Leto 2 —Lienz,t5.IV46 — Ste v. 10
■ VyrA3Lf13L
red 1900 leti. Velikonočno jutro je zasinilo nad tem= nim in žalostnim velikim petkom.
Kristus je vstala To je simbol našega vsta= jenja. Vstani tudi til
Pred vrati mesta Najma je Jezus srečal mrtvaški sprevod.
Umrl je mladenič in zaaj^ga nosaj o k večnemu počitku, Mati sključena in objoka= na gre za sinovo krsto.
Mimo pride Jezus in ji ručet^No jokaj!"
Roko položi na mrličevo ramo in ruče:
"Mladenič,rečem ti vstani!"
Mladenič vstane, Jezus ga prižig za roko in ga vrrt; njegovi materi.
Morda tudi nad 'tabo joka aruga mati t Cerkev.
Mnogi, ki hodijo po zemlji živijo samo telesno, duševno pa so mrtvi. Njihove duše so mrtve z rrdi gr^ha,ki jim leži na duši.
Goijv., če ne bo mimo Jezusa,ki bi jim
4k
- 2 -
rekel ono Čudovito besedas,fMladeiii£,rečem ti vstani!" Potem so izgubljeni. Iz pekla ni veS rešitve»
Kristus je premagal temo in pekel.Vstal Premagaj tudi ti samega sebe in vstal
fflšm1 \ & i^Ssms
Mii
šm
«te '
ffifi&ttMt
NAŠI DRAGI BEGUNSKI MIADItJI ŽSLBiiO VESELO VELIKO NOG „ Mi OBILO MILOSTI VSTAI2GA 0DRESENIK4 i
- 3 -
Um pri
mi
S prvim dihom pomlad se tudi v Človukovera življenju prebudi nove silo.Velikonoč= ni zvonovi neprenehoma na = znanjajo pesem pomladi.Tiha in cvetna nedelja začenjata velikonočne praznike z nji= hovimi šegami in običaji.
Pri nekaterih Slovanih je še v naVodi poganski obi= čaj "sežiganje babe".Ta ima svoj izvor v prastarem"od= našanju smrti", ki se je vršilo v začetku pomladi. Balo so imenovali,,Morano" ali smrt. Drug običaj,ki je v zvezi s prihodom krščan= stva ter odhodom poganstva, t praznujej.o Srbi na god sv. 'Jurija. Človek naj stopi Čist in prerojen v novo le = to. Zato vstanejo ta dan žene še pred sončnim vzho= dom in piineso vode iz sed= merih studencev; v njih se umijejo ljudje in opero vse pri hiši. Pri nas pa so za veliko noč udomaČe= ne naslednje Šege in običa=
• \\i L

- 4 -
CVCTNA NCDCDA
Na cvetno nedeljo ne=. so otroci in.fantje v cerkev "butare, mlado ze= l^nje in cvet je,povezano s pisanimi trakovi.0kra= šene so z jabolki in po= marančami. V cerkvi jih. duhovnik blagoslovi.Vča= sih 30 imeli nekateri fantje ogromne kot dre= vesa visoke butare.Pone= kod. ha Gorenjskem imenn= jejo butaro^beganica1'. Navadno je narejena iz treh leskovih, treh Vrbo= vih in treh drenovih šib, vmes pa je zataknjeno bo= dičje, bezeg, maČice in bršl^an.Zanvršelc1f pride - brinje, a katerim o božiču kade. Od blago= slovljenih butar, ki jih dobro -shranijo, ima vsako zelenje in okrasek svoj pomen. Tako je zoper hudo-uro oljka in-šib je ,ma= Čice dajo živini zdravje, sadje pe pojedo otroci. Koroški Slovenci pravijo butaram "prantelj".
VCm ČETRT«
Ha veliki četrtek zavežejo po cerkvah zvonove* Delo na polju se ustavi*Zvonov i So"šli v Rim" in se/vrnejo na veliko sobo= ■to. V času, ko so zvonovi zavezani,se oglasijo "raglje" in"talkači". Pri popoldanskih molitvah se zbero otroci za cerkvico. £ seboj prineso stare zaboje, škafe, kladiva in drugo* -po .
