Max>ibor>, dsie S» marca 1909 TeösaJ XLIIL Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in Ali bo vojska?g Pretekli teden je bil velezanimiv. Nevarnost, da začnemo vojsko s Srbijo, in da vsled tega nastane grozovita splošna evropska vojska, je bila zelo blizu. Zadnje dni se je ta nevarnost zopet nekoliko zmanjšala, ker je Rusija odločno izjavila Srbiji, da ne sme upati na njeno podporo, ako bi sedaj pričela vojsko proti Avstriji. Znano je, Ida tudi druge države ne bi podpirale Srbije, ako bi planila proti Avstriji, Vendar še vojska ni izključena, Srbija se Čuti tudi sama dovolj močna in oborožena, da prične z nami vojsko. Srbsko ljudstvo je tako nahujskano za vojsko, da ne mara poslušati svarilnih glasov drugih držav. Da naši čitatelji razvidijo, kako nevaren je bil položaj zadnji Čas in kako Še je vedno napeto razmerje med nami in Srbijo, iz kojega se lahko vsak dan vname vojna, smo danes nekoliko obširnejše poročali c teh zadevah. Novo ministrstvo. Belgrad, 24. febr. Zatrjuje se, da bo eno prvih Sinov nove vlade, da takoj odpošlje veleviastim že tolikrat omenjeno spomenico o srbskih zahtevali. Prestolonaslednik Jurij za vojsko. Dunaj, 24. febr. Iz 'Zemuna javljajo: Prestolonaslednik Jurij je danes naroČil predsedniku odbora narodno obrambo Branislavu Nušiču in poveljniku prostovoljnih Čet generalštabnemu polkovniku MiŠko-viču, naj sporočata prostovoljcem, da je sklenil iti v vojsko ne kot Častnik redne armade, marveč kot poveljnik prostovoljne čete. Njegov vzor je legija smrti in najsrečnejši bo, Če se mu bo dala prilika, poveljevati takšni četi ter na Čelu take Čete umreti za domovino. Pri tej priliki je pokazal brzojavko ruskega generala Spiridoviča, v kateri naznanja, da je v Srbijo Že odpotovalo 300 ruskih Častnikov. Rnski politiki o položaju. London, 24. febr. „Daily Mail" javlja iz Petro-graJda, da so tamkajšnji politični krogi prepričani, da pride do vojske med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Petrograd, 24. febr. V diplomatskih krogih sodijo, da je položaj na Balkanu silno resen. Poslanci -v gosudarstveni dumi delujejo na to, da bi vlado pri- silili, da bi se do cela odkrito postavila na stran Srbije, Grof Bobrinski bo predlagal v dumi resolucijo, ki bo naperjena proti Slovanom sovražni politiki Av-stro-Ogrske. Predlog Nemčije odklonjen. Berolin, 24. febr. Ruska vlada je odklonila predlog Nemčije, nai bi velesile v Belgradu skupno posredovale na korist miru. Kaj delajo velevlasti? Berolin, 24, februarja. Od merodajne strani se poroča, da se velevjasti trudijo doseči edinost glede na korak, ki ga naj storijo v Belgradu. .Tozadevni pogovori med kabineti še dosedaj niso imeli ugodnega uspeha. Evropsko občinstvo se mora torej zadovoljiti z dejstvom, da so yelevlasti vsaj pustile svojo nedelavnost in da so pripravljene poseči vmes. Pogovori poslanikov na Francoskem, Angleškem in v Italiji z zastopniki nemjške vlade so še danes trajali naprej, tudi avstro-cgrski poslanik pl. Szögyeny se je danes posvetoval z državnim tajnikom pl. Schoen. Pariz, 24. febr. „,Matin" poroča: Francija je sklenila Nemčiji odgovoriti, da je voljna y Belgradu posredovati, toda le pod tem pogojem, da se tudi Rusija posredovanju v Belgradu pridruži. Evropa pa prevzame v tem dolžnost, da da Srbom zatrdilo, da dobijo vsaj gospodarsko odškodnino. Ako bi Evropa na to dolžnost pozabila, potem bi bila naloga Rusije, da jo na to dolžnost opomni. Petrograd, 24. febr. Poroča se, da je ruska vlada te dni znova prav resno svarila Srbijo pred kakim drznim korakom, Rusija ne želi vojske in ne bo Srbije podpirala, ako bi ta napadala, Rim, 24. febr. Tukajšnji diplomatični krogi izjavljajo, Ha niso Srbov osrčevali, kakor je več listov poročalo, temveč da so bili vedno na stališču, da so srbske zahteve neizpolnjive. Zlvkovlč zopet srbski vojni minister. Belgrad, 24. fobr. General Živkovič je zopet imenovan za vojnega ministra- Dunaj, 24. febr. K imenovanju generala Živko-viča za vojnega ministra piše „Wiener allgem. Zeitung": Vojni minister Živkovič ni samo enkrat, temveč pogosto odločno izjavil, Ha smatra vQjsko med Srbijo in Avstro-Ogrsko za neobhodno potrebno. Oboroževanje :Crne gore. Cetinje, 25. febr. Črna gora se z mrzlično na-glostjo oborožuje. Orožje je baje dobila iz Rusije. Druga poročila pravijo, da je črnogorska armada že popolnoma pripravljena na vojsko. Vsi