Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice TRŽIČ LETO V. ŠT. 11 . lL, UarEHE SMO V r PROIZVODNJI DOSEGLI, imiHTirm» ~~i V MESECU SEPTEMBRU 1964. V mesecu septembru smo dosegli v podjetju naslednje proizvoda rezultate s Predilnica jé. spredla v- tern mesecu pri .proizvodnosti 24,4-del., ur za 100 kg preje in pri izkoristku 17 gramov na vretensko uro 287,5 ton preje in dosegla postavljeni plan z 91.2 f° Tkalnica’ je . stkala v septembru pri izkoristku statev 78,7 f> in storilnosti 12,3 kvadratnih metrov na delovno uro 1.124.776 -ci' tkanin in dosegla s planom postavljeno nalogo z 88.9 jo ' Oplemenitilnica je obdelala v tem mesecu vključno s storitvami .1,333-679 kv. m tkanin, kar predstavlja ^8,4 odstotno izvršitev planske zadolžitve* še podatek o prodaji in izvozu: v septembru smo prodali 969.792 a Tkanin, od tega 142.731 kv * m na tuje tržišče. Proizvodni uspehi v septembru, kot kaže jo. zgornji podatki, niso kdove kako razveseljivi. Neizpolnjevanje postavljenih planov naj ms opozarja, da stopajo sklepi, ki smo jih sprejeli ob prehodu na deloma Skrajšani delovni čas, vse prepočasi v življenje. Meseci z močnim odstotkom zastojev zaradi dopusta so za nam. Z nastopom jesenskega deževja se polagoma rešuje tudi vprašanje pomanjkanja električni; energije, tako da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo boljše rezultate. • • • 4 • 4* * • è è •• •• • • • • • OB DNEVU MRTVIH "Kot žrtve ste padli v borbi za nas..." - tako opeva pesem našo junake, ki so v najtežjih dneh naše revolucije padli za svobodo in za boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Zasluzili so, da se jih vsako leto enkrat spomnimo, Njim, kakor tudi vsem ostalim našim umrlim prednikom je namenjen 1. november Dan mrtvih. Med nami so živeli, z nami delali ih ustvarjali, toda nit življenja s.e jim je iztekla, Prav je, da se jih sporno ■-mo*. ■ • V nedeljo 1. novembra bo ob 8. uri zjutraj komemoracija pred spomenikom v tovarni, .nakar bo skupen odhod na tržiško pokopališče, kjer'bo osrednja komemoracija pred grobiščem padlih borcev. Vabimo člane' kolektiva, da'se teh svečanosti v čimvečjem številu udeležite ! / 2 *• I ■\ . ,J£ahaj T'f' bo nini lo 8 let, od kar se je rod-iJLnj^Lsusdlx^delovne - ga kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič - v decembru 1956.leta je izšla prva številka Tržiškega Tekstilca. V uvodniku-k tej številki beremo, da nam. bo glasilo služiJLce-^a__: tesno medsebojno"povezavo, da nas bo obveščalo o delu samoupravnih organov, o razvoju in stanju podjetja, o družbenih problemih .... .Statut, podjetja zahteva Od Tekstilca, da seznanja člane’ delovnega kolektiva o vseh dogajanjih v kolektivu in komuni, da nas vzpodbuja v prizadevanjih za čim večjimi uspehi, da. nas izobražuje, da bi lahko "v večji meri,sodelovali pri upravljanju podjetja. ‘ ............ ’ Naloga, ki naj jo opravija naše.glasilo, je torej odgovorna in pa 'prej kot lahka. Mogoče, .bo kdo pripomnil, da to drži in da in’ zato tudi uredniški odbor. In ravno v’tem mišljenju moramo iskati odgo.Vor ha Vprašanje, kako, da jé postal Tekstilec nekoliko siromašen in včasih nezanimiv. Časopis naj raste iz bralcev, saj je pojmovanje, da je časopis posrednik mnenj"od zgoraj navzdol" v našem sistemu nevzdržno. Tekstilec je glasilo našega kolektiva in s tein glasilo bralcev, ki' imajo pravico in dolžnost, da pri oblikovanju njegove vsebine sodelujejo. List naj torej pišejo tisti, katerim je namenjen, naloga uredniškega odbora pa ni toliko v pisanju in ustvarjanju, kot v vzpodbujanju in ure-janju. Uredništvo se obrača na vse zveste bralce, kakor tudi na tiste, ki Tekstilca iz katerega koli vzroka ne prebirajo, s prošnjo, da nam pomagajo, da bi postalo naše glasilo zanimivejše in aktualnejše, skratka, boljše. Zanima nas, kaj vam v .listu ugaja, česa ne marate-, kaj bi lahko-izpustili in kaj; si morda v Tekstilcu želite. Dobrodošel nam bo vsak namig, vsaka graja* veseli bomo vsega, kar nam bo pomagalo, da postane naše glasilo to, kar naj bi bilo - naš. spremljevalec in naš tovariš. Za kaj- vas torej prosimo? Prosimo, da-si kritično preberete to številko, in da nam svoja mnenja in pripombe ali predloge pošljete na priloženem anketnem listu, Ko bo prebral te vrstice, bo morda marsikdo zmignil z rameni;,* -češ, kaj pa je to meni mar. Nikar tako, dragi bralen*. Tekstilec je namenjen, tebi in zato je tudi na tebi ležeče, kakšen bo prihajal v tvoje roke. . Zato Čakamo tudi na tvoj odgovor! UREDNIŠTVO "TT" i--Aliac ic .PHIPRAVLJAMICA JE VAŽEN ODDELEK TKALNICE ^r-a— TT ■ — uffwr Ml - ir»w ■!■■ ■)--!>■ IIMMI nr '!■■■! IHBiW n Vse premalo se zavedamo, da- priprava v tkalnici v znatni meri vpliva na rezultate pri poznejšem tkanju; saj pregovor pravi: "Dobro pripravijepo, je,že polovico stkano!" Prav je, da vsled tolike važnosti priprave pregledamo nekaj najpogostejših problemov in napak, ki. vplivajo na samo tkanje. . . Naj več .svojega časa porabi previjalka na križno previ jalnem stroju za privezovanje začetka niti navitka na konec niti križnega navi tka-. Na vsak ‘križni .navitek pride tako precej 'Vozlov. Ti vozli morajo biti pravilno izdelani in dobro zategnjeni. Vozle Izdelujejo previjalke z ročnimi vozlači. V glavnem uporabljamo se stari tip ročnih vožlačev z navijalniškim vozlom. Po raziskavah strokovnjakov se je ugotovilo, da se ti vozli pri tkanju radi odvežejo in zaradi' svoje ostrosti tudi zataknejo na statvah v lamele, luČalnice in greben. Naša navijalnica je zadnji čas dobila vozlače na tkalski vozel, uporabijati’jih bodo začele vse na novo priučene previjalke. Ne glede na to, da se previjalka zamudi s tem vozlačem nekoliko dalj časa, “se ta izgubljeni čas v tkalnici večkrat povrne z znižanim pretrgom na statvah. Previjalka mora pri svojem delu večkrat kontrolirati pravilnost izdelanih vozlov ročnega vozlača in-vsako ugotovljeno napako na vozlaču takoj , javiti mojstru, da jo odstrani. Večkrat se zgodi, da se zaradi .hitrosti izdelave vozla ali nepazljivosti navije f na križni navitek tudi eden od odrezanih koncev niti. To je velika napaka, zato mora biti previjalka pazljiva, da do tega ne pride.• Tako' priviti konec niti v križnem navitku povzroči lahko pretrg pri snovanju, če pa se zmuzne skozi greben, se na škro-bilnem stroju prilepi nit še bolj k osnovi in na statvah prav 'gotovo pride do pretrga sosednjih niti, Kaj rada se vsled tega napravi na statvah .tudi mreža, ker zaradi tega konca niti ne pride do pada lamele in delovanja osnovne zaustavke. Križni navitek se bo pri snovanju lepo odvijal; če ne bodo niti frotirale ob strani navitka: Previjalka mora paziti; da vsako na novo privezano nit lepo spusti na sredo bobna z zarezo ali valjčka^z vijačnico in s tem onemogoči skok niti za križni navitek. Ce opazi previjalka, da kljub pazljivosti pride do skoka niti za križni navitek, je to napaka v stroju in mora obvestiti mojstra. ' ' Ker ima ročni vozlač precej ostrih delov, lahko previjalka z njim rani križni navitek s tem, da natrga v njem nekaj niti. Tak O . , ». I , \ ' v k pa po nepotrebnem-' povečavamo v pre ji^-š-t^rdTio vozlov, za kal^err^vomo, •. •■da:'pri tkanju povzročajo marsikateri pretrg. .