IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE PROGRAMA TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI LJUBLJANA—BEŽIGRAD Iniciativni odbor za ustanovitev te-lesnokulturne skupnosti Ljubljana-Be-žigrad daje v razpravo izhodišča za obllkovanje programa razvoja telesne kulture v občini Ljubljana-Bežigrad, na osnovl katerih naj bodoča telesno-kulturna skupnost izdela dolgorckinl, srednjeročni in letne programe dela. Javna razprava ob osnutku statuta temeljne telesnokulturne skupnosti Lj.-Bežigrad naj pomaga izoblikovati pro-gram tako, da bo predstavljal pro-gram dejanske želje delovnih ljudi in obCanov na področju telesne kulture. V ta namen je v prvi vrsti potrebno, da zgradimo materialiio osnovo v kra-jevnih skupnostih, torej tam, kjer de-lovni človek in občan prebiva in kjesr uresničuje in zadovoljuje svoje te-meljne življenjske interese. I* na tak način lahko dosledno uresničimo ustav-no določilo, ki pravi, da je telesnokul-turna dejavnost pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka-občana. OBJEKTI Trenutno stanje telesnokulturnih ob-jektov v> občini je izredno slabo. Ure-jeni so samo objekti v okviru osnov-nih. šol in vzgojno varstvenih ustanov. Nekateri objekti, ki jih upravljajo osnovne organizacije, so v izredno sla-bem stanju. Zanje ni niti dovolj sred-stev za vzdrževanje. Poleg investicij-skih sredstev za gradnjo objektov so potrebna sredstva za tekoče TCdrževa-nje. Ureditl je potrebno igrišCa pri šo-lah in vzgojno varstvenih ustanovah kjer jih' še ni in skrbeti za redno vzdrževanje teh igrišč. Nobene soseske, nobene krajevne skupnosti ne sme biti brez najosnov-nejših cenenih rekreacijskih površin (odprta igrišča za košarko, odbojko, rokomet, msli nogomet, badminton •ttd.), večje regije sosednjih krajevnih skupnosti pa ne brez trim stezei manj-Se telovadnice, trim kabineta, saune ttd. V občinskem merilu je nujno zgra-diti centralni rekreacijski center, kjer naj bo dvorana, telovadnice, klubskl prostori in večje število odprtih lgrišč itd. Bealizlra naj se sprejetl program lzgradnje objektov in sicer: — rekreacijski center ob Stolpnlškl ulici (odprta igrišča); — letno kopališče ot> Vojkovi ulid (trije bazeni, sla&Inice, gostinskl oto-jekt, parkirišča); — zunanja igrišča ob kopališču (od-bojka, košarka, rokomet, mali nogo-met, badminton, baliaišča); — telovadni dom — rekreacijski center (dve telovadnici, klubski pro-st»ri, trim kabtnet, strelišče, kegljišče, gostinski objekt). Za delo športnih organizacij je tre-ba napraviti: — igriSča v Itolu, — strelišde za malokalibrsko pužko, — prenoviti dom Partizana Ježica, — izvršiti adaptacije in kompleti-ranje obstoječih objektov ter skrbeti za redno investicijsko vzdrževanje vseh objektov v občini. Istočasno z gradnjo potrebnih ob-jektov je treba zagotoviti potrebno število strokovnih kadrov, ki bodo skrbeli za te objekte, za organizirano vadbo na igriščih ter izdajaU potrebno osnovno opremo za vadbo občanov. V okviru teh objektov je treba or» ganizlrati izposojevalnice osnovnih ro-kvizitov za vadbo. ŠPORTNO REKREATIVNA DEJAVNOST V športno rekreativno dejavnost je treba vključiti čimvečje število delov-nih ljudi in občanov v okviru kra-jevne skupnosti. Potrebno je aktivno in stalno delo Komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu, ki povezuje odbore za to da-javnost pri TOZD. TOZD z nad 1.000 delavcev naj unajo usposobljenega po-klicnega vodjo za rekreacijo. Vse osta-le TO2D naj preko tečajev za rekre-acijo usposobijo strokovne mbči, kl delajo amatersko ali pa