- 5 -
molitvah začno razbijati in ropotati,rekoč, da,TBoga straše". Dekleta se umivajo, kadar v zvoniku drdra regija, da se opero grehov in ne dobe lišajev'. Ko so šli zvonovi v Rim, ugasne tudi večna luč v Cerkvi in jo šele v soboto zjutraj zopet prižge.
vaikl PCTCK
Najresnejši dan velikega tedna je veli« ki petek. Ta dan pravijo, da je zemlja
mrtva. Vse žaluje zaradi Jezusove _
smrti,	nj^
Ljudje molijo ob Kristusu na npr^F! križu in poljubljajo njegove ra=	JtU-
ne. Pravijo, da se zadavi, kdor	?,fv"
je na veliki petek meso,
vaikA POBOTA
Ha veliko soboto zjutraj blagoslavljajo v cerkvi ogenj in vodo. Otroci prenašajo blagoslovljeni ogenj po hišah na tleči go= bi, S tem ognjem zakuri j jo tisti dan v vsa= ki hiši, nesejo ga pa tudi na njive in travnike »De-* kleta prinešo iz cerkve , bla gos lov 1 j eno. vodo,s kap tero poškrope hišne in gospodarske prostore,drd= god pa je vse leto hranit jo za zdravila.
Popoldne pa nesejo k j "žegnu". V visoko naložJ= ne jerbase spravijo kola= če, potice, gnjat,pirbe, hren in drugo in vse pokrijejo z belim,l©^ po vezenim prtom. Z jerbasom se^napote v cerkev. Po blagoslovu pa se prične domov grede prava dirka. Katera deklet priteče prva aomov., pri tisti hiši Vodo poleti
- 6 -
prvi imeli opleto proso..
Navadno se vrši.na veiiko soboto popol= dne tudi velikonočna procesija. Med zvone= njem pri proceiji pojo aleluja in strelja= jo z mpžnarji. Najmočnejši fantje od fare nosijo visoka bandera. Če veter prevrne bandaro,je to za nosače velika sramota.
VfLIkA NCDCLJA
Zjutraj na veliko nedeljo se *ačne"že= gen". Vsak član družine dobi svoj del je= dače, med katero ne sme manjkati hrena in "aleluja", to je posebne jedi, ki je skuhana iz posušenih repnih olupkov.Po je= di se prične igre in sekanje pirhov , kate= re ponekod le^o opišejo in okrase.
Z velikonočnimi prazniki je bila zemlja t3agoslovljena. Vrtovi, polja in ceste niso
več začarane in otroci lahko hodijo bosi.Jutro o veliki noči se od vseh. strani razsvetli. Sonce od veselja trikrat po= skoči, pokloni se pred Stvarnikom in zažari v vseh barvah. To so tanči« ce angelov, kadar pleše= jo okoli sonca. Zjutraj je videti v nebeški zar= ji belo, zvečer pa modro
velikonočno jagnje.
Med ljudskimi prego= vori o teh dneh pa se precesto uresniči znano vremensko reklo;
4
Zelena velika noč - tele binkošti.
-J? -
Danilo Gorinšek,
mm je vstal
Lastovica vrh grmička: Krist je vstal I in vodica sred. gozdička* Krrst je vstal! Beli cv^t v zeleni tratit Krist je vstal! In z neba vsi Žarki zlati* Krist je vstal! Lastovica vrh gmička in voaica sred gozdička, beli cvet v zeleni trati in z neba vsi žarki zlati so zbudili srce moje. Moje drobno srce poje t Krist je vstali
S PotercKom sva se aoigo p-tej veselila velikega petka. Nestrpno sva štela oneve . In ko sva šla popoldne v cerkev, kako sva se čudila krasoti božjoga^groba in se ni= SVr. mottla naerledati in nnčuditi!
- a -
Bes, mala nebesc! Kamor se ozreš,povsod same luči, rdeče, zelene, modre in rumene. Zdi se, kakor "bi se bliskale mnoge čudežne oči iz božjega groba. In vojaki, ki stoje ob strani resni in brezčutni in gledajo ta= ko hudo in^jezno! In angela, ki jokata ob grobui In v grobu Gospod Bog! In monštranca, stoječa visoko na oltarju, zavita v tančico, in dve dolgi vrsti sveč ob njej-čudovitoi
Ljudje prihajsjo poltihoj stopajo počasi, po prstih.? poklekajo ponižno daleč od groba, drsajo na kolenih do križa, položenega pred grob, poljubljajo spoštljivo in^pobožno pet ran Odrešenikovih - ah, vse je še mnogo lepše, kot sva si slikala poprej v mislih in pogovorih.
Ločila sva se od groba težko in nerada, a navsezadnje sva se morala, Na poti aomov pa sva sanjarila in govorila venomer o kra= soti, ki sva jo ravnokar gledala... Kakor v nebesih. !
orni človek
Glejta, moji otročici, kaj so grehi, kaj so biči naredili z Jezusom! Komu se srce ne gane, ako gleda take rane, kdo bo plakal solzo vsaj ?