-•= Eden od poglavitnih vzrokov, da prejo previjamo je, da nit očistimo vseh napak, in nepravilnosti, katere nastanejo že v predilnici. To so: gnezda, nopni, odebelitve, tanka mesta—Hrä-r~-J Zato, imajo čistilci niti na previj.alnem stroju, važno vlogo. Za vsako številko preje je predpisana določena odprtina zareza r v čistilcu. Biti mòra tolikšna, da normalna nit z lahkoto teče skozi zarezo, vse ostale odebelitve, gnezda in nopni pa se zataknejo v zarezi in nit se odtrga. S ponovnim povezanjem obeh niti popravi previjalka napako,. Groba kršitev teh pravil nastane, če previ jalka odstrani tak čistilec, ali pa pusti nit teči aimo'čistilca oziroma zareze. Tudi napenjanje niti igra na trižno previj.alnem stroju Važno vlogo.. Napenjanje : je predpisalo, biti mora tolikšno, da določena številka preje vzdrži brez škode to napetost, če pa, je nekje manj trdno mesto, se nit od-;rga in previjalka s pravilnim vozlom odpravi poznejši verjetni Eretrg na statvah. Previjalka ne sme sama spreminjati napeto-ti, temveč mora biti napetost tolikšna, -kot jo določajo predpisi , . Tudi mehanični čistilec ni povsem zanesljiv. Skozi tako zarezo se kaj rada izmuzne sproščena nit, odebelitev ali nöpen. Vsled tega uporabljajo po svetu že elektronske čistilce, ki s svojo aparaturo merijo debelino mimo tekoče niti in pri vsaki nepravilnosti nit odrežejo in vreteno ustavijo. Na še nekaj je treba ojiozoriti vsako previjalko* Vsi križni navitki"morajo biti čim bolj enakomerno veliki. To je potrebno zaradi tega, da snovalki ne po.ve-cüjemo obsega dela zaradi posameznih križnih navitkov. Še .bolj cesti pojav, je, da so križni navitki preveliki in jih snovalka s težavo natakne na cevčnico, ker se med sebo j'dotikajo, Razumljivo je, da je z velikimi ostanki križnih navitkov porabljeno dokaj nepotrebnega časa za previjanje. Spričo dragega osnovnega materiala mora previjalka proizvesti čimmanj odpadkov. Manjše okvare navitkov mora sama rešiti in odviti do konca. Nerešljive na vitke'.pa mora oddati, nikakor pa ne potegniti s cevk. Seveda vpliva na prekomerno količino odpadkov v veliki meri tudi predilnica z vrsto napak, ki pre-vijalki onemogočajo odvitje navitka. Prav bi bilo, da tudi pre-dilci opišejo svoje napake in vzroke v.našem časopisu. Zaradi slabega transporta se material večkrat poškoduje. Nič kolikokrat ranijo navitke žeblji, ki gledajo globoko iz lesa v .notranjost zaboja. Prav tako tudi donašalka preje, ki naklada iti_.v> joW iii -iih pò ' d-O 0° robovo ccvk. HmreAri metanja snetih navitkov od daleč v voziček je nedopustna, ker se prav lahko poškodujejo ostri robovi navi tkov. Velika škoda na kvaliteti in mnogo zamudnega dela nastane, če sevsled nepazljivosti pomešajo razne številke preje ali posamezne vrste oštevilčenih mešanic med seboj. Pomešana preja lahT ko pride že iz predilnico, ali pa se pomeša tudi v navijalnici. Navitke pomeša donašalka zaradi neprevidnosti, predvsem takrat, kadar sta dve številki preje na istobarvnih cevkah. Zato je nujno, da ima vsaka številka preje svojo barvo cevk. Podvzeti je treba vse ukrepe, da se predilnici omogoči pravilna količina rezervnih cevk vseh barv. Tudi nepazljivost zlaganja križnih navitkov po omarah privede do pomešanja. Za brezhibno delovanje stroja in kvalitetno previjanje, je zelo važno čiščenje. Na previjalnih strojih ae v nekaj urah nähere plast bombažnih vlaken. Tak kosem vlaken se lahko mimogrede privije v križni navitek, v škrobilnici pa se prilepi na osnovo in na statvah lahko povzroči pretrg. Novi previ jalni stroji so opremljeni z odpihovalnimi ventilatorji, ki potujejo na strojih sem ter tja in odpihujejo sproti vsa vlakna od stroja. Seveda je treba, rečno očistiti bolj slecita mesta, kamor ventilator lahko zabije prah. V navijalnici čistimo stroje s kompri-miranim zrakom. Stroji se čistijo vedno tako, da so vretena križnih navitkov dvignjena. Prepovedano je čiščenje med previja njem, ker se odpihani kosmi lahko privijejo z nitjo na križni navitek. Razumljivo je, da morata v času čiščenja stroja mirovati obe strani stroja, ker. bi se odpihnjena vlakna lahko privila na križni navitek nasprotne previjalke. Predpisi določajo, da se mora čistiti previjalni stroj na vsako izmeno enkrat, Generalno. čiščenje pa se izvede enkrat tedensko. Danes smo si ogledali in opisali probleme in napake, ki se pojavljajo na križno previjalnih strojih, drugič pa si bomo ogledali v tem smislu še druge stroje v pripravljalnici, ♦ • t -♦ • 9 • $ 0 i> 0 0* ••• • • • • Hazim Omerovič NOVE OBLIKI DELA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI OBČINI S tem člankom želimo seznaniti naše bralce o poteku nadaljnje predkongresne dejavnosti Zveze komunistov v naši občini. Kot V*'^U£Ì problem, o katerem smo na-ßriej3^-±2»Qd_^&e-srtuJa_posvetovanj razprt—wijoiije dxMKrfja delavskega samoupravljanja. Sekretar ebčAjxs0c£5?f komi fco j a Zveze komunistov tov. Stane v svojem referatu pravi, da bi lahko decentralizacijo ločili na tisto, ki ima-dejansko materialno osnovo in na tisto, ki je zaenkrat še več ali manj deklerativnega značaja. Razprava je pokazala, da je treba usmeriti veliko naporov in prizadevanj v to smer, da- se e.k'onòmskim enotam ali sploh samoupravnim enotam zagotovi materialna osnova, ker le tedaj bo decentralizacija učinkovita« še vedno se razprave v delovnih organizacijah odvijajo tako,. da se razpravlja o tem,, kaj. se bo. preneslo 'na ekonomske enote, namesto, da bi se razprave vršilq iz obratne sne-» ri tako, da bi vse pristojnosti vključno s materialno osnovo bile suverene pravice ekonomskih enot in da bi le te. posamezne pristojnosti in zadeve prenašale zavestno na organe celotnega podjetja ali. širše komunalne skupnosti. Tam,, kjer-imajo organi upravljanja zlasti v ekonomskih enotah, v svoji pristojnosti tudi materialna sredstva, tam je tudi načelo delitve dohodka po delu speljano mnogo globlje, kot pa tam, kjer so ta. sredstva tako ali drugače .centralizirana in odvisna od odločanja organov, ki niso blizu, to je najbliže neposrednemu proizvajalcu» Prav tako ugotavljamo, da smo govorili o decentralizaciji tudi tam,, kjer je delovna organizacija tako.majhna, da je kakršnako li decentralizacija praktično nemogoča. Tu gre le bolj za to, da se odločanje o delitvi ustvarjenih.sredstev dejansko da neposrednemu proizvajalcu in da se ne. dopusti, da bi. si to odločanje prisvajal vodilni krog. ljudi,., ali pa celo tehnično administrativni ai^arat, Sile, ki zavirajo decentralizacijo, bile navedene že v prvi točki-. 