rezervisti prvega letnika so na knežev ukaz poklicani pod zastavo. Na hercegovinski meji so zbrane močne Čete vojaštva. Na vseh gorskih prelazih, ki vodijo iz Hercegovine, so postavljeni topovi. V Hercegovini se nahaja že več tisoč srbskih vstašev, ki čakajo sa-| mo na ukaz, da prično s svojo akcijo. Važna izjava Avstro-Ogrske. Dunaj, 25. febr. Kabineti velevlasti so dobili < danes, kakor se poroča od merodajne politične stra-! ni, izjavo, da je Avstro-Ogrska voljna dovoliti Srbiji \ važne gospodarske koristi, da pa Še sedaj ne more \ natančneje označiti teh koristi, ker bi vsled tega zopet nastala dolgotrajna pogajanja, ki Avstro-Ogrsko silno veliko stanejo. Kakor hitro pa bo Srbija ofioi-elno in nedvomno izjavila, da je opustila misel na pridobitve na zemljišču in bo tej izjavi tudi sledila razorožefvanje, pa bo Avstro-Ogrska pripravljena« sprejeti posredovanje tretje vlade, da se določi količina in kakovost teh gospodarskih koristi. Kaj pravi grof Forgach. Dunaj, 25,: febr, Avstro-ogrskega poslanika v. Belgradu, grofa Forgacha je vsprejel danes cesar m daljši avdijenci. Osebe, ki so imele priložnost z grofom govoriti, izjavljajo, da so dobile utis, da grof Forgach ne veruje na vojsko. Na Dunaju je danes ljudstvo že precej pomirjeno. Povod temu so dala afi* cielna naznanila, da Rusija ne bo odstopila od svch jega mirovnega programa. Tudi Milovanovič ne veruje na vojsko. Pariz, 25. febr. Srbski zunanji minister Milov«* noviČ je izjavil nekemu uredniku „Matina", da ne veruje na vojsko z Avstro-Ogrsko. Srbija je dosedaj ubogala nasvete velesil. V celem se je izdalo za oboroževanje 16 milijonov frankov. Zdaj pričakuje Srbija, da bodo velesile omogočite teritorijalno zvezo Sr-> bije s Črno goro. Avstrija ne napade, Srbije. Pariz, 25. febr. Nek zastopnik lista „New JorK Herald" je spraševal avstrijskega poslanika v Cari- PODLISTEK. Sedraa zapoved. Poslov. J. Z. (Dalje.) „Jo je eden storil, ki me ne more trpeti", je >dgovoril Lukec s trpkim nasmehom in spomnil se je iudi pri tem .na Petra Sjkuhača. Mogoče je uganil Drvar misli Strnadove, a ni hotel kakega imena imenovati, da se ne bi vnel prepir med delavci. „Gotovo je bila pompta", je rekel Drvar po kratkem molku v glasu, iz katerega se je lahko spoznalo, da ni več dvomil o nedolžnosti Strnar dovi. „Kaj želite?" je povprašal na ito. Po tem, nikakor prijetnem vsprejemu je bilo Lu-keciu še veliko huje in težje svojo prošnjo izreči. V zadregi je vrtel klobuk in ni mogel najti besede. „Ali imate kakšna neprijetna naznanila zaradi delavcev", ga vpraša Drvar in nagubanči čelo. Ke* Be je že nekaj dni čutil slabega, bi mu bile take novice tembolj neprijetne. Že v prihodnjem trenutku je odkimal Lukec. „Tega ne, gospod Drvar", je rekel, tanehvaleŽ-nost bi bila od dolavcev, če bi se hoteli zoperstav-Ijati svo;emu dobremu gospodu in njegovemu namestniku, ki nam ravno tako dobro hoče kakor on." Te besede so prišle Lukecu iz srca, to se je natanko poznalo in Drvarju se je obraz vedno bolj jasnil: „,Tomi V a i hočete", vprašal ga je zopet. Ker je Lukec vi-del, da pospod potrebuje počitka, se jo ohrabril in rekel ponižno: „Dobro vem, gospod Drvar, da je malo predrz- no, če danes že zopet prosim, je pač križ z otroki, zdaj manjka tukaj, zdaj tamkaj in Če je stanovanje slabo in hrana, bi jim človek tudi rad pomagal, kolikor more." „Ah — predplačilo bi radi zopet imeli", ga vidno razburjen prekine Drvar; „to, Strnad, je pri teh razmeram nemogoče. Vi veste, trgovina zdaj ne gre ravno najbolje, zdravstvene razmere delavcev tudi niso dobre in od vseh strani prosijo za predplačila Danes vam ne morem ustreči." Srce se je Lukecu krčilo pri teh besedah, da bo moral svoji ženi prinesti Žalostno novico, otrokom pa nobene pomoči. Na licu se je zrcalila njegova duševna bol in Drvar je čutil sožalje. Nastala je tišina. Drvar je slučajno obrnil pogled na rujavo mošnjo, ki je ležala zraven knjižice na pisalni mizi. Mogoče zaradi tega, ker je prej Lu-keca tako osorno sprejel, posebno pa iz sočutja do njegovega položaja, je vzel mošnjo v roko in podal Lukecu dva petaka. „Vzemite, ni predplačilo iz tovarniške blagajne, ampak iz moje osebne. Hotel sem nekaj poslati za pcgorelce v mlinu tamkaj na oni strani. Vzamite vi, saj ste tudi takorekoč pogoreleo, kateremu hoče usoda hišo nad glavo užgati. No, le ne obupajte; hočem pogledati, Če bi se našlo boljše mesto