo začeli meseca marca t. 1. Tudi za stroje- pis se prijavite v pisarni učiteljiščal Obiskujte tečaj slovenskega jezika! Novi çri- javljenci dobrodošli! Pouk slovenščine za Slo- vence se vrši na učiteljišču vsak ponedeljek zveter ob 19.30 uri. Vodstvo tečajev LU т Celju Gibartja prebivalcem v Celju časB od 8. do 15. П. 1954. Sojenih je bilo 21 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Zadvozda Vjekoslav, ključavničar iz Celja, Breg 18 in Križnik Leopoldina, gospodinja iz Celja, Breg 18; Rojnik Franc, posestnik iz Sp. Grušovelj 2, Šempeter in Strenčan Marija, po- ljedelka iz Lave 17, Celje; Rot Bogomir, grad- beni tehnik iz Celja, Gregorčičeva 2 in Podlo- gar Danijela, nameščenka iz Celja, Ljubljan- ska 27; Zupane Albin, delavec iz Rifnika 33, .Šentjur pri Celju in Pulko Emilija, pom. ku- harica iz Celja, Razlagova 5; Stiplošek Vjeko- slav, zidarski delavec iz Nebojce 14, Desinič in Jager Antonija, perica iz Celja, Slomškov trg 5. Umrli so: Viher Marjan, otrok iz Saleka. Velenje; Žli- čar Irena, otrok iz Teharia 21, Store; Kuster Avguštin, upokojenec iz Sitale 68, star 63 let; Marš Janez, prevžitkar iz Pijovca 66, star 30 let; Antlej Martin, delavec iz Celja, Nova vas 30, star 85 let; Veissenbach Alojz, urar iz Ce- lja, Tovarniška 13, star 65 let; Sparhakel Ka- rolina. roj. Farčnik, gospodinja iz Celja, Po- lule, stara 79 let; Gunžer Rozalija, vzdrževana oseba iz Vrha 18, Šmarje pri Jelšah, stara 67 let; Soltys, roj. Patriarh Marija, upokojenka iz Celja, Muzejski trg 9, stara 79 let; Gaber, roj. Steklič Zofija, delavka iz Celja, Zg. Hu- dinja 24, stara 30 let; Baloh Jožef, mizar iz Ce- lja, Mariborska 96, star 55 let; Rozman, roj. Vi- denšek, vd. Uršič Ana, upokojenka iz Celja, Tovarniška 22, stara 83 let. prav je mlad. Ker je mizar, je sam iz- razil željo, da bi rad začel svoj osnov- ni poklic. Poleg tega je odkupoval les na svoj račun, kar je dokumentirano. O njem vedo povedali člani KZ Na Vrhu. da je pri kmetih, ki so mu dali košnjo, gledal skozi prste pri obvezni oddaji mesa. Kmetu Stormanu je pro- dal 9 prm lesa, ki ga je posekal baje V »domačem gozdu«. Se veliko več bi se dalo povedati o odpuščenem mani- pulantu tov. 5ezgovšku. Pisec članka M. A. je ob kritiziranju drugih pozabil, da je poleg kritike tudi samokritika zelo zaželena. 5il je pred- sednik KZ Rifengozd in se je v tistem času pokvarila skoraj vsa čebula, ve- liko sira in jabolk. Kot skladiščnik je napravil uslugo poslovodji trgovine v Gračnici s tem, da mu je »za kritje eventualne izgube« pripeljal namesto črne, belo moko — seveda v breme poslovodje Jožeta Tabora. Kam je iz- ginila sadila stiskalnica, kljub opomi- nom še ni povedal. Tudi dveh ovac, kupljenih na račun zadruge, ni nikjer. Tretji, ki je skrit za tem člankom je skrit. O njem bodo zadružniki zvedeli kaj več po zaključku revizije. Toliko je imel upravni odbor pripo- mniti na omenjeni članek M. A. in to iz »golega birokratizma in bojazni pred kritiko«. Upravni odbor KZ Laško Iz Laškega Po razgovorih z občnih zborov sin- dikalnih podružnic iz Laškega je raz- vidno, da so upravni odbori v pretek- lem letu več ali manj le dosegli po- membne uspehe, katerih prejšnja leta ni bilo mogoče ustvariti. Med najdelav- nejše sindikalne podružnice spada vse- kakor sindikalna podružnica Trafopo- staje, ki po številu 56 članov po dose- ženem uspehu preteklega leta prekaša vse ostale sindikalne podružnice v Laškem. V preteklem letu so si nabavili nov društveni prapor, nadalje so si iz last- nih sredstev nakupili za 30.000 din knjig za sindikalno knjižnico^ imajo svojo dramatsko skupino vključeno v DPD »Svoboda« Laško poleg tega pa imajo še druge sekcije: šahovsko, odbojkar- sko, odrsko in namiznoteniško. Delavsko prosv. društvo »Svoboda« iz objektivnih razlogov ni doseglo pri- čakovanih rezultatov, vendar pa se je delo društva od občnega zbora vidno izboljšalo. Trenutno so v največjem razmahu priprave za izvedbo spevo- igre Radovanao Gobca »Hmeljska prin- cesa*^, pri kateri bo sodelovalo preko 70 igralcev, pevcev in godbenikov. Za- nimanje za to prireditev je proti pri- čakovanju, saj so za sobotno priredi- tev razprodane domala vse vstopnice. S to spevoigro namerava DPD »Svo- boda« tudi z gostovanjem v bližnjih delavskih