1 so v glavnem iste, kot so Tu kaže še prav posebej povdariti. dejstvo, da decentralizacija prav počasi prodira oziroma si utira pot 6d občinske skupščine in njenega aparata na krajevne skupnosti,. Verjetno, da bi bilo oj problemu potrebno izvesti in izdelati posebno analizo prav gotovo v okviru.skupščine, ki mora pokazati, ali se tu res ne bi dalo napredovati hitreje. Gre namreč za to, da je od strani občanov velik interes, da bi gospodarili s.tistimi službami, ki jih neposredno vsak dan potrebujejo, da pa za to nimajo na razpolago sredstev, čeprav ta sredstva nekje obstojajo, Prav tu na tem področju bo treba poiskati še več objektivnih elementov, na osnovi katerih bi se formirala sredstva krajevnih skupnosti. Na ta način bi se hitreje in kvalitetnejše izvrševala marsikatera dela in'storitve, 'ki se'Sedaj izvajajo pod drugim okriljem mnogokrat dražje in počasneje. Že zadnja relativno majhna sredstva, ki niso vedno določena po nekih objektivnih kriterijih, pač j f' pa so mnogciaM-fc - odvisna od subjekt. A j-azpuldzen ja toga"äli Art.vs .kvarno dobro\>^iili>rr,-t&^ to- 30 zlasti na uro jhnju''iiikm-terih komunalnih zadev ter-sóciaìnega.. varstva. Z ob jok-tiviraci jo udeležbe sredstev krajevne skupnosti 'M -se- na'tem podroo--ju dali izdelati prilično realni gospodarski plani, ki bi brez • .dvoma'angažirali nhógo véc sredstev posameznih državljanov i\\ 'lire jevànj en ‘njihovih vsakodnevnih življenjskih potreb. Tudi'na ostalih področjih kot so socialno zavarovanje, zdravstvo in deloma tudi šolstvo v ni .situacija, «bistveno drugačna. V vseh obravnavah se je kot rdeča nit'vleklo vprašanje, kako priti do tega, da bi imel neposredni proizvajalec v.delovni organizaciji in občan na terenu možnost dejansko vplivati na spremembo stanja, za katerega želi, da se spremeni in da ni obsojen samo na to,.da stavija predloge, da kritizira in da se jezi. V prihodnji številki našega glasila vas bomo seznanili o posvetu, ki je obravnaval problematiko izkoriščanja notranjih rezerv. + + + + + . .. •, - +4" + :+4- + + + + +-T+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +++•4-4-++ +4-4-4-4-4-+ +4-4-4-+4-+ +4-4-4-4-++ +4-4-4-+++ 4-4-4-4-4- 4-4-4-4-4- +4-4-4-4- 4—Ì-+++ +4-4-4-+ +++ +++ +++ +++ +++ + ■++;.+ + OBVESTILO Obveščamo člane kolektiva, da je Skupščina občine Tržič na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2i.lO.i964. sprejela odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov Skupščine občine Tržič in o določitvi časa za sprejemanje strank Ker se v podjetju večkrat dogaja, da.člani kolektiva urejajo razne zadeve na Skupščini občine Tržič med delovnim časom, vam., posredujemo uradne ure upravnih organov. Delovni čas upravnih organov: - v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7 do 14 uro, - v sredo od 7 do 12 in od 13.30 do 17.30 ure, -v soboto od 7 do 12 ure. Čas za sprejemanje strank: - v ponedeljek od 7 do 13 ure, 4 - v sredo od 8 do. 12 in od 13s30 do 16,30 ure, - v soboto od 8 do 12 Ure. Sprejemna pisarna, referat za prijavno in odjavno' ter matično službo sprejemajo stranke tudi v rednem delovnem času-ne glede-na čas, ki je “določen za spre jemanje strank. vas obveščamo, da se o vseh zadevah kot občani, lahko zglasijt&'^tuđi pri predsedniku in Skupščine,—kar- - .tera sprejemata stranke obj2iiuAJ^^r3^jkih od 8 do 12 ure in ob .sredah od"18 » • I. » • • • « t • • • * t * ••• • • • ••• « • • • • • * < « ••• • ♦ • « t • • » * • » « » • • ••• • • • • ♦ * • • * \ • • * • • • # • * • «ti t * » • « t • t • • •• • it • • t • • • j(a dravske isesti V mesecu septembru 1964♦ so bili v naše podjetje sprejeti naslednji delavci in delavke : - v tkalnico ; v mehanično delaVnicos Janez Truden, Janez Earpu-celj, Vincenc Ješe, Pavel los. Nevenka Milič, Marko Slapar, Jože Kadivnik, Breda Bizjak, Cvek Ana. - v gradbeno; grupo : Franc Gregorčič, Janez Eern, Drago Praprotnik, Stanko Pjevčevič. 4» - v kalorično kotlarno: • Marjan Mihič, Mato Smol ja-. novic,. - v elektrodelavnico kot vajenca: Andrej Kogoj, Vinko Sedaj. - v mehanično delavnico kot vajenci : Jakob Ahčin, Jože Švegelj, Albin Zupan, Franc Hribar Novosprejetim želimo, da bi se v našem kolektivu kar najbolje počutili ! V mesecu septembru 1964. pa so iz našega podjetja odšli: ~ Marija Škof - iz tkalnice - pravilna odpoved - Zvone Podgoršek - iz tkalnice - pravilna odpoved - Elza Ahačič - iz’ tkalnice - samovoljni izstop - Regina Dolhar - iz tkalnice - dampvOljni izstop - Marjan Zupančič - iz tkalnice - v šolo “ Antonija Golmajer - iz tkalnice - pravilna odpoved - Janez Dacar - iz tkalnice - v JLA - Ana Cvek - iz tkalnice - invalidsko upokojena - Avgust Nepužlan - iz tkalnice - samovoljni izstop - Marjeta King - iz tkalnice - samovoljni izstop - Malči Kajbie - iz tkalnice - pravilna odpoved - Marko Slapar - iz tkalnice - samovoljni izstop “ Ivana Šlibar - iz predilnice - pravilna odpoved - Ana Zaplotnik - iz predilnice - samovoljni izstop - Ana Zupan - iz predilnice - samovoljni izstop - Greta Klemenčič - iz predilnice - pravilna odpoved - Pavel Loranol-g-— Iz predilnice - pravilna odpoved - Janez Klemenc - iz predilnice — v JLA - Maks Klemenc - iz predilnice - v JLA - Janez Bohinc - iz opi«nenitilnice - samovoljni izstop m. Pranci Zavrl *- iz garaže - v JLA - Dušan Magister - iz mehanične delavnice - v JLA - Anton Rotar - iz mehanične delavnice - v JLA - Padil Kanič - iz gradbene grupe - v JLA - Jože Gorjup - iz skladišča bombaža - samovoljni izstop • • • s • • c è • • * 0 0 • • • • • •• oc r * ■ • • •• • • • t • • • • « 0 ,0 © • • o • • * • • o oo a * è •' • o 0 «• • • 9 9 9 0-0 «* e © a i 0 m 0 o 0 0 0 0 0 AKTUALNA TEMA AKTUALNA TEMA AKTUALNA TEMA AKTUALNA TEMA AKTUALNA KOVA SOIA V TRŽIČU Ker jo v zadnjem času zelo aktualen ned našimi prebivalci problem, nove šele na Zalem revtu, smo zato zaprosili podpredsednika Skupščine občine Tržič tovariša Karla Kravcarja, da nam je o ten napisal nekaj besed. Že v letu 1958. je bila izvedena med prebivalci tržiške občine anketa, ki naj bi odločila, kaj naj pride na prioritetni red odnosno kaj naj se kot najnujnejše upošteva in začne graditi. Spričo dejstev, da je bila bivša šola heroja Grajzarja 3tara že nad sto let in da je bil pouk v takih prostorih skoraj nemogoč, poleg tega pa bi bila nevarnost, da bi ta šola morala začeti s poukom v treh izmenah zaradi pomanjkanja učnih prostorov, so se prav vsled tega anketiranci izjavili in predlagali, naj se pred vsem ostalin na prvem mestu zgradi nova šola. Z gradnjo novo šole se je pričelo že leta 1959. Prvi problem, . ki se je pojavil, je bila lokacija. Zelo težavna je bila izbira terena. Vsi dobro