za vas v naši tovarni, vi ste ja dober delavec in toplo priporočeni." Lukecu se je pri toliki dobroti oko porosilo. Prijel je roko Drvarja, a ta mu jo je odtegnil in rekel naj pozneje zopet pride po predplačilo, zdaj so pač slabi časi in je moral Še le pred nekoliko dnevi več prosilcev odkloniti. Ko se je Lukec zahvalil in se obrnil k vratom, zdelo se mu je, kot bi smuknila senca mimo vrat. Ce bi bil natančneje pogledal, bi bil videl temno postavo, ki je nalik duhu zginila v veži. Komaj Strnad zapusti poslopje, ko se postava zopet v veži prikaže. Skrila se je bila na stopnice, ki vodijo v klet, in zdaj je stal čokast mož pred vrati sobe, v kateri je počival Drvar na blazini. Ce bi bil opazil divje se sveteče oči, ki so nalik divji mački žarele v sobo, ne bil bi tako mirno zaspal. Bil pa je v zadnjih dneh jako zmučen, da je celo pozabil svojo mošnjo in knjižico zakleniti, Česajr druge-krati ni nikdar opustil. Tako pa je oboje ležalo prosto na mizi in lopov, ki je stal pri vratih — bil je Peter Skuhač — je poželjivo gledal na denarnico. Videl je Lukeca, ko jo vstopil pred Četrt ure v poslopje. Takoj mu je šinila misel v glavo, da gre najbrž k Drvarju in da se tiče osebne zadeve Strnadove, Njegovo nevoščljivo srce se je skrčilo ob misli, da dobi Strnad zopet postranski zaslužek. To je hotel slišati, Namesto tega pa je slišal očitanje zaradi štrajkan-ja in to ga je neizmerno veselilo. Ravno tako je.pli-Šal, da se je odklonila prošnja ¿a predplačilo. Že je hotel zadovoljen oditi, ko zapazi, da je vzel Drvar denar iz mošnje in ga podaril Strnadu. Takoj je bila zavist vzbujena in Še bolj je vzplamtela, ko je delodajalec obljubil Strnadu boljše mesto. Želja Lukecu škodovati je vedno bolj gorela v njegovem srcu; sam hudi duh mu je zašepetal, daje zdaj prišel trenutek, da mu lahko Škoduje. Slučaj mu je bil ugoden. Kar je ravnokar mislil, to je tudi v trenutku storil. Previdno je odprl vrata, katere je Lukec v svoji razburjenosti samo prislonil, in tiho vstopil. Smuknil je k pisalni mizi, zgrabil za mošnjo in izginil kot senca. (Dalje prihodnjič.) / Stran 2. SLQXENSKI GLQSPDDiAfij i. narea, ltOö» gradu grofa Khevenhullerja o zunanjem položaju. Odgovoril mu je, da Avstrija ne namerava napasti Srbije Avstrija na to možnost sploh nikdar ni mislila, Storila je samo vsled zadržanja Srbije potrebne predpriprave, med temi tudi morala prepovedati, da ne smejo vlaki voziti čez gotove moste, ker je nevarnost, da se mosti spustijo v. zrak. Vojne priprave v Rusiji. Lvov, 26, iebr. „Dziennik Polski" javlja iz Pod-5sroloozyske: V Proskurov ob gališki meji je došlo te dni 5 častnikov, ki so hodili od hiše do hiše ter po-izvedovali, koliko vojakov bi se moglo nastaniti v vasi. V Podwoloczysko se je predvčerajšnjim pripeljalo s posebnim vlakom 1000 kozakov» ¡Nastanili so jih E tamošoji vojašnici. Poziv pod zastavo. Monakovo, 26, febr. Tukajšnji srbski dijaki, ki Še niso vojaščine prosti, so dobili da,nes poziv, naj Be nemudoma vrnejo v domovino ter se zglase pri vojni upravi. Sumljivo gibanje ob Drini. Sarajevo, 26. febr. Vojno ministrstvo je izdalo obširne odredbe za mobilizacijo belgrajske (donavske ■ in sabaške drinske) divizije. ¡Mobilizacija je izvršena v nekoliko dneh. Obenem pošlje srbska vlada evropskim vlastim izjavo, da ni njen namen napadati, ampak da je storila to vsled tega, da se lahko ubrani, ] če bi jo Avstrija utegnila napasti. Stojanovič in Pašič o vojni nevarnosti. Pariz, 26» iebr. Vodja mladonadikalne stranke Stojanovič se je izjavil proti nekemu zastopniku „Ma- i fena" tako-le: V vojski proti Avstriji bi mi ne delali ujetnikov. Bila bi grozna vojska, ki bi jo mi vojsko- \ yali brez vsake milosti» Želimo, da Evropa izve, da je ¡Srbija edini narod, ki se zope^rstavi nemškemu prodiranju na Balkanu, Srbija ne zahteva nič od Ev- j rope. Ne zahteva nobene podpore, temveč le blagohotno nevtralnost (nobenostranost). Ako bi se zborovanje za uravnavo balkanskega vprašanja ne moglo vršiti, da bi se oziralo tudi na odstop kosa zemljiš-Ša, ki bi velzal Srbijo in Črno goro v južni Bosni, potem zahteva Srbija od vlasti vsaj to, da ne priznajo aneksije Bosne in Hercegovine. Pariz, 26, febr. Belgrajski poročevalec „Mati-na" je govoril s Pašičem, ki je izjavil, da je bil zadnjič v Petrogradu, videl visoke osebe in lahko zatrjuje, da bi Rusija ne dopustila, da bi avstro-ogrske Čete napadle