16
Urno, kaj je noviga
(Na Dunaju) se pripravljajo,, krasen spo-minik na pokopališu rajnkima Kopitarja, našima slavniga rojaka, napravili.
(Na železni cesti pri Marhurgu) delavci skozi celo zimo neprenehama delajo, kjer bode zidavska umetnost dva velika in morebiti nar ime-nitniši dela cele teržaške železne ceste izpeljala, to je: 182 sežnov dolgo podzemeljsko pot (Tunnel), in velki most čez Dravo. Z podzemeljsko potjo ima vedno 810 delavcov opraviti, med kterimi jih 210 noč in dan v podzemeljskih jamah dela; de se pa delavci preveč ne obotavljajo in de delo urno od rok gre, se velki zem-Ijomerec gosp. Bolcc po dvakrat in clo po trikrat po noči v jamah prikazuje in jih k delu spodbada. Do zdaj je že 147 sežnov na imenovani podzemeljski poti dodelanih m celo delo bo na tem mestu do prihodnjiga mesca Rožnicveta dokončano. Ni tedaj prazna, kar smo že enkrat povedali, de se bodo prihodno jesen Dunajčani že do Celja po deležni cesti pripeljali.
(Nar veči pravdo v ec se daj ti Ig a časa) je 14. dan pretečeniga mesca v 71. ietu svoje starosti v Rimu umeri. Okoli 700 nedokončanih iravd je svojim dedičam ("erbam) zapustil, kte-im se pa ne ljubi-, te pravde naprej peljati, de bi se tega premoženja ne zapravdali, kar gaje rajnkimu )sta!o. Ta mož, ki se je za vsako m al o vre dno *eč pravdal, je bil iz prav visokiga stanu in se je menoval Fr. di Massimo. — Bog mu daj naunjm »vetu večni mir in pokoj !
(V S e r bi i) se mnogoverstne rokodelstva zmi-*aj bolj razširjujejo. Ni davnej kar je neki ogerski tupec   z   žitam v  Belgradu,   poglavitnim  mestu
Serbije, pervo olarijo fprajarijo) napravil, ktera mu dovelj dobička nosi.Šerbinje imajo posebno do-padajenje na olu in so jele, ljubljeno slivovico zlo opušati.