vedo, da je v tržiški kotlini zelo težko dobiti primerno ploskev, ki bi odgovarjala za ta objekt tudi gravitacijsko. Po vseh mogočih predlaganih lokacijah se je končno Občinska skupščina, na predlog' strokovnih služb in raznih komisij odločila za gradnjo nove šole na Zalem rovtu. Po vsej verjetnosti bi tudi'ta lokacija odpadla, če bi bile podane kakšne .perspektive, da se bo v bližnji bodočnosti tod mimo gradila nova avtocesta Naklo - Ljubelj. Razumljivo je, da se je pred pričetkom gradnje nove sole iskalo lokacijsko dovoljenje in pa pri- cestnih .pod-jeti j , med njimi tudi od ...Skupnosti jRS kot bodo&e^er-soci-alni sektor ali kadrovski oddelek dol.ociti točne in jasne naloge, odgovornosti in pooblastila. To velja tudi za vsako delovno mesto, ki je zadolženo za določene naloge, ki jih štejemo v kadrovsko funkcijo. Glede na naloge, odgovornosti in pooblastila, ki smo mu zaupali, je kadrovski oddelek in vsako delovno mesto v tem oddelku v specifičnih odnosih napram drugim oddelkom, napram drugim delovnim mestom v podjetju in napram ljudem v teh oddelkih in na teh delovnih mestih.- , Načelno so ti odnosi lahkot a) linijski, b) štabni, c) funkcionalni d) kolegialni ■ . .V - : . ,! . Za linijski odnos je značilno, da je določena oseba nadrejena drugi osebi in da ima pravico in tudi dolžnost, da zahteva določeno ravnaaje glede celotnega ravnanja poslov druge osebe, ta druga oseba pa se mora navodilom in poveljem pokoriti. Seveda je Sudi pri linijskem odnosu mogoče avtokratsko ali demokratsko ali celo liberalno vodenje. Pri avtokratskem vodenju nadrejeni daje navodila in ukaze, ne da bi vpraševal podrejenega za njegovo mišljenje. Pri demokratskem vodenju se bo nadrejeni posvetoval in upošteval mišljenje podrejenih, 0 linijskem odhösu bi lahko celo govorili, če bi skupina soodločala v taki meri, da bi vodja imel vlogo v prvi vrsti strokovnega iniciator-ja in strokovnega izvrševalca odločitev skupin#,, kajti tudi v tem primeru bi bil vodja pooblaščen, da od plana skupine zahteva določeno ravpanje v smislu sklepov skupine, ta član skupine pa bi se moral podrediti. Pri liberalnem vodenju pa nadrejeni le minimalno nadzira delo podrejenih in daje le minimalna navodila za delo in prodajalci delajo skoraj samostojno. V linijskem odnosu je vodja kadrovske službe napram direktorju, kateremu je neposredno podrejen (ali drugi vodilni osebi, če je kadrovski oddelek v sestavu kakšne druge organizacijske enote). V linijskem odnosu so tudi uslužbenci v kadrovskem oddelku napram svojemu vodju in pa napram svojim podrejenim, če jih imajo (n.jxv >• “veS jem podjetju kot je IdL^toedrro j ). Pri teraTTi nilskem ^ odnosu je naju3trr^2oa*4^^dcdx>oitjia meradecKJkrisrtrsdcega vodenja, ki bo tem večja, bolj ko bodo sodelavci kadrovske službe strokovno enaki. Popolnega demokratskega odločanja v kadrovskem sektorju, ki praviloma ni ekonomska enota in zato tudi ne popolnoma samoupravna enota, si ne zamišljamo, ker kadrovska služba nazadnje le ni zaradi same sebe (in to zato ^udi ne more popolnoma neodvisna odločati, kaj bo delala) in mora izvrševati tisto, kar odločujoči samoupravni organi spoznajo za potrebno. 2a izpolnitev teh sklepov pa odgovarja v prvi vrsti direktor, v drugi vrsti pa vodja kadrovske služhe.—JDemokratski način vodenja v toliki meri, da se vodja stalno posvetuje s svojimi sodelavci (kolegij kadrovske službe), pa je razumljiv povsem, kar smo že povedali o kadrovski funkciji. Takšen odnos je tudi najprimernejši med direktorjem in vodjem kadrovske službe in drugimi člani kolegija podjetja. Se so v kadrovskem sektorju strokovnjaki, ki vršijo posebno specializirane posle, v katere se težko v strokovnem smislu vtika nepoučeni, je liberalni odnos najprimernejši. Vodja kadrovske službe bo praviloma napram Zdravniku, izkušenemu industrijskemu psihologu ali starejšemu pravniku v kadrovskem sektorju uporabljal liberalen način vode- . nja. Ta liberalizem se bo nanašal predvsem na strokovni način re sevanja problemov, jasno pa bo^vedna'-trab^jiejfinij^sdji^^kaj^Jcr^:, treba storiti in kaj so cilji določenih poslov. Štabni, odnos pomeni, da je oseba, ki je v štabnem odnosu, dolžna dajati zahtevane analize in svoje predloge in nasvete odgovorni vodilni osebi, ta pa je dolžna te analize, predloge in nasvete proučiti, ali jih sprejme ali ne, pa sama odloči. Stab- , na delovna mesta so postavljena v organizacijski shemi zato, da razbremenijo določene vodilne odgovorne osebe strokovnega analitičnega in podobnega dela in da jim pomagajo pri njihovih odločitvah. Pogosto bo vodja kadrovske službe kot tudi njegovi strokovni sodelavci v takem odnosu napram. direktorju in napham samoupravnim organom* V tem smislu tudi večkrat govorimo, da je kadrovska služba v prvi vrsti štabna služba. V praksi bo kadrovska, služba izvrševala določene operativne strokovne posle pogosteje kot analitično raziskovalne, zato bomo navadno smatrali, da je kadrosvki sektor napram direktorju v linjskem odnosu (ki obsega več nalog in odgovornosti kot štabni odnos). Lahko pa govorimo, da je kadrovska služba ali posamezna njena delovna mesta v štabnem odnosu napram drugim vodilnim osebam v podjetju, ker so jim dolžni svetovati, dajati določene predloge ali celo posebne analize. Seveda pa je treba precizno vnaprej določiti, katerim osebam in kakšne analize in nasvete oziroma predloge so posamezni sodelavci kadrovskih služb dolžni dajati. -lig—pa je treba tudi definirati ,-Jortrerin oseben lahko sodelavci jo samoiniciativno svoje predloge in nasvete. Öe ni pri tem jasni^h predpisov, ■ 'lah* ko nastanejo pri tem nepotrebni spori in zamere." + + ‘ + 4* 4-++ +++ +++ +++' > ++ +4- ++ ++' -H- ++ ++ ++ ++ ++ i+ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ +++ .+++ +++ +++ + • + + + Ludvik Cvirn • • .' $*• Kaj deh mladina V zadnjem.članku v prejšnji' številki 3©m bežno omenil, da se-prippavlja-m-o''na 1 &feno' * konferenco mladi nskega* aktiva, ‘danes pa ‘-ka j “več o vsem tem. Dosti se. je govorilo'o neuspeli konferenci 3, : oktobra, marsikatera je padla na račun mladine in vodstva. Sdđaj se pač moramo sprijazniti-z dejstvom kakršno je in najti pot iz;sedanjega kartičnega stanja-. Ne smemo si več dovoliti in -pond vi jati staro napake, .ali točne je. rečeno, vegeti--moramo., ..da so dosedanje obliko in metode preživele; r /Šteto/ ‘ugotavljajo tudi drugod v mladinskih aktivili. ter/drugih pfganizaci jah. 