Srbijo. Posredovanje vlasti v Srbiji. Belgrad, 26, febr. Srbska vlada je o bližnjem Bkupnem koraku vseh sil v Belgradu poučena, zdi se pa, da se tej želji ne bo brezpogojno pokorila. ¡Vprašanje glede podelitve kosa zemlje, ki bi zvezal Srbijo z morjem, naj bi pod gotovimi okoliščinami kot neaktuelno preložilo na poznejši čas. Na vsak način j hoče napraviti nejasen in dvoumen položaj, da bi pre- j ložila rešitev spornega vprašanja na poznejši Čas, ki bi bil za to bolj ugoden, Pariz, 27. febr. Francoska bo vlastim podala sledeči načrt: 1. Srbija se poziva, da opusti svoje zahteve po teritorijalni (zemljiški) odškodnini, 2. Vlasti obljubijo Srbiji, da bodo podpirali njen trud, da ji prizna Avstrija gospodarske koristi. 3. Srbija se nujno poziva, da ne oborožuje dalje, 4. Ako se Srbija zadovolji s predlogi vlasti, ji bodo mnogo pomagale pri nadaljnih pogajanjih. Nadalje se izjavlja, da se ji v slučaju, da se Srbija odpove razširitvi ozemlja in da ne oborožuje dalje, zagotovi, da bo lAvstro-Dgrska voljna, se s Srbijo pogajati, Semlin, 27, febr. Vest o bližnjem koraku velesil pri srbski vladi je povzročilo v skupščini veliko razburjenje. Mnogo poslancev ee je obrnilo na zunanjega ministra Milovanoviča za pojasnilo. Predsednik staroradikalnega kluba je včeraj izjavil, da ne sme srbska vlada pod nobenimi pogoji l?aj obljubiti glede zahtevane razorožitve. Tudi se mora spomenica, ki je Že gotova, velevlastim odposlali. Spomenica. Belgrad, 27, febr. Spomenica se bo še le Čez J nekaj dni odposlala, ker namerava vlada Še nekaj Bpremeniti. Pred vsem bi se naj ostri ton spomenice ublažil. Popravek v tem smislu zahteva ruski poslanik Sergejew. Legije prostovoljcev. Belgrad, 27, febr. Legije prostovoljcev, ki jih je organiziral odbor za narodno obrambo, se zadnje dni z mrzlično naglostjo gibljejo. Vsak dan imajo vojne vaje pod vodstvom aktivnih častnikov. Danes bo skupen manever vseh belgrajskih legij, pri katerem bo prestolonaslednik navzoč. Legija smrti, koje pokrovitelj je prestolonaslednik Jurij, se je sedaj popolnoma organizirala. Šteje 300 mož. Za Člane se je oskrbela posebna unilorma. Rusija se pripravlja. Krakov, B7» febr. Ru^ka vojna uprava pošilja neprestano nove voje na gališko mejo. V Kijevu je zbranih več polkov, ki imajo v kratkem oditi na avstrijsko mejo. Iz moskovske gubernije pošiljajo skoro vsak dan posamezne vojaške oddelke na jugozapad. Potniki, ki prihajajo iz JSusije, javljajo, da vozijo, neprestano na jug posebni ylatkä, ki prevažajo na mejo strelivo in ,drugi vojni materijah Na gališki meji je sedaj zbranega nad 120,000 ruskega vojaštva. Srbska oboroževanja. Belgrada 27» febr, Belgrajski mestni svet je sklenil, nabaviti za belgrajske čete BO strojnih pušk» Že prej je več okrajev za svoje polke nakupilo strojnih pušk. Vojno ministrstvo je včeraj prejelo iz Moskve od generala Basmakova ček na 1000 rubljev v oboroževalne Bvrhe. Obenem je moskovsko slovansko dobrodelno društvo javilo^ da bo skrbelo toliko za oboroževanje, kolikor tudi za oskrbovanje ruskih prostovoljcev. Srbija hoče iti do skrajnega. „Slovenec- ja dobil sledeče poročilo iz Belgrada: Belgrad, 27» iebruarja. O. vojski se tukaj govori kakor o gotovem dejstvu. Splošno se trdi, da izbruhne v nekoliko dneh» Izvem iz gotovega vira, da je odrejena mobilizacija donavske in drinske divizije, to je, nekako 100,000 vojakov. Danes dopoldne je vsa belgradska garnizija prejela svetotajstva, a takoj potem je VI» pešpolk dobil povelje, da zavzame pozicije okoli Belgrada» Vsem poveljstvom so se poslali novi brzostrelni topovi z municijo. Celo sanitetno skladišče je prenešeno iz Belgrada v Niš in Cuprijo. VII, belgradsko okrožno poveljstvo se preseli v Mla-denovac, odkoder se bo mobilizacija odrejevala in izpeljevala. Rezervni častniki se ne smejo yeč. preseliti iz svojega kraja» Mobiliziran je tudi ves tren donavske divizije in prenaša ves vojni materijal iz Belgrada v notranjost» Vsako noč vozijo na progi Bel-grad-Niš-Kragujevac vojni vozovi. Vojaki ne smejo več na dopust»- Belgrad, 27» februarja. Generalni Štab se je posvetoval s poveljniki divizije, naj se li Belgrad brani ali pusti sovraižniku brez obrane.. Na predlog generala ZivkoviČa se je sklenilo, Belgrad braniti» Zaradi tega se veliko rcdbin že seli iz Belgrada in Ze-muna. Belgrad bo infanterija branila iz topčiderskih brd, artilerija pa bo postavljena