centrih: Hudi jami, Libojah, Storah in Senovem. Nadalje pripravljajo igro »Vdova Ro- šlinka«, ideološki tečaj pa je tik pred pričetkom. Kar pa je za pozdraviti je to, da bo DPD »Svoboda« v letošnjem letu razvilo svoj društveni prapor. Tudi o kmetijski zadrugi v Laškem se je do sedaj že marsikaj slišalo in bi bilo potrebno, da dobi delo in poslo- vanje te zadruge večji poudarek. O do- seženem uspehu in neuspehu zadruge bomo podrobno slišali na občnem zboru, ki bo predvidoma 28. februarja. Predpriprave za izvedbo občnega zbo- ra so v največjem razmahu, pri katerih sodeluje celoten upravni odbor KZ. S tem v zvezi je bil tudi študij novega zakona o zadružništvu in bo predvi- doma še enkrat. Po vaseh pa so pred- videni vaški sestanki z vsemi člani kmetijske zadruge. Ti sestanki naj bi bili zadnji leden pred občnim zborom, preko katerih bi bili člani zadruge že vnaprej seznanjeni o poslovanju za- druge, konkretno pa bi se na teh se- stankih obravnavalo tudi o novem za- konu o zadružništvu. Prosvetni odsek Kmetijske zadruge Laško je pred dnevi pričel s šestte- denskim gospodinjskim tečajem, za ka- terega vlada nepričakovano veliko za- nimanje. Za tečaj se je prijavilo preko 50 mladink. Na žalost pa vodstvo te- čaja ni moglo sprejeti v tečaj vseh, ki so se prijavili. Tiste pa, ki sedaj zaradi prevelikega števila prijavljenih niso bile sprejete v tečaj, bodo sprejete v go- spodinjski tečaj v mesecu decembru, ko bo ponovno organiziran. Zelo raz- veseljiva pojava pa je, ker so tečajni- ce tega tečaja predvsem iz oddalje- nega področja in so nekatere odda- ljene celo po 2 uri. Ker so dani vsi pogoji, namerava KZ Laško ustanoviti v bodoče stalno go- spodinjsko šolo, ki bi poslovala vsako leto preko zimskih mesecev. K. T. ... in zaledja KZ EaSko odgovarja: Zakaj tako? Tov. M. A. je v »Savinjskem vestni- ku« objavil članek »KZ Laško, zakaj tako?« Članek ima vprašalno obliko, čeprav bi tudi drugače upravni odbor bil prisiljen odgovorili resnici na ljubo. Pisec nam očita, da nas je strah pred konstruktivno kritiko, ker je bil tov. Bezgovšek odpuščen iz službe. Taka obdolžitev je precej neodgovorna in neosnovana. Poglejmo si stvar od bli- zu. Upravni odbor je iz objektivnih vzrokov sklenil zmanjšali število lesnih manipulantov. Odpustili smo v prvi vrsti take, ki zadrugi najmanj koristijo. Tov. Rezgovšek ves čas, ko je zaposlen pri KZ, ni odkupil več kot eno tretjino to- liko lesa, kot ga je njegov sotovariš Marolt pri svojih petdesetih letih, če- To in ono iz Šentjurja Pred kratkim smo čitali kratko no- ticov češ da mladinska organizacija v Šentjurju spi. To popolnoma drži! Dodal bi še samo to, da še spati ne more, ker je sploh ni. Od nekdanje živahnosti je ostal samo še zaprašen žig in melanholističen spomin na »ne- koč«. Ne bi se spuščal v drobno razprav- ljanje o tem problemu. Menim samo, da nam bo vsa slika precej jasna, če si vsaj malo pogledamo javno življe- nje v kraju, ki je nekoč rodil Malgaja in brate Ipavcc. Pretekli teden je bil Šentjur prizori- šče precej nenavadnih stvari. »Parti- zan« je vodil ogorčene borbe za občni zbor. Zal pa se ta svečanost zaradi preskromne udeležbe ni mogla vršiti. Od 14 članov odbora je bilo navzočih samo 5, ki so se z nekaterimi rado- vedneži greli v mali dvorani zadruž- nega doma. Isto nesrečo so doživeli kulturniki, ki jim kljub prizadevanju ne- katerih zelo požrtvovalnih ljudi ni uspe- lo uspešno premostiti to vsakoletno »nadležnost«. Splošno javno mnenje samo ugiba, jim bo sploh uspelo ali ne? 5aje odgovorni ljudje v Šentjurju ignorirajo vsako prizadevanje i ljubi- teljev športa i kulture. Pred davnimi časi se je v Šentjurju omenjala tudi zveza AFZ. Danes po zlitju te orga- nizacije s SZDL, nihče ne ve, ali žene spijo, ali so na lovu za petrolejem, ali pa so našle kaj posebnega, kar jih na vso moč zaposluje. Kdo bi le to vedel?! Setjurčani imajo namreč to lastnost, da o takšnih in sličnih stvareh ne govorijo mnogo. Lepa lastnost, kaj ne? Oni samo od časa do časa po- tolažijo drug drugega in lepo čakajo na nekaj, kar more in mora nekoč priti. Prav tako nihče ne ve, kam se je izgubilo Avto-moto društvo. Je li ljud- ska tehnika že spočeta ali ni. Sicer pa, snega je menda preveč — kdo bi se brigal za avtomobile. To bo