'Žakaj kbnfefehea ni."uspelaodnosno je sploh ni bilo?'Vzrokov ’■'jo več,^'v' grobem se dajo, strniti v naslednje; slabe priprave, nezainteresiranost j nizka stopn ja zavesti in 'odgovornosti. Za slabe,priprave sadova"krivda vodstvo aktiva, praktično pa tovarniški, komite, ki ga- že nekaj mesecev ni, vsaj n^ drugače, kot na papirjUj :s-čemer sem Že pisal. Moglo bi biti boljše vsaj do letne' konference, če bi juni jska' izredna konferenca uspela. Tako pa zaradi slabe udeležbe.: tudi. izredne konference ni bilo in tudi nismo dobili novega tovarniškega'komite ja. Prav zaradi tega pa. ni-'.bila'tudi letna konferenca dobro, pripravljena. Začaran, krog,- iz katerega ne pridemo? Sedem dni od začetka priprav do '"izvedbe konference 'je premalo, zadostuje komaj za same tehnične priprave. Vsebinsko plat, kar.-je najvažnejše, in sploh namen vsake konference, smo morali nujno pri tem zanemariti. Kako bi bilo, če bi bila udeležba zadostna? Nas je morda prav slaba udeležba rešila pred polomom drugačne vrste ? Drugo je skromna udeležba. Leta nazaj je sobotno popoldne ali celo v nedeljo zjutraj popolnoma odgovarjalo, danes pa je drugače. Mlade ljudi bolj pritegne, kaj drugega - v našem slučaju je bil to kino, Poj je ples šele po zaključku konference, . M f't—yroJ "Xa-tjacxy. da inorano danes . “ ' T''-' '',:5"''iJe &e kà-j: •žnv»-»«5TW^^'^Ha>-jao- se' orgàriizaci ^Tde""o-Wž^U'f#v Vse enako ? Na razgovoruj ki je bil .namesto konference, smo ugotovili vse opisano. V razgovoru je sodelovalo več prisotnih, Mii smo enotni v torn, da se konferenca mora izvesti, moralno avo obsodili vse .tiste, ki .hisO;. prišli;. Povem naj še, da so od vseh vabljenih predstavnikov “samoupravnih, organov, družbeno političnih 'organi-, zacij ih sosednjih mladinskih aktivov prišli le predstavnik sin--•likata, ekonomske enote oplamenitilnio«. -i*«?..-jLEL j^roAilnic.e in predstavnik občinskega komite ja.SMS, Ali mladinska konferenca ni dogodek, ki bi zasluzil več pozornosti? Vprašujem javno, s kakšno pravico isti ljudje kritizirajo na drugih mestih mladino? Sol j posteč-'ihd'ìépo ‘bi' blfo, '.da .bi nam ljudje, ki so izkušeni, poskušali'pomagati'iz težke situacije in ne nasprotno. Naot.em razgovoru in, pozne je smo prišli do nekaterih zaključkov. Upoštevaje mnoge predloge smo se odločili za naslednje s organizirati. predkonferenčne sestanke po vseh oddelkih, - zagotoviti z delegatskim sistemom sklepčnost konference, -Xdelegat«; naj,,volijo; sami mladinci in mladinke ha teh sestankih, -.vsem izvaljenim.delegatom omogočiti udeležbo in v sodelovanju ; z .obratnimi,vodstvi jByentuel.no zamenjati delo v ,nasprotni izmeni;, ioih ..p . :.-v - konferenca naj bo med tednom, takoj po delovnem času, pravica, in dolžnost vsakega člana aktiva je sodelovati na konferenci,' ne glede na to, co je delegat, ali ne, šele, 'k; bodo zaključeni vsi prcdkonferencni sestanki, se bo določil čas izvedbe konference. V prot eklen. tednu sta bila. že dva taka sestanka, in sicer za predilnico in.dopoldansko izmeno navijalniče• Udeležba je bila ■skoraj stoodstotna. Vsem je bilo prikazano sedanje stanje, obrazložen potek;-:in način .predatoječo konference, nakazana nekatera vprašanja, ki naj bi bila vsebina konference ter izvoljeni delegati, ■ 2aöetek'je uspešen, čeprav je bilo sicer opaziti malo neresnosti /ned; "sestankom grupe 'iz navijalnice. V prihodnje bodo enaki zbori še za ostale grupe v Upam, da;, bomo v .naslednji številki "Tekstilca^,.lahko brali prijetne jše.vesti ter .da bo tudi še.poten naprej tako. • 9 • ; • • • • • • • * • • 3 « • O - 0 • 9 • « t 9 9 0 9 9 9 9 9 9 9 • PO P0; V::;T0VAKJU 0 UPORABI POLIESTERSKIH VLAKEN ---- M , I “—P"'— ^■človek* ki bi v začetku oktobra obiskal Portorož, bi -oorsuLjii^O ‘•liti, la je postalo to lopo turistično ne steče nekakšna Meka i tekstilnih strokovnjakov. Kaj.neki je počelo preko 250 domačih ! . * to jih tekstilcev in kemikov tri dni v dvorani portoroškega ; 4.in v P--slusalo je referate* Kakšne? 0 lastnostih ter mehan-I3ki in kemični predelavi poliesterskih vlaken. ‘‘Kaj. pa so pravzaprav p dies terska vlakna? Poli pomeni po grško več, mnogo, ester pa imenujemo organsko spojino, kr nastane, če ce ob :t:. nit vi vode združita organski alkohol in kislina. Za tisto, ki eo kdaj nekoliko pokukali v knjigo o organski, kemiji, povojno oo to, da uporabljano za izdelavo poliesterskih vlaken v glavnma. Btilen-gllkol in tereftalno kislino, za ostale pa povejmo, da spadajo poliesterska vlakna v skupino, sintetskih via-.' ko.n, med vlakna, ki jih je ustvaril človek umetno v retorti. Le čemu umetna vlakna? Naši‘prednikj shajali z vlakni, ki jim jih je dala narava: k lanom, volno, bombažem in svilo. Človeški rod se v dobi molarne medicine izredno hitro množi in potrebuje vedno več obdelovalnih površin za pridobivanje hrane. Če ne.bo maral' biti lače jo moral skrčiti površine, na katerih danes sadimo bombaž ali 'jaseno ovce. Zato pa mora poiskati snov, s katero se bo odel, lekje drugje. Istočasno .se z napredkom večajo tudi zahteve člo-r.aka, ki ni več zadovoljen z dobrinami, ki mu jih je- namenila iati - narava. Zaradi potrebe so nastala oziroma še nastajajo nova sintetična vlakna, med katerimi so v silnem porastu ravno poliesterska. Zaradi svojih dobrih lastnosti, kot so velika trdnost, prožnost, majhna specifična teža, lepa zunanja oblika, sposobnost, da izdelki obdrže svojo prvotno obliko, da se lahko pare jo in jih ni treba likati, je uporaba poliesterskih vlaken v tekstilu zelo raznolika. Še bolj, kot v čisti obliki, pa prihajajo dobre, lastnosti teh vlaken do izraza v mešanici z naravnimi, kajti mešanice združujejo dobre lastnosti obeh sestavin, pri 5e>aer pridejo manj do izraza slabe strani posameznih vlaken. Na tujih tržiščih sta se dobro uveljavili mešanici iz 67 odstotnega poliestra s 33 7° bombaša (tkanine za moške srajce in ženske bluze, dežne plašče, posteljno perilo) in 517° poliestra s 45 7° volne (tkanine za ženske kostime in moške obleke). ‘Tkanine is mešanic poliesterskih vlaken z volno in bombažem so postale zaradi odličnih lastnosti tudi pri nas nepogrešljive, čeprav moramo poliestre uvažati. Da bi se izognili uvozu, je zrastla v glavah naših strokovnjakov zamisel, ki v obliki že izdelanega elaborata predvideva zgraditev tovarna polie-sterskih » ■viriceliz-Ae-tno-Impaciate to-6„000 ton, in sicer v Kopru. Na uresi i čitev te zamisli bo verjetno treba se malo počakati, upamo pa Ì ! lahko, da se bo raznim vrstam tujih poliestrov, kot so dacron, -dielen, terilen, terlenka, trevira ipd. kmalu priključilo tudi poliestersko vlakno našega izvora. : Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da proizvodnja:in poraba tekstilnih vlaken narašča, da , je ta porast izredno hiter pr, aintetskih:;vlakpih in da se. je . .naraščanje porabe bombaža ustavil |. Poliestrska vlakna je.mogoče predelovati tudi v navadnih predli nicah bombaša, zato ni nemogoče, da bi se ta mlada, vendar'mnogo obetajoča vlakna pojavila tudi v izdelkih našega podjetja. • • c fi V eoe J o . • 9 9 9 9 9 <» C C '■ C • 9 o O t J • • • »•*•* J> *! « «i e- © i- 9- C 9 9 9. 