na Torlaku. Savski železniški most je miniran in bo Razgnan v zrak, kakor hitro se začno sovražnosti. Težke topove bodo prenesli iz Niša v Belgrad, da z njimi obstreljujejo avstrijske pozicije. INa Savi in Donavi se bo srbska vojna držala defenzivno, ofenzivno pa divizije timo-Čka, šumadijska in ibarska ob Drini, Rezervo bo tvorila moravska divizija, Rusija in Srbija. Petrograd, 1» marca. Novo srbsko: ministrstvo je poslalo ruski vladi spomenico, v katori zatrjuje, da bo Srbija mirno Čakala na evropsko konferenco. Kot odgovor na to spqmenico ¡je ruska vlada svetovar la Srbiji, naj mirno počaka na izid evropske konference, predvsem pa naj odneha od svoje zahteve glede teritorijalne odškodnine»: Vojaške priprave. Belgrad, 1» marca. Vojni minister, ki sta mu ministrski svet in iskupšČina dala popolnoma prosto roko v vojaških stvareh, je onim inozemskim tvrdkam, ki se jim je poverila pošiljatev orožja za Črnogorce, nakazal potrebne svote, da se pošiljatve pospešijo. — Straže na meji so se povečale. Oddelki 18» in 7» polka so odposlani na razna mesta ob meji. Kakor se trdi, nameravajo Belgrad vojaško kolikor mogoče sprazniti in vojaštvo v notranjem delu dežele zbrati. Belgrad, 1» marca» Vsi črnovojniki so za en dan vpoklicani. Namen vpoklicanja je preskušnja orožja, ki se je pred nekaj meseci razdelilo med črnovojnike. Častniki in mofštvo, ki so bili na dopustu, so dobili brzojaven ukaz, da se naj vrnejo k svojim četam. Kaj pravi kralj Peter? Pariz, 1. marca. Srbski kralj Peter je sprejel nekega urednika „Mat in a" in mu je med drugim dejal: Srbsko ljudstvo se v sedanjem stanju ne more razvijati. Srbija ne zahteva mnogo, zahteva le, na kar ima vsakdo pravico: Nekaj zraka in prostorček na solncu; Srbija se zaduši; potrebuje izhod in bila bi nepravičnost, če bi se ji ta zabranil,- Avstrija s korakom Rusije zadovoljna. Na Dunaju so, kakor pište „Neues Wiener Tagblatt", vzeli korak ruske vlade z zadovoljstvom na znanje, treba pa je počakati uspeha. Srbija se mora odpovedati teritorijalni odškodnini in zahtevi po samostalnosti Bosne. Tako izjavo pa mora Srbija podati direktno (naravnost) na Dunaju, direktno prositi za gospodarske koristi in nadaljna pogajanja med Belgradom in Dunajem bi morala biti direktna. Kdaj bo srbska vojska pripravljena? Srbski vladi se sedanji čas za rešitev srbskega vprašanja ne zdi ugoden. General ŽivkoviČ je pri zadnjem ministrskem posvetovanju povdarjal, da se mora odločitev odložiti do konoa aprila. On misli, da je rešitev v srbskem smislu nemogoča brez vojaške podpore. Tega mnenja da je tudi kralj Peter. Do konoa aprila da bo srbska vojska pripravljena. Druga ruska spomenica Srbiji. Srbski listi v Belgradu poročajo, da je poslala ruska vlada raz ven znane oficielne spomenioe, ki svari Srbijo pred kakim, nepremišljenim koraki«, JBr-biji še drugo (zaupno) spomenico, yi kateri zatrjuje Srbiji diplomatično podporo njenih želja» Narodnost,Narodne stranke*. Značilne stvari so se zgodile v St» Eetru pad S.v. gorami. Proti večeru 10 iebruarja zagromijo na floktoc Kunejevem popestvu topiči, bakljada na Čelu z dvema tambura&ema se pomika proti doktorjevi hiši, človek bi mislil, da se obhaja kaka obletnica srečno sklenjenega zakona, ali da kaka ljubljena mati obhaja svoj rojstni dan. .Toda iz goyora g. djoktorja smo fce le spoznali, da se je šlo za veliko važnejša stvar! * Naglašal je namreč, da ta slovesna prireditev, ne velja toliko njegovi osebi, ampak veliko več dobri stvari, ki se je danes z občinsko volitvijo dosegla, ker zdaj so Sentpetrčani rešeni suženjstva drugih —. po našem mnenju bi to bilo iz suženjstva Slovencev. Da smo opravičeni tako misliti, bo se vsak, bodisi tega ali onega mišljenja, sam prepričal, ko bo zvedel, na kak način smo Slovenci v Sk Eetru izgubili zmago pri občinskih volitvah» G» doktor Kunej, vodja „Nar, stranke", je hotel, ne vemo ali samo sebe ali tudi svojo stranko \ pokazati javnosti kot nekaj mogočnega; ker pave, da to ni on, ne njegova stranka, je bilo treba iskati jj zaveznikov ali pri „Kmečki zvezi" ali pri Stajerci-{ jancih. Pravi narodnjak, Če bi bil še tako zagrizen so-i vražnik slov. kat. stranke, bi vsaj v tem slučaju ne tuhtal dolgo, kam se mu je obrniti. V St. Petru pa I imamo nekaj čudnih ljudi! V javnosti bi radi veljali j za odločne narodnjake, a v resnici delujejo protina-\ rodno; svojo odločnost kažejo