verjetno. Da bi le ostalo tako, potem bi Šent- jurčani imeli vsa,j eno ïnoznost, da zgradijo snežen spomenik, ker drugače verjetno še dolgo dolgo ne bodo uredil »vrta« pred šolskim poslopjem. In kaj je z mladinsko organizacijo? Kaj naj bi bilo?! Odgovorni ljudje v Šentjurju imajo preveč drugega dela^ todo mero- dajni forumi, podprli lo akcijo. Č. F. JULIJANA ČERNAK V Lesičnem je v starosti 53 let umrla tovarisica Julijana Černak. Dila je več let predsednica AFZ, tajništvo je opravljala v OF, RK, bila je tudi odbor- nica KLO Lesično, Zveze borcev, skrat- ka, včlanjena je bila v vseh društvih in organizacijah. Redki so primeri, da bi imel kdo toliko čuta za reveže in jih podpiral, kakor ona, čeprav sama ni poznala izobilja. V času narodno- osvobodilne borbe so bili pri njej v go- steh tudi partizani. Pokojnica je prva prijela za delo pri kopanju temeljev za zadružni dom in če bi imeli več takih žena, bi danes ne bili brez doma in dvorane. Bolana je bila nekaj nad eno leto in lahko rečemo, da smo jo ves čas povsod pogrešali. Ob odprtem gro- bu sta se od pokojnice poslovila v imenu SZDL tov. Jakob Leskovšek, za AFZ tov. Adela Rauter, piljštanjski pevski zbor je pa zapel žalostinko. _ Z VRANSKEGA Dela pri modernizaciji glavne ceste Celje—Ljubljana na odseku Čeplje— Trojane je prevzelo Splošno gradbeno podjetje »Beton« iz Celja. Sedaj se vršijo le pripravljalna dela pri dveh mostovih. Prestavili so že vranski vo- dovod, ker bi oviral graditev ceste in zgradili delavsko naselje. Kot že znano, cesta ne bo več pote- kala skozi Vransko, ampak po polju. Od stare ceste se bo odcepila v Bro- deh, kjer bosta potrebna dva mostova čez Boljsko, nato pa bo potekala po sredini polja mimo Vranskega proti Lo- čici. Od tu dalje, proti Trojanam pa se bo v glavnem držala stare ceste. Ker v turističnem programu pred- videvajo za Vransko tudi asfaltiranje glavne ulice, naj bi se odgovorni ljudje na Vranskem pobrigali, da se to izvrši^ kajti sedaj je prilika za to. * V nedeljo nas je obiskal slovenski oktel iz Ljubljane, ki je priredil koncert slovenskih narodnih pesmi. Vrančoni so bili s programom zelo zadovoljni in želijo, da jih Ljubljančani še več!;rat obiščejo. K. I. Splošno gradbeno podjetje »STAVBENIK« s sedežem v Celju rabi glavnega račimovodjo za gradbeno dejavnost. Kvalifikacija: srednja ali višja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru! Stev. î »Savinjski vestnik«, dne 19. februarja 1954 Stran 7 Ma drožioa in mladina Dr. Gajšek Milica: O DUŠEVNI HIGIENI OTROK Ob priliodu v šolo spozna otrok novo osebo, ki bo poleg staršev usmerjala njegov duševni razvoj in katere se bo olrok oklenil, lo je — učitelj. V zgod- nji šolski dobi se da še takšnega otro- ka, ki si je zaradi nepravilne vzgoje prilastil navade, ki se pozneje lahko razvijejo v asocialne tendence, usme- riti na pravo pot, tako da bo zmožen zadostiti zahtevam življenja. V tej dobi sta zelo važna učiteljeva osebnost in njegova sposobnost, ki mu omogočata: poglobili se v vsakega posameznega otroka v razredu; zanimati se za njegovo okolje doma; dajati staršem, ki se ne zavedajo nepravilnosti pri vzgoji svojih otrok pravilne napotke in doumeti težnje, probleme in naspro- tja, ki se pojavljajo v duševnem živ- ljenju otroka. Zato mora biti v prvi vrsti učitelj sam duševno zdrav, kajti učitelji, ki postanejo nevrotiki ali celo psihopati, ogrožajo otrokovo duševno zdravje. Otroci si kaj hitro prisvojijo to, kar vidijo pri svojih vzgojiteljih. Nervozen učitelj iorcj pri vzgoji otrok mnogo bolj škoduje kot koristi, saj povzroča pri otrocih samih živčnost, ki ima za posledico poleg ostalih motenj še ne- uspeh v šoli. Pri otrocih ne morejo uživati neomejene avtoritete in ugleda. Otroka moramo za življenje v šoli pripraviti, in sicer s skupno pomočjo staršev in učitelja, kajti šola predstav- lja otroku popolnoma novo okolje, na katerega se nekateri otroci lahko, drugi zopet težko prilagodijo. Specialni mentalno higienski pro- h\cm, ki se pokaže pri nekaterih otrocih že v prvem razredu je pisanje z levico. Levičnost ima svoje osnove v central- nem živčnem sistemu. Zato je napačno, če levičarja silimo da piše z desnico, ker tega ne zmore. Pogosto učitelj ni poučen o tem problemu in dnevno otroku prigovarja, naj