9 9 9 ■ .9 C O f «, if . C O. O O 5 O * • •«* 9 o o ri n n e e e ec« • $ * «è# 9 9 9 «co > s c o O o o o 9 c -o 9 « « • « e n a 9- e 9 9 o 9 e ; o o s of • 6 • , . . "999 e o. • NAJ'POMAGAMO IZRiilDNIM ŠTIPENDISTOM ? , Moderni stroji sami po sebi .še niso^ jamstvo za visoko storilnost in visoko življenjsko raven; v proizvodnem procesu sodeluje polag strojev in materiala tudi ČLOVEK. Pred le-tega . postavljata družba in sodobna tako imenovana znanstvena organizacija dela vedno zahtevnej-še naloge. Zato si uspešnega poslovanja podjetjra niti danes. Še manj pa seveda v. prihodnosti ne • more mo pre d s ta vi jati a br-e z izobraženega proizva jalca j brez kadra z.ustreznim splošnim in strokovnim znanjem. Ni d verrino, da je ravno to spoznanje dalo odločilen prispevek k silnemu razmahu proizvajalnih sil v industrijsko razvitih deželah, med katere se upravičeno želi vključiti tudi naša država . Sklep zveznih organov o povišanju odstotka sredstev, ki jih delovna organizacija uporabi za izobraževanja, naj . bi- ponor-.' preokret v našen gledanju ra vprašanje štipendiranja.m ten tudi na problem kadra. Dosedanje' izkušnje kažejo, da tega ukrepa žal nismo, povsem doumeli,- saj so ostala z red kini izjemami, strokovnemu izobraževanju. namen jene sredstva .neizkoriščena. Pomagala so nam sicer, da smo v .skladu z naraščanjem .življenjskih stroškov povišali -Stipendi.j. našim rednim štipendistom,; kaj .malo pa smo s teni sre: • stvi podpirali možnost '.ikzv • izrednega šolanja ali. štiri: •-•nja, ki odpira članom koletv, va pot do znanja, kk ga zah:, proces odmiranja države in krepitev delavskega samcu:o „v-1 janja. V kolektivu vlada mišljenju, da izredni študij ne daje pričakovanih rezultatov^ Obstojajo tudi pomisleki, da ut Gg' .__Jj^edni_š*dr?ejadi-sdi. podjetje p o k o n c a no ra š t udi. - ju --aajun+fcjro -in se zaposliti tam, kjer nji- -sli najti koljše•pogoje « Seveda moramo tudi pri izrednem študiju računati s to možnostjo saj nam obračajo hrbet tudi nasi re dni štipendisti - inženirji in absolventi političnih šol, .To seveda ne pomeni, da bi morali prenehati s štipendiranjem, .saj bi si s tem odžagali...,-vejo, na kateri sedimo. J ekonomskih in se'”--merilih pripada V.H. +4-+++ • * « * • +++++ 3*5», "f + + + + + + + + + + +4*+4-4-+++++ o • * « , • • « « * , • * 9 • . 4-4-4--Ì-4-4—h4—i-4-4-4-4-4-4-4-4-4-+ ::::: ititi ,,... +++++ ,,.c, + ++ + + 3 » s • . +4-4-4-4- li k mie 9 0 0 Ko govorimo o izrednem štipendiranju. césto pozabimo, na ne-. ko posebnost te oblike štipendiranja, Že. med . studi ječi-pride, namreč ned- zaposlenim zrelim, j in poštenim štipendistom ter kolektivom - izrednemu študen- ! tu-na. :nek način olajša .ali ’ omogoči študij - do tesnejše in prisrčnejše povezave, ki utegne' veljati več-, vkot para --grafi pogodbe oi štipendiranju ; in.• ki lahko odločilno, vpliva na. odnos štipendista, do. matičnega 'pod j et ja v 0© tudi; pri izrednem stipendia rahj-u upoštevamo osnovna ekonomska: načela, če he zamari-‘mo principa štipendiranja na osnovi.potreb, če tudi pri izrednih štipendistih upoštevamo njih veselje' do 'dela in poklica,, se pokaže, da je štipendiranje izrednih študentov lahko uspešna oblika izobraževanja in pridobivanja kadra, V sistemu vzajemne pomoči, kjer družba, ali .podjetje pomaga posamezniku, posameznik pa po končanem studi ju družbi ali podjetju, bi moralo tudi štipendiranje izrednih štu- . da v čistilnici predilnice zamenjujemo 2 dotrajana Plattova otepalnika z dvema .dvojnima otepalnikoma Trüt'z-schler. Ob pomoči mehanične delavnice, ki bo izdelala tudi 2 nakladalnika, se bo z zamenjavo povečala proizvodnja,. zaradi boljše kvalitete svitkov pa se bo izboljšala tudi kakovost preje, «1. da smo pričeli postavljati v prvem nadstropju ;.nove Glas i1o:d e1ovne ga kolektiva-Bembažne predilnice in tkalnice Tržič, Ureja odbor za seznanjanje in obveščanje: Janez Slapar, Hazim Omerovič, 'Prane, Šarabon, Prane Bačnik, Tinca Markič, Vili Jakopin -in Prancka Pucelj, Glavni urednik: Nace Pirjevec, Tehn, urednik: Prane Sarabon-Zunanja oprema: Viktor Ivnik.. Tiska oddelek za izobraževanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1,600 izvodov» Izhaja vsak mesec0 (širino 1_75 cm) in da v stari tkalnici -polagamo ksilo.litni . tlak in-prestavi jamo; KQVO avtomate . : ... da so pripravljamo v belil-nici za postavitev novega kotla za izkuhavanjo; blaga pod pritiskom, vsled česar je bilo potrebno prestaviti večji kotel. ... da sta bila v predilnici zamenjana še zadnja dva sorti-menta Plattovih raztezalk z' majhno hitrostjo in majhnimi lonci s sortimentom Zinserje-vih raztezalk z odvodno hitrostjo- 45 m/min, in 12 eolskimi lonci. To sta dve izmed štirih raztezalk, ki smo jih bili kupili in pripeljali iz Nemčije. Preostali dve Zinserjevi 'raz-tezalki bosta postavljeni.v. naslednjih dneh. ... da je bil med 10. in. 17. oktobrom v Beogradu V. sejem oblačenja, znan pod imenom "Moda v svetu". Tega sejma, ki. velja za eno najprivlačne jših beograjskih sejemskih prireditev, se je udeležilo letos skoraj 400 domačih in preko 100 tujih razstavijalcev iz 17 dežel. Sejem je pokazal, da na tržišče bolj in boiilprodirajo izdelki iz sintetike in' da povpraševanje po ozkih in širokih bombažnih tkaninah še ni popustilo. Letošnji sejem je bil za naše podjetje pomemben tudi zato, ker smo se na njem prvič pojavili s konfekcioniranim posteljnim perilom. MV,. f‘[.. NAŠI_ VOJAKI '.NAM PIŠEJO. • V času od zadnjega izida, našega Tekstilca pa do danes smo v uredništvu prejeli dvo- . je pisen naših vojakov. Ogla- “ sila sta se nam vojaka JANEZ DACAR in JOŽE REEDULI8» Kaj sta nam povedalai Tovariš Dacar je Še mlad vojak, saj je šele pred kratkim . odšel iz naše tovarne. Pravi, da se mu čudno zdi, kje smo .dobili njegov nasiov. in mu poslali časopis J To pa res .ni nič čudnega, saj znamo vendar vprašati! Pišeš nam, tovariš Janez, da si se že privadil vojaškemu življenju in da Ti je bilo samo prvih -nekaj dni malo dolgčas po domu in tovarni. Ker imate dosti dela, vam bo čas kar hitro minil in kaj kmalu boste zopet doma vsi tisti, ki ste na odsluženju kadrovskega roka.. Na koncu pa nam piše tovariš Janez sledeče: '’Pozdravljam vse ki služijo kadrovski rok, prav tako tudi vse'člane delovnega kolektiva BPTj posebno pa vse zaposlene v škrobilnici. Vsem pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu!" Tovariš Dacar! Hvala Ti za pismo, kar še se oglasi kadar Ti bo dolgčas. Tovariš Rendulič pa je že star vojak. Takole piše ned drugim: "Pred nekaj meseci sem bil prekomandovan v.Zemun, Zopet sem doživel določene spremembe; novi prijatelji, kar čv VO j .i.jk6TTiU Z i nove Sparì« Ilo j novi dom, kasarna, se nah&^-—l^s-mar ja na selo lepem mestu, v centru Zemuna. Obkrožena Je 3 velikim parkom, ki je bil v vročih poletnih dneh