le v boju proti slovj j kat. možem, medtem ko jih ni sram z najhujšimi na-\ rodnimi nasprotniki sklepati kompromise. In tak, Slovence ponižujoč kompromis je sklenil general „Narodne stranke" z voditelji nemškomisleče j stranke, z g. Rajmund Gabronom in Franc Naratom j vulgo Fabjanekom, Ta trozveza si je najela raznih | agitatorjev, ki so s postavnimi in nepostavnimi ered-! stvi vabili yolilce v svoj tabor» Trdno in nepremično so stali možje *Km»; Zve-| ze", slava jim! Priborili bi gotovo zmago, ko bi v. | zadnjem času eden agitatorjev ne kršil discipline in ko bi nasprotnikom ine prihitel na pomoč učitelj Zug-' mus iz OreŠja; ta nebodigatreba, ta znani neprijatelj Slovencev, je zbobnal v OreŠju nekaj yolilcev ter s temi pripomogel do zmage, ki pa je vse prej kot * sijajna zmaga Nar. stranke", kakor jo imenuj» domišljav dopisnik „Nar, Lista"»- Ali si dopisnik „Nar. Lista" tako nespameten, ali tako zloben t— najbrž oboje — da pripisuješ zmago svoji stranki ter kradeš Čast njim, katerim v resnici gre? Ali ti ni znano, da bo v občinskem zasto-pu t— Če bo volitev potrjena -— sedelo 11 nemškomi-slečih mož, ki so se podpisali za nemško šolo? Trije tvoji prijatelji, pobratim Narat, gostilničar Gabron im mizar Gubina so celo bili glavni agitatorji za nemški poduk, ki so letali od hiše do hiše ter obetali ljudem boljšo bodočnost, če se naša slov. Šola ponemči. Povej dopisnik, so li to isti možje, ki se bodo borili za napredek in neodvisnost za procvit in svobodo našega ljudstva? .0, potem si, Slovenija, rešenal Dopisnik, te li ni sram pisati» ».Mogočni streli in večerna bakljada so še povekšaii svečanost dneva in pomen zmage"? Ravno večerna bakljada je vsakemu, ki še ni | bil na jasnem, pomen zmage pojasnil»! Dvojezičma ' komando, „naprej", „vorwärts", „links", potem „živio" in „heil" klici nam lepo kažejo na popolno zvezo liberalnih strankarjev z nemškomislečo stranko. Pomen zmage je pojasnjen tudi s tem, da je g. doktor Kunej, ki hoče veljati za Slovenca, volil s pooblastilom i— trdega Nemca iz Gradca! Kaj ne g. doktor? Heil ! Pripoznamo sicer, da ste v zvezi z nemškomislečo stranko zmagali, a proti besedici „sijajno" Bi vendar dovoljujemo majhno opazko. V III. razredu je naš kandidat padel z 121? glasovi, vaš je zmagal z 125; v drugem razredu ima naš premagan kandidat 44, vaS zmagovalec 46 glasov. Ce se pa upošteva Še dejstvo, da je 265 volilcev oddalo 267 glasovnic, da imamo v rokah glasovnico, ki je bila brez dovoljenja volilca popisana, da se je volilo s pooblastilom, kateremu nasprotuje § 4 vol. reda, potem bi pač pa-meten človek moral pisati „komaj" smo zmagali, ne pa „siiajno" emo zmagali.- Četudi smo tokrat padli, poguma vendar nismo zgubili, ker vidimo, da je naša stranka v najboljši rasti, medtem ko vaša vedno bolj in Bolj hira ter se bliža svojemu koncu. Pri državnozborski volitvi, ko je smel voliti však občan, ki je spolnil 24 leto, smo dobili le 102 glasa, a danes, ko so volili le posestniki, imamo 182 glasov, torej lep napredek za 80 glasov, medtem ko ste vi, kljub t®mu, da vam priŠtpjer>o tudi volilce Iz tujih občin, n. pr. iz Orešja in Sedlarjevega, naza-dovali za 62 glasov. Da boš, dopisnik „Nar. Lista", mirno spal, ti v tolažbo povemo, da nismo relcurirali samo proti ene-i mu razredu, ampak proti vsem trem; ko bo volitev razveljavljena, boš zopet imel priložnost, kazati Bio« jo spretnost v agitaciji, če boš Smel Judi voliti, Še danes ne vemo! — Ta nesrečni rekurz jezi tebe in tvoje! Radi bi že delali v blagor in procvit občine, pa še ne smete svojih plitvih proizvodov potrditi z občinskim pečatom. Koliko lepše bi bilo, ko bi se na prošnji za premestitev g. kaplana poleg 14 podpisov svetil tudi še občinski pečat! Koliko bi bilo storjenega za blagor ljudstva, če bi že bil odstavljen občinski tajnik, ki prav dobro in za malenkostno plačo opravlja svojo službo! Kaj se še v St. Petru kuha — drugokrat! politični ogled. — Državni zbor zopet otvorjen, V sredo, dne 10. t. m. ob 11. uri dopoldne se bo državni zbor. zopet otvoril. Cesar je naročil baronu Bienerthu, naj spravi pod streho rekrutno predlogo — s pomočjo parlamenta, ako bi pa to ne bilo mogoče, pa potom § 14, Pravočasna, rešitev rekrutnega vprašanja je sedaj najnujnejša potreba, in vlada mora zahtevati, da se to vprašanje z ozirom na nevarni zunanji položaj kar najhitreje reši. Ce bi rešitev rekirutne