piše kot ostali otroci. To pa lahko vzbudi v otroku občutek manjvrednosti, ki se izraža v odklonu do pisanja ali celo do šole. Ko je oirok že spoznal šolo, mu piiora učitelj vliti zaupanje v samega sebe in ga prepričati v njegove sposobnosti ter mu nuditi priliko, da občuti srečo uspeha. Zato učitelj ne sme nalagati otroku dela, ki ga le-ta ne zmore, temveč učih snov, ki odgovarja pov- prečni duševni razvitosti otroka go- tove starostne dobe. To učno gradivo bo otrok z veseljem in z nekoliko truda osvojil. Menim, da bi se mora! v osnov- ni šoli otrok naučiti v glavnem vse predmete v šoli in bi smel porabiti doma pol do ene ure časa za ponavlja- nje. Če so otroci prekomerno obreme- njeni z nalogami ali drugim delom, nimajo časa za športno udejstvovanje, sprehode, in seznanjanja z naravo, kar zavira njihov telesni in duševni razvoj. Z mentalno higienskega stališča sem proti obremenjevanju otrok z domačimi ■nalogami preko nedelje. Otrok ima pra- vico do nedeljskega počitka, ker je ta počitek važen za otrokovo nadalj- njo delovno zmogljivost. Odnos med otrokom in odraslim je zelo važen faktor v otrokovem dušev- nem razvoju. Odrasli morajo otrokom nuditi priliko, da se razvijejo v samo- stojno osebnosf in nikakor ne smejo zasmehovati in podcenjevati stvari, ki se zdijo otroku važne in katere on ceni. Vprašanja, ki nam jih stavlja moramo pojasniti in razložiti tako, da jih bo laliko razumel. Naše delo pa bo samo takrat uspešno, če si bomo pridobili tudi njegovo spoštovanje. Resen problem v šoli predstavljajo plahi otroci. V šoli so učitelji pogosto zelo zadovoljni s takimi otroki, ker so pridni, ubogljivi in lepega vedenja in jih stavljajo ostalim preveč razgi- banim za vzgled. Plahost pa je zelo velika ovira pri izgradnji osebnosti in zoÎQ jo moramo pri otroku odpraviti. Večkrat je treba dati otroku nalogo, ki ne bo presegala njegovih moči ter jo bo lahko uspešno opravil. Pri tem ga je treba pohvaliti in tako utrjevati njegovo samozavest. Če je otrokova dejavnost prepogosto zvezana z neuspehom ali če je okolje malodušno do otrokovega uspeha, se lahko porodi pri njem občutek manj- vrednosti, na katerega reagira z uve- ljavljanjem samega sebe na način, ki se mu pač zdi najbolj uspešen. Obna- šanje takega otroka je ravno nasprotno njegovemu notranjemu doživljanju, sku- ša gospodovati v svoji okolici, postane neubogljiv, samovoljnež in tiran okolice. J^ekateri se prično hvaliti, da bi iz- silili priznanje svoje okolice in na ta način dobili zaupanje vase. Velikokrat se starši pritožujejo za- kadi trme svojih otrok. Ne vedo pa, da to nele^o lastnost včasih sami vzbu- oslali pozdravne brzojavke Centralnemu od- boru grafičarjev Jugoslavije in Udeležencem smučaiskega prvenstva metalurgov Jugoslavije z udeležbo iz inozemstva, ki so istočasno tek- movali v Ravnah na Koroškem. Rezultati tekmovanja: Smuk — članice 1. Dobrotinšek Branka, Slov. И, 0.32.6; 2. Cre- pinšck Lea, Slov. H. 0.53.0; 3. Dremelj Francka, Slov. f, 0.54.6; 4. Šcžen Boža, Slov. I, 1.08.0; 5. Pocihraški Milica, llrv., 1.14.0. Smuk — člani: 1. Debeljak Ciril, Slov. II, 1.33.2; 2. Brnčić Borisiav, Hrv., 1.50.1; 3. Sekula Bojan, Slov. I, 1.50.8; 4. Kogovšek .\nton, Slov. I, 1.59.Í; 5. Žingerlin Rudi, Hrv.. 2.03.2; 6. Podgorželski Bo- ris, Hrv., 2.08.0; 7. Berčič Janez, Slov. L, 2.09.5; 8. Korošec Tone, Slov. I, 2.12.0; 9'. Ošlag Boris, Slov. II, 2.17.2; 10. Vidmar Mato, Slov. I, 2.27.5. Smuk — mladinci 1. Podgorelec Jože, Slov. IJ, 1.55.8; 2. Krelj Franc, Slov. I, 1.59.6; 5. Koštomaj Tonči, Slov. II, 2.04.4; 4. Pogačnik Peter, Slov. I. 2.11.2: 5. Markulin Marcel, Hrv. 2.17.1; 6. Ramšak Ciril. Slov. I, 2.25.8; 7. Hočevar Marko, Slov. II, 2.26.0; 8. Hundič Branko, Hrv., 2.27.0. Tek — članice 1. Hundrić Agneza, Hrv. 0.19.29; 2. Ropret Albina, Slov. I. 0.22.48 ; 3. Gerkman Milena, Slov. I, 0.23.04; 4. Stinac Neda, Hrv., 0.24.28; 5. Dobrotinšek Branka, Slov. II, 0.28.30; 6. Cre- pinšek Lea, Slov. II, 0.28.35. Tek mladincev 1. Koštamaj Tonči, Slov. II, 0.26.11; 2. KomcI Pavle, Slov. I, 0.26.52; 3. Pevec Marijan, Hrv., 0.26.55; 4. Glavič Vitomir, Slov. II, 0.26.55; 5. Ko- kič Dragomir, Hrv., 0.30.0"; 6. Hočevar Marko, Slov. II, 0.31.56. Tek — člani 1. Doršić Franjo, Hrv.. 0.47.30; 2. Štrukelj