Spomnili se vsi ga bomo. Glejte Človek - ecce homo vabi solzo iz oči. Vsem v srce sa brioko smili, vsi^ga bomo tolažili, križ nosili z Jezusom.

- 9 -
MJ 0©(C
"Tingel-tingel-bom-boml" je potrkovalo pri fari.
Mati je stopila na prag in poklicalas "Otroci, pridite, da bomo nesli k blagoslo= vu!"
Lesko, Peter in Murjanica so pritekli z vrta* Prijeli so se za krilo matere, ki jih je odvedla v hišo.
Na mizi je stal pisan jerbas. Otroci so zlezli na klop, se naslonili na mizo in gle= dali. Mati' je skladala v jerbas.
"Vidite, kolač - to je krona Kristusova.*
"Jagnje, -Jezus je bil nedolžno jagnje za nas darovano."
"In pirhi - rdeče kaplje božje krvi."
"In tu korenina hrena - trije bridki žeblji."
Tako je razlagala mati, pregrnila jerfcas e pisanim prtom in ga zadela na glavo.Potem so šli.
"Tingel-tingel-bom-bom!" je prepevalo po zraku. Bandera so plapolala v vetru»"Alelu= ja!" je odmevalo po polju.
Mati se je vrnila z otroki od vstajenja in blagoslova. Tedaj je vzel oče nož, pre= križal kolač in odrezal. Dal je dva kosa vsakemu in dva pirha vsakemu.
'*Kaj boš sedaj,Petrček?" je vprašala mati.
"Vse bom pojedel," je rekel Peter."Kaj boš ti, Lesko?"
"Danes en kos, jutri en kos. "
"In ti,Marjanica?"
Marjanica pa je rekla:"Pol kosa pojem , pol ga pojem jutri. Enega pa ponesem v baj= to ubogim otročičem. Nič niso nesli k blago=
- 10 -
slovu, ko nimajo,"
"To je lepo, Marjanica," izpregovori oče. Lesko gleda, Peter gleda. "Jaz tudi, jaz tudi," se oglasita oba. Hitro vzamejo otroci vsak svoj kos in gre= do v bajto.
Siromaki v bajti so večerjali krompir v oblicah,
"Nate, nate I"so jim ponudili prišleci kolača»
Ubožčkom se^je samo smejalo od veselja. Zasadili so lačne zobke v beli,sladki kolač.
Njih mati, vdova Jera, je od veselja jo» kal a.
Otroci so se vrnili domov. Preko polja je še vedno donelo:"Tingel-tingel-bom-bom.n Otroci so 'poslušali glas velikonočnih zvonov. V njih srcih pa je bilo veselo,kot da jih sam Bog hvali za njih dobro dejanje.
- 11 -tONtM
Cin,cin,cin,cin, kakor majhen zvon iz lin, kakor angelci hi teli iz nebes do nas hiteli, gre zvoi^pnje prek ravnin, CiT>. £in, cin, cin.
. J. . .
v^jl. , -x i, cm, cm, vs- ¿o^panci iz votlin "VS6 v svečano brž odelo, da tcvsod bo vse blestelo, že gi'3 vesna iz daljin, cin, cin, cin, cin. ,
- 12 -
llmar brez du/>e
Pobožni mož Volbenk o® srčno želel se= zidati cerkev. Pa kaj, ko je bil revež. Kje dobiti^denar?
Ko nekoč spet-o tem premišlja, se mu prikaže hudobček in pravi:
"Vem, kaj te tare. Pomagam ti.V najkraj= sem času ti sezidam cerkev, ako mi daš za plačilo prvega romarja, ki pride v cerkev."
Volbenk ne ve, kaj bi. Pa si misli:cer= kev bo posvečena Bogu, torej bo že On dal, da se bo srečno izteklo. Pa udari v kup= čijo.
Hudobček potem res kar čez noč postavi krasno cerkev. Volbenk je vec srečen. Toda komaj si utegne cerkev dobra ogledati, že stoji pred njim vragec in zahrešči skozi zobet
"Ne pozabi, prvi romar je moji"
Volbenk se prestraši in v silni stiski obrne vse svoje misli k Bogu po pomoč,
V tem pa pridrvi v cerkev oven, ki je bežal pred volkom.
"Glej ga, romarja," veselo zaklice Vol= benk.