predloge preprečili vloženi nujni predlogi, bo vlada takoj zopet zaključila zasedanje državnega zbora in ne bo parlamenta sklicala pred jesenjo. Prenaredba ministrstva je v sedanjem položaju popolnoma izključena. — Zelo važno vprašanje je, kdo bo novi predsednik. Krščansko-socialna stranka zahteva predsednika iz svoje sreda. Kandidaturo je že naznanil dr. Pattai. — Še važnejše vprašanje je, ali bo zbornica sploh mogla delovati. V prvi vrsti je to vprašanje odvisno od taktike „Slovanske jednote". V tej skupini prevladuje misel po obstrukciji le mefd-češkimi agrar-oi in narodnimi socialci. VeČina „Slovanske jednste" je doslej le za opozicijo proti vladi.: Predsedstvo gosposke zbornice. Takoj, ko bo dr Žavni zbor sklican, bo cesar imenoval preds. gosp. zborn. Pred sednild bo zopet Alfred knez "VVindisehgraetz, drugi podpredsednik bo Alojz knez Schonburg-Hartenstein. Prvi podpredsednik bo knez Fiirstenberg. Proti imenovanju poslodnjega za prvega podpredsednika nastajajo gotovi pomisleki, katere bi morala, čeprav je imenovanje prerogativa krone, vlada upoštevati. Knez Fiirstenberg je namreč dvorni maršal na pruskem dvoru in sicer drugi najvišji dostojanstvenik. Poljski in češki člani gosposke zbornice smatrajo za ne umestno, da bi bil, pruski dvorni uradnik prvi podpredsednik avstrijske postavo-dajalne zbornice. Turčija je priznala aneksijo. Iz Carigrada se poroča, da se je 26. m. m. podpisal sporazum med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Obenem je bojkotski odbor oficielno naznanil, daje bojkot ponehal. Novoimenovan turški minister za zunanje zadeve Rifaat-paša se mudi zdaj na Dunaju in konferira z Aehren-thalom. V ponedeljek ga sprejae cesar v avdijenci. Avstiijsko-turški sporazum obsega 9 točk. Najvažnejši sta prvi dve: v prvi se Avstrija odpove Sandžaku, v drugi pa Turčija prizna aneksijo Bosne. Točki se glasita: Člen I.: „Avstro-Ogrska izjavlja izrečno, da se odpoveduje vsem pravicam, ki jih ima glede na Sandžak novipazarski glasom berolinske pogodbe in earigradske konveneije 21. aprila 1879." Člen II.: „Konvencija 21. aprila 1879, kakor tudi protest turške vlade proti odločitvi skupne avstro-ogrske vlade glede na Bosno in Hercegovino, nadalje vse druge, tej odločitvi nasprotujoče, od Avstro-Ogrske ali Turčije storjene odredbe in pogodbe se razveljavijo in nadomestijo s tem-le protokolom, ki določa, da je med Avstro-Ogrsko in Turčijo odstranjeno vsako nesporazumljenje glede na Bosno in Bercegevino, in osmanska vlada izrečno priznava položaj, nstvaijen po gori imenovani odločitvi." «uit peJtfKu minili Dne 26, februarja: Kulturni boj na Francoskem. Zupan v Sunlien je s privoljenjem preiekta odredil, da ne sme duhovščina spremljati pogrebnih »prevodov več v cerkveni obleki. Ker se nek župnik tej odredbi ni pokoril, se je uvedlo proti njemu uradno postopanje. — Ogrski državni zbor je sprejel včeraj predlogo o vojaških novincah. -- Bivši poljski minister rojak Lenart Pientak je umrl na Dunaju na pljučnici, star 68 let. — Pred T&brisom v Perziji se že tri dni vrše krvavi boji. Vladne čete imajo mnogo mrtvecev ln ranjencev.- Dne 27, februarja: Prestolonaslednik Fr. Ferdinand se je na potu iz St. Morilza na Dunaj ustavil w Solnogradu za en teden. — Bojkotni odbor v Carigradu oficielno javlja, da je konec bojkotu proti blagu iz Avstro-Ogrske. — Jutri se vrši na Dunaju skupni ministrski svet, ki se bo bavil s trgovsko pogodbo z Rumunijo. — Bolgarska vlada je preklicala prepoved izvaževanja živine v Turčijo. Dne 28. februarja: V Pragi je prišlo danes na VarlavsVem trgu zopet do hudih izgredov med nemškimi burši in Čoškimi narodnimi socialci. — Danes se je vršil na Dunaju skupni ministrski svet, ii se je bavil s trgovinsko pogodbo z Rumunijo. 