Fr., Slov. I, 0.49.12; 3. Zeljčić Mato, Hrv., 0.49.17; 4. Cigler Milan. Slov. П, 0.52.25; 5. Jerneje Fr.. Slov. I, 0.53.02; 6. Ivanšević Slavko. Hrv.. 0.58.53. Slalom — mladinci 1. Hundió Branko, Hrv.. 2.17.1; 2. Podgorelec Jože, Slov. II. 2.32.5; 3. Križaj Marijan. .Slov. I. 2.34.2; 4. Pogačnik Peter, Slov. I, 2.35.1; 5. Krelj Franc. Slov. I, 2.37.2; 6. Koštomaj Tone, Slov. II, 2.49.5; 7. Markulin Marcel. Hrv., 2.57.2; 8. Hoče- var Marko, Slov. II, 2.38.6. Slalom — člani 1. Kogovšek Anton, Slov. I, 1.43.7; 2. Brnčić Berislav, Hrv., 1.47.8; 3. Hrastnik Mohor, Slov. II, 2.01.0; 4. Suhar Jože. Slov. I, 2.13.2; 5. Sekula Bojan, Slov. I, 2.14.8; 6. Debeljak Ciril, Slov. II; 2.16.0: 7. ienko Baldo. Slov. II. 2.16.0; 8. Žingerlin Rudolf. Hrv.. 2.19.6; 9. Vidmar Mato, Slov. I, 2.20.3; 10. Cigler Milan, Slov. II. 2.31.3. KONČNI PLASMAN Slov. I Slov. II Hrvatska Smuk članice 3 točke 5 točk 1 točka Smuk člani 3 točke 1 točka 5 točk Smuk mladinci 3 točke 5 točk 1 točka Tek članice 3 točke 1 točka 5 točk Tek mladinci 1 točka 5 točk 3 točke Tek člani 3 točke 1 točka 3 točk Slalom mladinci 5 točk 3 točke 1 točka Slalom člani 5 točk 5 točke 1 točka 26 točk 24 točk 22 točk I. mesto SLOVENIJA I = 26 točk Ji. mesto SLOVENIJA II = 24 toEi m. mesto HRVATSKA = 22 točk Vse tekmovanje je potekalo v najlepšem redu, za kar ima obilo zaslug neumorni športni dela- vec Celja tov. Drago Zadravec s svojo tehnično ekipo. Tudi vsa organizacija tekmovanja jc bila na višini. Vse tekmovanje se je odvijalo brez težav z izredno točnostjo in lahkoto. K temu so pa največ pripomogli tudi sami tekmovalci in tekmovalke, ki so bili disciplinirani in so po- magali vodstvu pri tekmovanju. Tudi večjih nesreč ni bilo, tako da je bilo tekmovanje res lepa manifestacija mladih sil naše grafične in- dustrije, ki v tej vrsti športa krepijo svoje telo za napore vsakodnevnega dela. Višek dobrega razpoloženja, ki je vladalo v vsem času priprav in v času tekmovanja, pa je nastalo ob razglasitvi rezultatov in razdelitvi nagrad. Tako ekipe kakor tudi posamezniki so f)rejeli za boljša mesta v posameznih disciplinah epe praktične nagrade in izredno okusna pri- znanja. Tovanšica Ružica Todorović je skupno s predsednikom pripravljalnega odbora Rikom Presingerjem in tehničnim vodjem tekmovanja tov. Dragom Zadravcum po izročitvi pokala zma- govalni ekipi, kateri je iskreno čestitala k do- seženim uspehom, še vsem ostalim razdelila pri- zuaja in nagrade. Pri tem je izrazila željo, da so to tekmovanje še nadalje razvija in da naj še nadalje smučarske prireditve zavzemajo važen člen verige v nadaljnjem razvijanju tovarišiva in enotnosti naših narodov. Nadalje se je ze- hvalila v imenu centralnega odbora prirediteljem za gostoljubnost in izredno dobro izvedeno or- ganizacijo. v veselem razpoloženju so se udeleženci petega smučarskega prvenstva grafičarjev Jugoslavije najprej nekoliko zabavali, nato pa veseli in za- dovoljni vračali v zgodovinsko mesto Celje, ki jih bo gotovo vezalo na prijetne spomine tega tekmovanja. Triumf smučarjev I. gimnazije Na izbirnih tekmah srednješolske in vajenske mladine 6 okrajev, na katerih je nastopilo pre- ko 180 smučarjev, so zmagoslavno triumfirali smučarji 1. celjske gimnazije. V vseh smučar- skih disciplinah so pobrali lovorike, le na ska- kalnih tekmah v Trbovljah so 1. mesto morali oddati domačinom. V veleslalomu, kjer jc na Celjski koči bilo največ tekmovalcev, najdemo med prvo deseterico kar 5 diiakov I. gimnazije! — Dvojno zmago sta na Golovcu slavila Tuša in Geršak v teku na 6 km, v Trbovljah pa so na skakalnih tekmah Rak, Lesjak in Cizej osvojili 2., 3. in 4. mesto, (^elo mladinke I. gimnazije so poskrbele za presenečenje, saj so prvikrat slavile moštveno zmago med učite- Ijiščnicami, slalomu, zmagovalka Brenfičeva pa je prav tako s I. gimnazije. Edino zmago so si pridobile učiteljiščnice v tekih, moštveno in posamezno, kjer so itak nastopile brez konku- rence. Tako bodo zastopali na republiškem pr- venstvu srednjih šol. ki bo 21. t. m. v Kranju, vse šole 3 o'krajev (Celje-mesto. Krško in Tr- bovlje) pretežno smučarji in smučarke 1. gi- mnazije. V II. coni (Slovenj Gradec, Šoštanj, Celje- okolica) so imeli največ uspehov smučarji-dijaki iz Raven in Crne. Izkazali so se