prava-, oaza * Poletje je'minilo in jesen je že tu s svojimi vetrovnimi in deževnimi dnevi. Listje je odpadlo in mi no- Takole nam je napisal- naš vojak yu^eejaendulic,, š Jože, veseli nas, če se boš ob priliki dopusta res oglasil v^-na-še-Tired-ništvu, pa se bomo še takrat kaj pomenili. Do tedaj pa nasvidenje! TT , ... Urednik. simo zimske uniforme,. n » » tt h n H II II •I tl II It Il IMI llllll II II II II II II Il II It II II II II tl II tl II H tl II II II II II II II H II II II II II II II II II II II Il II H II Kakor nas, tako je tudi vas verjetno pretresla novica o letalski nesreči sovjetske delegacije na Avali-. Nekaj ur po tej katastrofi.sem bil na' licu nesreče. Videi sem, kako tragično se je končala pot borcev, ki. so- na istem mestu pred 20 leti dosegli zmago nad fašizmom. Njihovo ■ letalo se je zdrobilo na tisoče koščkov in ni ostalo drugega;, kot motorji in rep letala. Prebivalci Beograda so z globoko žalostjo pospremili posmrtne ostanke do le-tališča, odkoder so jih kasneje prepeljali v Moskvo. Praznik 20-obletnice o-svobo-ditvc Beograda je tako minil brez njih in preživeli smo ga v globoki žalosti. Močne si želim priti domov in videti naše gorenjske, planino , vsaj za nekaj dni. Upam, da se mi bo ta želja še letos uresničila. Ob tej priliki se bom oglasil osebno pri vas'. ... Izročite vsem mojim bivšim sodelavcem in ostalim članom delovnega kolektiva prisrčne pozdrave J" Janez Tenšakov MOJČIN DOMEK ■ •. Mojce j ’ma pa domek, domek pod goro, med drevjem skrfto hiško, leseno hišico, S šinkelni je krita Mojc’na hišica, pod njo pa nežno sanja svetla kamrica. .Krasijo hiško okna, ki so polna roa, saj Mojcej jih zaliva vedno-vsako noč. ? V luninem jo siju gleda mladi poub; rad bi ji povedal: "Mojcej, moja bod’!" Mojce j pa zaliva rdeče nageljne, ne lien’ se za besede prav nič, fantove. Mojce j ’ma pa domek, domek pod‘goro, med drevjem skrito hiško, leseno hišico. A A A A A A A À A A A A A A A’ A A A A A A A A A A .. ÓbML^PMUCEVAUJC , ■ ■ , ' NNtówuw/ ? V letošnji 4, sté.ylJki .£?m.o na kratko poročali o seminaa^jtu^a priučevalke, na katerem se je-deset dobrih delavk deznanilo metodami prenašanja praktičnega znanja. Poleti so bili ob pomo-' či priučevalk izdelani potrebni’ priročniki za previjanje in tkanje, delno pà'jc bila urejena tudi učilnica, tako da smo priča-, k-.,vali, da bo priučevanje steklo po zamišljenem načrtu. Vendar smo se nekoliko ušteli, naleteli' .smo na nepričakovane težave, prišlo je do nesoglasij, ki-so’-grozila, da bodo pokopala dobro zamisel. Ko sm.o proučili nastalo stanje, smo ugotovili , da je vzrok s.a,.delni;neuspeh predvsem v ne ravno najboljših medsebojnih odnosih, do katerih je prišlo deloma, tudi zato, ker nismo bili dovolj seznanjeni z namenom in načinom priučevanja na delovnem, mestu. Za kaj nam pri tem gre? Ko smo spomladi pripravili v našem' podjetju enotedenski seminar za priučevalke, nas je vodila pri tem želja, da s pomočjo sodobnejših metod prenašanja znanja skrajšamo- čas priučitve in zagotovimo res pravilen in uspešen potek dela« Po drugi strani so nam podatki o doseženi proizvodnji in kvaliteti kazali na-velike razlike v uspehu posameznih tkalk in previjalk, Zaradi izločitve starih strojev in razširitve obsega dela v previjalnici. je prišlo do sicer nežaželjenih in neprijetnih, vendar potrebnih premestitev. Novo delo in osebno nezadovoljstvo zaradi premestitve sta vodila do nižjih uspehov in s ten.do nižjih osebnih dohodkov, ki zaradi določenih težav naše panoge niso kdove kako visoki. Da bi pospešili postopek vključevanja na novem delovnem mestu in omogočili premeščenim tkalkam in previjalkam, da čimprej dosežejo dohodek, ki so ga prejemale na svojem prejšnjem delovnem mestu, smo se odločili, da jim skušamo. pomagati. Nekatere tkalke so. sprejele .ponujeno roko res kot pomoč, nekatere pa so jo sprejele kot osebno žalitev, kar je pripeljalo do neprijetnih zapletov. Samo priučevanje jc tudi pokazalo, da vzrok slabim uspehom in nizkim zaslužkom ni le neznanje; nekatere tkalke in previjalke, za katere smo mislili, da ne obvladajo posameznih delovnih operacij, znajo delati, če le hočejo! Razumljivo je, da je priučevanje v takem primeru le tratenje časa, saj problem presega okvir izobraževanja in priuči tve k praktičnemu delu. Dosedanji rezultati kažejo, da vloženi trud ni bil zaman, krepijo .pa v nas tudi upanje, da bo z dobro voljo in sodelovanjem mogoče rešiti tudi probleme, ki jih prenašajo s seboj novosti, novosti kot Rezultat naših teženj po napredku, Vofiffm a - Se neujod V mesecu septembru je "bilo v naš eia podrtju 9'obratnih nezgod, od tega 1 na poti na delo : '• • VIDA SLAPAR, delavka v šivalnici še je poškodovala po glavi med'temj ko sta s sodelavko dvigali blagovni Valji Bolova-la 'je 16 delovnih dni; Vzrok - slaba .organizacija dela - v ‘skupini. MARIJA. BEGINO’VIČ, tkalka. Na nogo ji je padel strojni del, ki je bil tedaj.na stroju in jo poškodoval. Doma je bila 5 dni. . Vzrok - neredno vzdrževanje delovnega mesta. ' PRANO POGAČNIK, - delavec v be-lilnici.- Ko .je napenjal blago med oženalne valje pri pralnem stroju, je medtem sodelavec nevede pognal stroj, pri čemer je ponesrečencu poškodovala! levo roko. V sèptembru je'bil doma-13 delovnih dni ; V oktobru je še v bolniškem štalfežu. Vzrok - slaba organizacija dela v skupini.. IYAN HOTKO, avtomehanik-vajene c . Pri montiranju gume se mu je v desni kazalec na roki zadrl železni drobec, od varnostnega obroča. Boioval je 8 dni. ' Vzrok - motnje- v normalnem tehnološkem procesu. MARIJA MOHORKO, delavka v be-lilnici*. Na razpenjalnem sušil niku jo je zgrabilo za denso roko. V bolniškem staležu je bila 10 delovnih dni. Vzrok - stroji in naprave s hibami. ; ALOJZ ZALETEL-, strojni ključavničar si je pri.iztovar-janju strojnih delov .poškodoval prste desne roke* V septembra je. bil doma 15 ‘dni* Še. boluje * ’ Vzrok - slaba organizacija dela v skupini » MARIJA PERNUŠ, tkalka si je z vitlom poškodovala desno nogo. V zdravniški oskrbi je bila 7 delovnih dni. Vzrok - stroji in naprave s hibami. .FRANCKA ČEŠKA, delavka v be-lilnici si je na.poti na delo zvila levo‘nogo, V septembru je bolovalà 3 dni. PRAN-CKA BONOELJ, delavka v 'predilnici si je pri pobiranju raznih delov iz zaboja po škodovala desno roko. Bolo-vala -je 5 dni. V"zrok - zaradi naglice pri delu,- Vseh izgubljenih dni skupaj je bilo'za navedene nezgode 79' pri delu in 3 na poti na delo. Od nezgod, ki so še pripetile že v-prejšnjem mesecu, a se je bolovanje zavleklo' v september j pa je bi- lo. izgubljenih 131 delovnih dni* Skupaj torej v septembru 210 delovnih dni za nezgode pri delu in 3 dni za nezgodo na poti na delo. VARUJMO SE NEZGOD ! ! ! '^GEADJ-- ..nar ERIüAHZA NAGRADNA 1 • I* O ¥ aJj—*3_dR X • novambar i. normmùR i. notembsN i. notembss- i„ * VODORAVNO : 1 T jT^ Y','g/bb 4 ■ r* C 10 'Vil 12 \n ' 1*t is ik 'X 17 T ' 1 h tg| *9' it jg 21 22 .