honoramo. Enako naj bo tudl pri krajevnlh skupnostih. Delo odborov pri krajev-nih skupnosti bo povezano z odbori prl TOZD, posebno onih, katerih da- lavci bviy> na območju posameznih krajevnih skupnosti. Relcreativna de-javnost naj zajame predšolske otroke, ki niso v WZ in obfiane, ki niso vkijučeni nikjer ali rekreirajo neorga-nizirano. DeJo cxlb6rov pri KS zdru-žuje v okviru občine občinslri odbor, ki usmerja in koordinira delo. Poleg dosedanjm oblik dela v TOZD je treba doseči večjo udeležbo v red-nera delu v športni rekreaciji, v meti-sebojnih srečanjih in v okviru občine. TOZD naj organizirajo: Sportna tek-movanja, lzlete v naravo — poleti ta pozimi, planinstvo, preizkus v plava-nju, streljanju itd. Dosedanje oblike dela pri KS naj bi se združevale in sicer: strelci, ZRVS in ZB NOV naj organizirajo orienta-cijske pohode s streljanjem; poleti — akcija za učenje plavanja in plavanje-, izleti v naravo in planine, skupinski obiski TIUM steze ltd.; pozimi — smučarski izleti in smučanje. Izkoristiti je treba vse razpoložlji-ve kapacitete igrišfi za športno in re-kreativno dejavnost. Za to dejavnost tnorajo biti ob soseskah in naseljih otroška igrišča in rekreativnl prostori sa starejše s potrebnlmi igrlščj. V športnih tekmovanjih naj poleg nekdanjlh in sedanjih Sportnikov na-Btopajo tudi ostall, da bomo število nastopajodih povečali. TOZD. naj pri počitnišklh domovih pri morju urede potrebna lgriSCa za športno rekreativ-no dejavnost in urede glede učenja plavanja. Isto velja za zimske domo-ve m učenje smučanja. Za zainteVesiranost čimvečjega kro-ga delavcev in občanov za športno re-kreativno dejavnost je potrebna moC-na propaganda v raznlh oblikah: s predavanji, filml, razgovori, knjigaml, manifestacijaml, akcijaml Itd. ŠPORTNE ORGANIZACIJE Napraviti je treba kategorizacijo športnih panog v občinl. Program naj ureja odnose, kvalitetni šport, mno-žičnost in ostalo delo športnih organi-zacij za telesno kulturo. Organlzacij-sko je treba utrditl osnovne organiza-cije, posebno pa z novimi mladimi člani, kl naj se za to delo usposobijo. Napraviti je treba pregled strokov-nega kadra in izdelati program šola-nja novih in izpopolnjevanja doseda-njih strokovnih kadrov. I2delati je treba predlog za dodeljevanje sred-stev osnovnim organizacijam po pro-gramih in pravilnik za nagrajevanje trenerjev in vaditeljev, pregled dose- danje organizlranostl osnovnih organi-zacij ter pregled smotmostl doseda-njega načina Sportnih tekmovanj » raznih ligah za ekipe in posameznike. Obiskati je treba osnovne orgaruzacije, pregledati njihovo dejavnost ter se po-meniti o nadaljnjem deiu in morebit-m nastavitvi profesionalnih trenerjev ali tajrukov. Z odboroni za šolska športna dru-štva je treba vJtljučiti v redno športno dejavnost Cimveč članov ŠSD, vklju-čiti jih v strokovno tn vodstveno delo. (Prlrejanje raznih tekmovanj za SSD, prireditve in uSposabljanje strokovnih kadrov) V okviru obfiine naj deluje aktiv ZKS, ki združuje Clane ZKJ iz organl-zacij. V osnovnih organizacijah naj se organizlrajo mladlnski aktivi. Skupno z odborom za gSD in športno rekreacijo je treba organizl-rati: udeležbo na prireditvl »Po ste-zah partizanske Jelovice« v Dražgo-šah; množično udeležbo na prireditvl »Po poteh partizartske LJubljane«; ude-ležba na krosu CGP Delo; vefijo pla-ninsko akcijo; smučarske in plavalne tečaje; množlcne orientacijske pohode s streijanjem; športno zabavne prire-ditve; taborenje v Banjolah; skupinske obiske TRIM steze na Crnučah; šport-na tekmovanja ob raznih obletnlcah ln proslavah.