v veleslalomu in tekih. Vendar je mlaTiincema Paučniku in Skorji iz Laškega za pičlih 5 sekund uspelo iztrgati naslov moštvenega prvaka v tekih. V tej coni so nastopile le 3 mladinke, kar zopet kaže. da tudi na gimnazijah ženske ne smučajo. V tekih sta nastopili le dve mladinki iz Smart- nega ob Paki (Košan, Maric), ki sta se brez posebnega naprezanja plasirali za nadaljnja tek- movanja. V slalomu je nastopila le Fanedlova iz Raven, ki je vsem celjskim dijakinjam po- kazala dobro lekcijo . . . Zimske športni dnevi na smučah in sankah . . . Celjske šole z vso mrzlico izvajajo februar- ski športni dan. Nič kaj povoljne snežne raz- mere in mlake po ulicah ne jemljejo mladim ljudem zidane volje. Oboroženi s smučmi in sankami prihajajo v šolo. II. osnovna šola je pohitela na Golovec, kjer je tekmovalo okrog 150 mladih smučarjev, na saneh pa se je zvrstila nova kolona stotin učencev in učenk. Veličasten je bil pogled na to mladež, na razpoloženje in tekmovalni polet. Ali ne bodo z leti iz vrst mladih zmagovalcev Lnžnika, Vošineka. Zabreta in Štrukljeve zra- sli novi celjski tekmovalci? Učiteljiščniki, ki so vsi krenili na Celjsko kočo, so ponesli s seboj precej dobre volje in smeha, malo manj pa smuške opreme. Okrog 50 tekmovalcev pa je kljub temu bilo, ki so se pomerili v smuku in slalomu. Nekateri so po- kazali solidno znanje in prav od teh lahko pričakujemo, da bodo z leti na svojih službenih mestih kot bodoči učitelji pionirji smučarskega športa na vasi. Preko 250 smučarjev in 60 sankačev je na- stopilo na športnem dnevu II. gimnazije. Di- jaki vseh razredov in dijakinje višjih razredov so krenili na Celjsko kočo. ostali pa na Go- lovec. Kljub ogromnemu številu smučarjev pa je tekmovalo le nekaj nad 90 pionirjev in mla- dine. Večji del je raje užival v turnem smu- čanju in v prostem sinučanju. In navsezadnje — saj ni namen smučarskega udejstvovanja le v tekmovalnem nastopanju . . . Kdo bi našteval zniagovaice! Naj omenim le tisto zdravo strem- ljenje vse mladine in pionirjev, ki jo kaže ob teh športnih dnevih z največjim navdušenjem in sproščenostjo, ko preživi kljub raznim tre- nutnim težavam (pomanjkanje opreme itd.) ra- dosten dan v zimski prirodi. V Vojniku — preko 100 tekmovalcev . . . Partizan v Vojniku je v nedeljo organiziral tradicionalni smuški dan z izvedbo meddruštve- nih tekem v tekih, skokih in klasični kombina- cji. Preko 100 nastopajočih smučarjev nam do- kazuje, da je smučanje v partizanskih društvih močno usidrano. V skokih je v članski konkurenci na 40 m skakalnici zmagal Gabrijel Drago iz Šentjurja s 194,8 točknmi pred Klančnikom iz Vojnika (187,2) in Pczdičkom (Železničar. Maribor) s 182 točkami. Pri mladincih je zmagal v skokih talentirani Marolt Peter iz Mozirja s 168.7 točkami pred Kcberlom (Branik. Mbr) s 161.0 in Rezarjera • iz Ljubečne s 147,0 točkami. Pri tekih je pri članih na 7 km zmagal Golež (PD Celje) s 24.14 pred Klančnikom (Vojnik) 25,13 in Stropnikom (Vojnik) s 30.50 min. Pri članicah je v trku zmagala Belajeva iz Celja, ki je progo 4 km pretekla v 18,26 min., sledita pa Spindlerjeva in Tanjškova (obe Voj- nik) z 20,50 in 22.10 min. Pri mladincih na progi 4 km pa je bil sledeči vrstni red: 1. Gradnik (Vojnik) — 14,20; 2. Re- zar (Ljubfčna) — 14,34 in 3. Pangcrl (Ljubečna) — 14,41 min. Pionirji so bili razdeljeni v tri skupine, tek- movali pa so v kratkih tekih. Zmagovalci: Su- mar, Inkret (oba Ljubečna) in Vidmar (Vojnik). Zmagovalec v klasični kombinaciji je pri članih postal domačin Klančnik, pri mladincih pa Rezar iz Ljubečne. Večje število praktičnih nagrad, ki so bile podeljene najboljšim tekmovalcem, je dalo do- slej skoraj neznanim zmagovalcem novega po- leta in elana za tekmovalno smučanje. ŠPORTNI DAN V ŠENTJURJU 140 smučarjev je tekmovalo Dijaki nižje gimnazije v Šentjurju so imeli II. februarja športni dan. Smučarji so šli na le- pa smučišča pod Lipico, sankarji pa na Razkoše. Razveseljivo je predvsem, da so bili vsi dijaki kakor tudi celotni profesorski zbor deležni zim- skega športa. Največ zanimanja je bilo seveda za smučanje, saj je nad polovica dijakov imela smuči. Organizacija je vzorno potekala. Najprej so tekmovali mladinci in pionirji v slalomu na 500 m dolgi progi, nato v smuku na 4ü.