-.-vV 26" 23 2b 3§t • o-:»v;dr 27 28 29 y.y's's*'. Jo H ii ib ib k H m V sT i9 % fgi ,A:’> h w ■ k U fr’ ■ lis *ib *7 *6 • 11 V) 1. Število. 5. Prevrati -—iipori. 14-19-4-1-4 3—1-8 Častni izrek umrlim v revoluciji. 16. Membrana. 17. Ribje‘jajčece. 18, Okrajšana vprašalnica. • 21. Najsvetlej- ša zvezda. 22. Podredni veznik. ‘ • * 24. Ime boksar- V. ... ja Camera. 25 ; . ; .' naša .reka, tuli cigarete. 26,.Predplačilo. 28. Latinski veznik. 29. Fizikalna kratica za:ra-oč. 30. Etui. 33. Amor v grščini. 35. Jezero na Filipinih. 37. Mini. 39. Oče poštne znamke. 44, Danes zelo uporabljena kemična prvina, 45. Pripadnik starih gormanov, 46. Naš artikel ''(brez zadnje črke). 49. Pek čez drn in strn. NAVPIČNO: .. 1. Kamen za brušenje. 2. Lik, fotografija. 3. Dva samoglasnika. 4.: MVP-rnB, .Kamenihä, 7. Vpisovanje. 8. Tri sosednje črke- abecede. 9. Nota iz solmizacije.' 10. Navedek. 11. Bajeslovni letalec, tudi tovarna v Ljubljani. 12. JRI. 13. Angleški visoki naslov. 15. Angleško belo pivo. 20. Peti v dvoje. 21. Začetek abecede. 23. Kraj v Sumadiji. 25. Tuje moško ime. 27. Kraj v severni Siciliji. 29. Vozovnice, vstopnice. 31. Italijansko nogometno moštvo prve lige. 32. Aroma. 34. Zlato (francosko.)'. 35. Jezero v Nemčiji,, juz no od Münchna (druga Črka o). 36. Tovarna zdravil; zdravilo. 38. Okrajšano mpško ime. 4O. Makedonsko kolo. 41. Nemški predlog. 42. Poljska cvetlica. 45. Dva soglasnika. 47. Ljudska republika. RLSITVE NAGRADNA KRIŽANKA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. nagrado prejme Edi Kosmač, 2, nagrado - Marija Primožič, 3. nagrado -prejme Rado Drobnič. Nagrade dvignite v oddelku za izobraževanje, soba 10. DOBRI DELOVNI ODNOSI SODELAVCEV IN ZADOVOLJSTVO PRI DELU JE OSNOVA ZA VEČJO PROIZVODNOST, BLAGOSTANJI IN UPRAVLJANJE Na zadnji seji Uredniškega odbora Tržiškega tekstilca smo razpravljali o posledicah slabih medsebojnih delovnih odnosov, zato smo.se odločili, da s to številko pričnemo razpravo kako naj odkrivamo in odpravljamo 'slabe odnose'in ji e zadovoljstvo v našem kolektivu. * Vsak dan se srečujemo z ljudmi pa naj bo to pri strojih, v pisarnah, na ulici, na sestankih, ‘v podjetju itd. Vsak dan dobivamo nove izkušnje, ki nas bogate in nam posredujejo kopico novih spoznanj o človeku. Čeprav poznamo veliko navad, predpisov in norm, ki jih imamo zapisane v svojem spominu, se nam vendarle mnogim zgodi, da take predpise, ki sc tičejo dostojnega odnosa.do ljudi, kršimo. Ali ni čudno, da. imajo nekateri izreden uspeh pri svojem dolu z ljudmi, so' pa drugi, ki so trudijo, da hi ga dosegli, pa jim to nikakor ne gre. Zelo zanimivo pri tem pa je to. da vsak, ki ima pri svojem dolu z ljudmi neuspehe, nc prizna svoje krivde, izgovarjal se ho na vse drugo, le sebi ne bo pripisoval trohico nepravilnosti. Nasprotno, imel se bo za človeka., ki napravi vse, da bo dobra' disciplina in red v podjetju. Ljudje s ton opravičujemo svoja dejanja, če se dokopljemo do tega, da sta v primeru prepira vedno kriva najmanj dva in da je treba iskati krivdo pri obeh, toda kakor je težko priznati svoje napake,‘ "tak ; težko je reči, da smo pri ten in ten delu tudi ni nekaj zakrivili. Vprašamo se, kaj bi s tea lesogli, ali je vredno biti vedno napet ali so naši živci neuničljivi, brez dvoma no. če posežemo nekoliko v vzroke, ki nas privedejo do napetosti bomo verjetno prav kmalu spoznali, da srno v velikem delu krivde slabih medsebojnih odnosov krivi sami. Vedno smo pripravljeni obsojati druge z enaki pravico, toda tudi drugi narede tako. Pravimo, da kritika vedno prizadene. Nismo proti kritiki, nasprotno, prav potrebna- je, gre samo za to, v kakšno obleke. jo oblečeno, s. kakšnimi besedami smo jo v stanju posredovati. 'To- se. pravi, da gre• za dobro in pravilne medsebojno odnose, gre za. to, komu, kaj, kdaj, kako, zakaj? Ob priliki obiska v tovarni TOMOS v Kopru je MARŠAL JUGOSLAVIJE tovariš TITO med drugim dejal; "Tu mislim na vprašanje odnosov v proizvodnji na sploh na odnose v kolektivih, ki so takorekoč sami gospodarji v svojih tovarnah. Prav od toga - O -, di. O Joj. —t4^yoa- iuwtvünl, v ali so res socialistični,,,. od tega je odvisen hiter razvoj in napredovanje posameznega podjetja. Zadovoljstvo v kolektivu je odvisno od medsebojnih odnosov med vodilnimi ljud- j mi in delavci pri strojih. Če je med njimi pravilno razumevanje in če so pravilno: rešujejo vprašanja nagrajevanja po z ..slugah in če sc pravilno p o zaintero- sir most vsakega človeka ter . se"na osnovi te terosirariosti tudi s polnimi -koraki napreduje in da se tisti ljudje, ki dajejo vse'od sebe temu primerno tudi n .gr jujejo, potem je to ogromna stimul ,cija za nadaljni razvoj naše proizvodnje". , ' * Iz govora tovariša lita izhajajo velike naloge kako ustvariti dobre odnose, kako doseči večjo proizvodnjo tudi s tem, da z boljšimi, medsebojnirai odnosi vpliv no na sterilnost po-s meznika. Iz prakse vemo, da jo veliko ljudi, ki svojih podrejenih ne znajo voditi in ustvarjajo- zmedo ter nezadovoljstvo sami zaradi tega, ker ne vedo kako je treba, delati z ljudmi. Potrebno je, da vsaka vodilna oseba dobro razmisli , kako naj- so usposobi za delo z l judmi. Odnos nek .t ^rih pri reševanju tega problema je zelo različen. Mnogi mislijo, d i se s temi problemi ne splača posebej, ukv rjati, čoš, saj so- to itak rešuje sano po sebi. Drugi vestnejši, pa re-ujejo odnose z ljudem, z veliko natančnostjo, vedo, da nobena stvar v podjetju ni bolj dragocen kot sc ljudje. To misel smo večkrat slišali na r znihsestanki in ta misel jo bil že neštetokrat izrečena v našem podjetju, zato bi se jo. nar .li pr v vsi temeljito zavedati. Nekateri rešujejo te probleme na različne'načine. So taki, ki menijo, da za izboljšanje odnosov ned ljudmi ni mogoče ničesar storiti, čoš, d je to stv-.r značaj, vsakega posameznika, .tako vodilne osebe, kakor’ del vca in prav zaradi tega se podajajo usodi in seveda ničesar Ho store, da bi ta problem sploh začeli -obravnavati. Nek teri Vedlini ljudjo so zavedajo, da so medsebojni odnosi pomembna zadeva» Tudi sani šele ustvarjati dobre odnose, vendar'ne vedo, kaj je za to potrebno narediti. Dosti je tudi takih, ki dobro poznajo načine in metodiko vedenj, kako je treba ustvariti boljše medsebojne odnose. Zavedajoč se, d to ni lahek problem, se nočejo prizadevati in boriti zato, tor prehitro prenehajo o ton in dolnjo' po svojem st .rem načinu* ► Z vedati so moramo, d . je vzgoja naloga vseh v podjetju in da je to stalen pr ces ter, ,da je tenu problemu potrebno posvečati velik" časa, če hočemo, dà bomo. vsi zadovoljni. (se nadaljuje) 908TRŽIČ TRŽlšKI teks 1964 668(Ulji j e 1,3) 4001966,11 % COBISS e TRŽIČ