"Ne bo nič," Zavpije hudobček, "ta ro= mar nima duše 111
"0 duši se nisva pogajala nikoli,"reče Volbenk. "Slo je le za prvega roiiarja in tega imaš tu t"
Vragec vidi, da je grdo ukanjen. V strašni qezi zgrabi ovna in trešči z njim kar skozi steno na prosto.
Luknjo, skozi katero je zbežal hudobček, je baje še zdaj videti v Volbenkovi cer= kvi.
- 1.3 -
Mf ga
Matijče ni bil priden deček. Za šolo in učenje se je bore malo menil. Tem rajši -se je pa potepal po vasi in povzročal ljuaem in^živalim razne neprilike. Psi,mačke,ko= koši, vse to jer kar bežalo pred njim,zakaj poredni Matijce menda ni imel večjega ve= selja_kakor preganjati in mučiti nedolšne živali. Marsikatero, ptičje gnezdo je razme= tal in marsikatero jajčece vrgel ob tla.
Mladega nepridiprava je.dostikrat posva= rila in ga sku= šala poboljšati njegova stara teta, ki ga je -imela iz usmilje= nja pri sebi.To= da zakrknjenec je ni poslušal J5e ce= lo rogal se je svoji dobrotnici.
Neko č j e na dvorišče Matijčeve tete zašlo sosedovo te=' le. Teta je velela dečku, naj to tele pola= goma zavrne domov, sicer je nevarnost, da ■ne bi šlo,na cesto .ali celo na železniški tir,-
Ali Matijče je bil s teletom le toliko časa dober, dokler se je videlo-na domače dvorišče. Komaj se oe pa skril za vogal, je že^zgrabilv skladovnici debelo poleno in začel, neusmiljeno udrihati po ubo^i -ši= vali. Tele je Začelo bezijati, Matijce pa S polenom za njim. Ko tako drevita drug za drugim, trešči tele tako silno v Piškurjev,' uljnjak, da skoro pade, nato se pa Še hi= treje.požene dalje.
Čebele pa, ki so v vročini že tako pre=

- V\ -
cej hude, so saradi -stresijaja še "bolj pobesnele. Mahoma so bilo uce panjev in ker je tele med tem že srečno odbeŽalo
so se zakadile v Matij= četa, ki je pravkar s po= lenom v roki prisopihal pred uljnjak.Deček je Kri= cal in otepal z rokami, a to je ras^Gd^A;: x>. vallce le še bolj podne= tilo in pikale so ga po vraju, povsod, povsod,»
Cisto lahko bi ga bile zdelale do smrti, da ni ves prizor opazo= val gospodar Čebel,Piš= kurjev oče, ki je skočil s skednja in napel vse moči, da je dečka potegnil v stran, s težavo otrebil hudih čebel in ga potem v naročju odnesel domov.
Da bi ga videli, kakšen je bil¡Obraz kakor debela buča, oči in nos sta bila od otekline čisto izginila, vse ostalo telo pa je bilo podobno okroglemu soncu. In takšen je ležal in jeČal v postelji skoro teden dni.
Sosedje, ki so zvedeli o Matijčevi ne= sreči, so se mu skrivaj muzali. Pomilo= val ga ni nihče.' PaČ pa so kimali drug drugemu:
- "Našel je, kar je iskal.Prav mu je!"
Teta pa, ki je v bolezni stregla Matij» Četu, mu je napravila ostro pridigo ter jjo^podkrepila z resničnim ljudskim izre=
"Kdor ni usmiljen do živali, ta ne ho našel usmiljenja pri ljudeh!"
- 15 -
ikorčki -zamorčki
Sko reki-zamorčki so prileteli od juga» od sončka vsi zagoreli.
Z Jurčkom.s prijateljčkom Škorčka kramljata, o jugu, o morju žgolita, če bi j a ta.
V srcu je škorki-ženkl hudoi gozd je še mrtev, gnezdeč ne bo.
Jurček - prijateljček hiško zgradi, ila tepko-medenko jo pritrdi.
škorcek zakličet ••¿enka^pofelej !M 3» a> eoepia,
naprej i"
- 16 -
1. ¡MENJALNICA.
Orožnik, kom;>r, dva,olika, peta, led, iva,meter, plani= na, delo, dlan, deska-Zamenjaj začetne črke gornoih. besed tako, da dobiš nove besede. Nove črke dajo velikonočni vzklik.
^„^VARIJA.
3.VELtKONOCtO VOŠČILO.
Žreb je prisodil nagrado za rešene uganke Lužovec Rezki.
I