^J in in mladinke na 200 m Tempo< svoj 6. redni letni občni zbor. Iz poročil odbora je razvidno, da žanje strelska clružina iz leta v leto vse večje uspehe. Tako šteje po številu že nad 300 članov, od katerih je večji del iz Tovarne emajlirane posode. Članstvo družine dokaj redno obiskuje strel- ske vaje skozi vse leto in celo tudi pozimi. Med cluni je večje število odličnih strelcev, od ka- terih so celo štirje kandidati za svetovno pr- venstvo, in sicer: Tržan Polde. Tržan Jože, Ca- ter Drago in dr. Pavlic .Marjan. Sicer pa tudi drugi mnogo ne zaostajajo za njimi, kot na l)riiucr: Mejavšek Mirko, Ratej Stanko, Jenko Hudo, Tržan Slavko in Ciril, Jager Anton, Cen- dak Ivan, Dobovičnik Marijan, Apat Franc, ür- šič Vinko. Božič Zvonko. Gradišar Gustav ter ženske: Pavlic Vlasta. Krašovec Zvonka, Cater Vali, Skočir Ivica, Gradišar Mira itd. Imena vseh naštetih redno zasledimo med vr- sto najboljših strelcev v Sloveniji. In še to je zanimivo, da SD »Tempo< vse od ustanovitve ni izgubila z nikomer nobenega dvoboja. Na občnem zboru je članstvo strelske družine sprej, Istočasno se pozivajo ekipe, da odigrajo do tega torka vse zaostale tekme. Sestanek je za ka- [)etiiue moštev obvezen. R. V. SAH OBČNI ZBOR CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA Prvo sredo v februarju je imel Celjski ša hovski klub občni zbor ob dobri udeležbi član stva. Iz poročil vseh odbornikov je viden na- predek kluba, vendar po mnenju predsednika,- še velino ni dosegel zadostno število članstva v primerjavi s šahovskimi organizacijami večjih krajev Slovenije. Klub je izvedel 33 večjih tek- movanj, med temi 7 klubskih turnirjev in 14 brzoturnirjev s povprečno udeležbo 12 igralcev.. Prvenstvo kluba sta delila Oder in Fais, dočim je bil ,\lodic uspešen na prvenstvu Celja (zma- gal 100%) in na prvenstvu Celjskega okrožja, kjer je ponovno zmagal in se plasiral v polfi- nale Sloveniji". Najuspešnejši je bil vsekakor uìladini'c Draksler, ki si je z zmago na mladin- skem prvenstvu (celjskega okrožja pridobil pra- vico udeležbe na mladinskem prvenstva Slove- nije in tam dosegel I. kategorijo. V mesečnih brzolurnirjih jc Oder zmagal sedemkrat, Pajraaa dvakrat ter Fajs, Plavčak, Primožič in Dečko po- enkrat. Klub se je v minulem letu boril s fi- natnčnimi težavami in bo v prihodnje teriiu pro- blemu posvetiti vse sile. .Navzoči predsednik Celjskoravnajo vse davčne dolgove vključno s I. akontacijo za leto 1954. Po tem roku se bodo davčni dolgovi prisilno 'iizterjali. Rok za prvo akontacijo 1954 je zapadel v plačilo 15. februarja 1954. Uprava za dohodke Razglas v smislu navodil Izvržnega sveta LRS, danih z okrožnico št. 8-442/1 poziiivamo vse davkoplačevalce po I. obliki (kmečka gospodarstva) na področju MLO Celje, da od 22. februarja do 5. mai-ca 1954 prijavijo pri MLO Celje, Upravi za dohodke soba št. 75 dnevno od 8. do 12. ure vse neskladnosti med katastrsjiimi podatki in dejanskim stanjem, tako glede spremembe ix)vršin, kakor tudi kultur. Ker bodo v letu 1954 služili podatki katastrskega urada za izračun katastrskega dohodka in s tem tudi odmero dohodnine po pi-vi obliki, opozarjamo vse davkoplačevalce, da prijavijo dejanske spremembe po- vrš-in in kultur, ker bodo v nasprotnem slučaju prijavljeni zaradi davčnega prekrška, obenem pa se bo izvršila tudi poprava odmere do- hodnine, po podatkih s katerimi razpolaga Uprava za dohodke. Opozarjamo, da prepozno vložene prijave pri odmeri dohodnine za leto 1954 ne bodo upoštevane, ter da je rok 5. marca 1954 nepreklicen. Smrt fašizmu — svobodo narodu! иргагт za dohodke MLO Celje OBJAVE iN OGLASI KUPCE.VI SREČK JUGOSLOVANSKE LOTERIJE "Na številna vprašanja kupcev srečk Jugoslo- vanske loterije obveščamo, da izpolnjevanje an- ketnih pol o novem planu dobitkov pri naknpn srečk 51. kola nikakor ni za kupce obvezno, je pa zelo zaželeno. S pomočjo te ankete bo možno ugotoviti resnično mišljenje večine igralcev in ga pri spremembi pinna tudi upoštevati. Vsak prodajalec srečk 51. kola je dolžan kupcu nuditi anketno polo in jo tudi izpolnjeno spre- jeti do 23. februarja t. 1. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA filiala za LRS — Ljubljana Občni zbor PD Celje bo v peiek 26. H. 1954 ob 19.30 v stekleni dvorani hotela Evrope. — Člani PD vabljeni! OBJAVA Revizijski oddelek Okrajne zadružne zveze v Celjn se je iz dosedanjih prostorov preselil v CANKARJEVO ULICO 4 - pritličje levo. OBVESTILO Zdrnženje šoferjev in avtomehnnikov LRS. podružnica v Celjn obvešča vse člane, da bo redna letna SKUPŠČINA v nedeljo, dne 2,4. II. 1954 cb R. nii zjutraj v dvorani Sindikalnego doma, Slandrov trg 5-1. Zaželena je polnošlcruna udeležba in točnost. Odbor. Na farmacevtski fakulteti v Zagrebu je diplomirala Stros Nada iz Celja. Vsi znanci ji čestitamo. KUPIMO traktor Bnldog-Lanz 45 KS in Štajcr 15 KS. Ponudbe poslati Kmetijskemu gospo- darstvu Domova. ZAMF.NJAM enosobno stanovanje na Ostrožnem. Vprašati: Ljudska restavracija, Tomšičev trg. PRODAM 4 izvrstne prašiče (teža od 50 do 60 kg). Hajkovič Krista, Celje, Dečkova cesta 38. PROIJAM 2 pulta (tafelbet), primerna za de- lavnico. Naslov v upravi lista. BLA(;AJ.\ICARKA s 15-Ietno prakso in izpitom iz finančne stroke, z zvanjem blagajnika, želi spremeniti sedanje službeno mesto takoj ali pa pozneje. Ponudbe na upravo lista. PRODA.M 4-cevni baterijski radio »Orion« in 3-vrstno harmoniko »Hohner«. Trebovc Mihael, Goričica 11, p. Šentjur pri Celju. UGOD.NO PRODAM »Singer« šivalni stroj. — Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kuhinjo in i)ritiklinami v centru mesta (Prešernova ul. 14, . nadstropje) za stanovanje iste velikosti v bližnji okolici mesta. Informacije v upravi lista. POSLOVODJO, moško ali žensko moč, mlajšo, z nekaj let prakse, zmožnega samostojnega vodenja trgovine z mešanim blagom, sprejme Kmetijska zadruga Kalobje .v Šentjakobu, pošta Šentjur pri Сд'1ји. Nastop 1. aprila. KNJKiOVODSKA MOC z znanjem strojepisja, nemškega jezika in delno angleščine, želi v Celju menjati službo. Ponudbe na oglasni od- delek lista. PROI3.A M izpod cene baterijski 4-cevni radio »Hornyphon? z akumulatorjem, v odličnem stanju. ZdolSek, Okrog «t. 4, pošta Ponikva pri (irobelnein. PKODAM skoraj nov radio Tesla«. Naslov v upravi lista. KUPIM rabljen štedilnik (koza). ~- Naslov т upravi lista. PR()D.\M kozolec z enim oknom v bližini Celja. .Naslov v upravi lista. KLPIM lažje žensko kolo dobre znamke. Po- nndbe na upravo lista. ZAMENJAM manjše enosobno stanovanje v cen- tru (kuhinja, soba in shramba) za dvosobno stanovanje. Vprašati v upravi lista. UGODNO PRODAM kozolec v Žalcu. Naslov v upravi lista. ' UCiODNO NAPRODAJ parcela v centru Žalca (8 arov). Stavba je podkletena z lomljencem in dograjeno ploščo (10 X 10). Naslov v upravi lista. Ob bridki izgubi našega ljubega, zla- tega, nikdar pozabljenega ateka. brata in strica WEISSENBACH ALOJZA urorja se zahvaljujemo dr. Ilribovšk« in dr. Cvr- ti!u, ker Sta mu lajšala njegovo dolgo- trajno bolezen ter vsem, ki so ga sprem- ljali nn njegovi zadnji poti. Globoko žalujoči sin Alojz, mamica, hčerke Frančiška in Terezija ter ostalo sorodstvo. ZAHVALJUJEM se vsem, ki so mi ob nepričakovani smrti moje ljubljene žene ZOFKE GABER roj. Steklič kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje. Zlasti izrekam zahvalo direkciji podjetja Celjska opekarna, celotnemu kolektivu, vsem darovalcem vencev ter godbi SKUD »France Prešeren«, ki jo je spremljala na njeni zadnji poti. Celje, dne 15. februarja 1954. Žalujoči mož. GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 20. februarja 1954 ob 20 — Peter Ustinov: LJUBEZEN ŠTIRIH POLKOVNIKOV - Izven Nedelja, 21. fcbr. 1954 ob 15.30 — Peter Ustinov: LJUBEZEN ŠTIRIH POLKOVNIKOV - Izven Občinstvo opozarjamo na sobotno večerno in nedeljsko popoldansko predstavo, ki sta izven abonmaja. Komedija je na premieri in dosedanjih pred- stavah doživela iz.redno ugoden sprejem. Vstopnice za ti dve predstavi so v prosti prodaji. LJUDSKI ODER CELJE Nedelja, 21. februarja ob 15,30 ponovitev veselo- igre s petjem: Anzengruber »SLABA VEST«. Prodaj« vstopnic v petek in soboto pri blagajni od 16. do 18. ure. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 21. II. 1954: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 17. do 22. II. 1954: »SRCE LAŽ.NO BIJE« — nemški film Od 23.11. do 1. ni. 1954: >VERUJ V ME.VE. — avstrijski film KINO DOM. CELJE Od 20. do 25. II. 1954: »STEKLENA MENAZ1.R1JA< ameriški film Od 26. II. do 5. III. 1954: »SAMOTNA ZVEZDA« - ameriški film.