IPREDSTAVLJAMO VAM I ^F wrrklif\ CLh | NAŠ KRAJ: PIJAVA GORICA | JLJ VUMJU L€• Z voljo se marsikaj doseže Ce je že kak kraj pri nas, katerega lego bi nekje pod svojo tančico vendarte neposredni. pri- mu človek zavidal, potem je to zaeotovo jazni.odprtidoprišlekov. kipridejo v vasspošte- Pijava Gorica. Hkrati bUz« in dovo.j daleč "S.^r VfŽSt^ od mesta, je pnlepljen ob važno prometnico kraju. Še. .zlasii so vLseli jiove trgoviae To so proti Dolenjski, ima čist zrak, predvsem pa dobili lani junija. Le-ta je bila. kot so soglasni. že je rešen zle usode barjanskih in izrazito prava nuja v kraju, saj so sc morali poprej oskrbo- hribovskih krajev, ki jun kar naprej preti ^vSSf "^" " ' ^ ^ ^" *" nevarnost poplav, plazov ali tudi odrezano- ; sti od sveta v hudih snežnih ujmah. »Nova trgovina zdaj pokriva celotno našo KS Pijavo Gorico z njenimi okoliškimi vasmi vred,« Tudi sami krajani te vasi niso videti preveč pravi Janez Jereb, član skupšiine KS in predsenik napačni: Ceprav na prvi pogled nezaupljivi, so krajevnega združenja Z6. »V njej pa ni moč dobiti le običajnega mešanega blaga, kot v večini podobnih Irgovin, ampak tudi krmila za živino in perutnino. To je krajanom tudi še kako potrebno. Trgovino ima v skrbi »Tabor« iz Grosuplja, ki je prostor tudi adaptiral. medtem ko je sama zgrad-ba lasl KS. Le-to smo namreč odkupili in sicer deloma s prostovoljnimi prispevki krajanov, delo-ma pa s pomočjo občine Ljubljana Vič-Rudnik.« Dela ne manjka ~ Med poglavitne pridobitve. krajani Pijave Gori-ce štejejo tudi vaški vodovod. Do tega so se dokopali že pred dobrimi petnajstimi leti, tam leta 1971. zdaj pa nameravajo omrežje razširiti še na ostale vasi, ki sodijo pod KS Pijava Gorica in ki so še vedno brez vode. V pripravi imajo že vso potrebno projektno dokumentacijo in bodo naj-brž kmalu začeli z delom. Te vasi so še kako potrebne vodovodne napeljave, saj so še vedno odvisne le od zastarelih kapnic. Druga pomembna pridobitev, ki so jo dobili prav tako pred letom dni, pa je telefon. Tudi ta je plod njihovih lastnih žuljev, le da do priključkov seveda niso mogli priti vsi, ki so želeli. Trenutno premorejo v celi KS kakih 80 telefonskih številk, interesentov za telefon pa je še kakih 40. Nekateri teh so, kot pravijo, že plačali prvi obrok, zdaj pa čakajo, da se zgane še PTT. S pomladjo so prišla tudi prva zunanja dela »Tu vse stvari ne potekajo lako kot bi morale,« precej kritično razmišlja o tej zadevi Janez Jereb. »Pred dvema letoma, ko je bilo v gradriji omrežje, so nam na PTT obljubili, da so na voljo priključki še za 16 novih številk, ko pa smo pobrali denar od interesenlov (prvi obrok), so nas. glej, obvestili, da je dejansko prostora le še za 3 številke. Kljub večkratnim urgencam se zadeva ne premakne z mrtve točke.« Razširitev telefonskega omrežja je po fisti ur-bani logiki vzročno povezana s širjenjem samega kraja. Samo na zazidalncm otoku med cestama na Drenik in proti Stnrjenu je v zadnjem času zrastlo kar okoli 40 novih hiš, na lokacijsko dokumenta-cijo pa gotovo čakajo še novi interesenti. Sicer pa tu, kot pravijo, zemlja tako ali tako ni za drugega kot za gradnjo, saj je precej slabe kakovosti (IV kategorija) in kot taka pač ne predstavlja poseb-nih perspektiv za kmetijstvo. Nič čudnega torej, da le še redki krajani vztrajajo pri čistem kmeč-kem delu, ampak si raje služijo zanesljivejši kruh v Ljubljani. V prizadevanjih za posodobitev kraja, pa kraja-ni Pijave Gorice niso zatisnili oči tudi pri drugih potrebah. Tako so že pred dvema letoma asfalti-rali 51 m ceste od vaške cerkve do trgovine, načrtujejo pa tudi še eno avtobusno postajališče v sami vasi (nasproti cerkve). Prav tako so z lastni-mi sredstvi razširili tudi javno razsvetljavo, le da vsa svetlobna telesa ne gorijo tako kot bi bilo treba, ker je transformalor že preobremenjen. Ko bodo drugo leto dobili nov transformator, pravi-jo, pa bodo tudi ta telesa zagorela. Gasilci se modemizirajo Po mnenju nekaterih je danes vas brez gasilske-ga društva kot števec brez varovalke. Pijavogori-čani se tega še kako zavedajo, zato so tudi na tem področju kar najresneje pljunili v roke. Njihovo gasilsko duštvo zdaj premore kar tri vozila: kom-bi, cisterno FAP in kombiniran dajc s.požarno vodo. Cisterna jim pride še zlasti prav v sušnem obdobju, ko z njo dovažajo vodo ljudem v bližnjih krajih. Do vozil pa so se dokopali tako kot večina podobnih društev: s danaritio, prispevki podpor-nih članov in samih krajanov ter Običinske gasil-ske zvcze. Imajo obnovljen gasilski dom, ki pa mimo svojega osnovnega natnena, nudi prostore tudi KS, mali šoli in domačemu KUD »Martin Krpan«. Mimo trgovine najvitalnejšim organom kraja torej, ki bodo jamčili, da se družbeno delo tu gori tudi v prihodnje še ne bo ustavilo. BRANKO VRHOVEC