'Avstrijski poslanik v Bukarešti je dobil potrebna navodila za nadaljevanje pogajanj. — Turški zunanji minister Rifaat-PaŠa je obiskal včeraj predpoldne na Dunaju našega zunanjega ministra Aehrenthala. Dar nes ga fe sprejel eosar v avdijenci D ne t. marca: Španski voini minister le podal ostavko. Liberalni krogi so mnenja, da bo ta ostavka povzročila več sprememb v kabinetu, — Ogrski ministrski predsednik Wekerle je imel včeraj na Dunaju daljša posvetovanja z vojniin ministrom Schonaichom in skupnim finančnim ministrom Buria-nom. Opoldne ga je sprejel pesar, kateremu je poročal o položaju na Ogrskem. — Hrvaški ban Rauch se ¿e pedal na Dunaj, kjer ga bo jutri sprejel cesar v avdijenci. Dne 2. marca: Med Rusijo, Turčijo in Bolgarijo je dosežen sporazum glede odškodnine za vzhodne železnice. — Gosposka zbornica se otvori istočasno s poslansko zboriico, namreč 10. t. m. — Poljski minister-rojak Abrahamovič je odstopil. Na nje-I govo mesto je imenovan Duleba. Dne 3. marca: Cesar je Včeraj sprejel v | avdijenci finančnega ministra Bilinskega. — Bolgar, ski kralj Ferdinand namerava ostati nekaj Časa na Dunaju. — Iz najbolj poučenih krogov se poroča, da bo imenovan za naslednika italijanskega zunanjega ministra Tittonija San Giuliano. Razne novice. * Iz sodnijske službe. Za okrajnega sodnika v Celju je imenovan Herman Watzulik, okrajni sodnik v St. Mohorju. Prestavljen je okrajni sodnik dr. Josip Oswatisch iz Brežic v Maribor, Za sodnika v Ormožu je imenovan dr. Rudolf Altziebler in za Brežice dr. Rudolf Kristl, Za sodnika je imenovan avskul-tant Franc Pečnik in sicer za višji sodni okraj Gradec. To je prvi udarec ministra Hochenburgerja nam Slovencem v obraz. * lz pošte. Poštni asistent Hugo P erlinc je premeščen iz Ptuja v Maribor. — Poštna oficijantinja Roza Wester v Podčetrtku je imenovana za poštarico v Pristovi, * Duhovniške vesti. Prestavljeni so ČČ. gg. kaplani : Anton Kovačič iz Smartnega v Rožni dolini v Zibiko; Simon Simone iz Zibike na Sladkogoro. Župnijo Sv. Aniona na Pohorju je dobil Č. g. Jožef Panič, kapelan v Vuzenici. — C. g. Josip Musi, ka-pelan v Smartnem na Paki, je obolel za pljučnico in rdečico. — V lki se zdravi solčavski župnik g. Miloš Smid in hajdinski župnik g. Janez Toman. — Inštalacija č. g. dr. F. Kruljca V Laškem se je izvršila v pondeljek, dne 1. marca. Inštaliral ga je mil. g. kanonik Moravec, ■— Isti dan je č, g. dekan braslov-ški, Jakob Hribernik, inštaliral č, g, Gričnika za župnika na Paki. * 2a dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice:. Na Cagran-Ci-mermanovi gostiji v Bonovcih nabral gosp. nadučitelj Cvetko 8 K 50 v; na gostiji Ign. Ceha in N. Krajnc v Rinkovcih nabral g. nadučitelj iTomažič 7 K; na Golnar-Perkovičevi gostiji v So vijaku nabral Koro-šak Al. 6 K, Vogrinc Jan., župnik je podaril 20 K, ne pa, kakor je bilo zadnjič nakazaoio, 10 K. Vsem dobrotnikom in ttobrotnicam stotero Bog plati. * Mladeniški sestanek v Mariboru. Na praznik Oznanenja D. M., dne 25. marca se bo vršilo v Mariboru zborovanje mlaideniških zvez. Namen istega bo, narediti natančen načrt za naše poletno delovanje in sploh za razvitje naše mladinske organizacije. Ker bo sestanek zelo velike važnosti, posebno za naše mladeniške zveze, že danes opozarjamo na njega. Vsaka mladeniška zveza in bralno društvo naj pošlje na njegla svoje odposlance. Odposlance pa naj pošljejo tudi tiste župnije, ki še nimajo bralnih društev in mladeniških zvez. Naš namen je, mladeniško organizacijo razširili v vseh župnijah lepe Sp. Štajerske. Zato nam bodo mladeniči iz župnij, kjer še nimajo društev, posebno dobro došli. K temu sestanku ima pristop vsak prijatelj našega mladeniškega gibanja. Mladeniči, agitirajte, vsak v svoji okolici, da bo udeležba iz vsakega kraja mnogoštevilna. Na svidenje! Na zdar! * Koroška S. K. S. Z. napravi na Brnci pri Beljaku dvadnevni socialni tečaj. Vrši se uPri Po-gliču" dne 15. in 16. sušca t. 1. Prijave za udeležbo sprejema tamošnji župnik g. Fr. Katnik. * Gimnazijska štipendija v spomin bisernega jubileja Nj. Veličanstva je vsled odloka c. kr. državne namestnije z dne 30, grudna 1908, Št. 83652-1 ustanovljena. Ker se pa še ni dovolj prispevkov za njo nabralo, se naznani, da se isti še vedno nabirajo. * Opozarjamo na obmejni kolek S, K. S, Z. Pri-.epite ga na vsako pismo. * „Kaj pa je na tem, če kupujemo ravno vžigalice: V korist obmejnim Slovencem, Jaz kupim pač te, ki jih ravno dobim. Kake da so, ne gledam, samo, da gorijo." fTako pravi Spela svoji soseidi Katri, ki ji odgovori: „Draga Spela, pomisliti moraš, da s tem, če kupuješ vžigalice raznega judovskega izdelka, podpiraš tiste, ki najhuje delajo proti Slovencem. Ako pa kupiš vžigalice: „V korist obmejnim Slovencem", ki so priznano ene najboljših, pa s tem storiš lepo narodno delo.". „A tako, tega pa še nisem vedela. Sedaj bom pa rabila samo vžigalice: ,„V korist obmejnim Slovencem". — Zapisal sem ta pogovor v vzpodbudo vsem našim gospodinjam in gospodarjem, posebno pa ljubiteljem tobaka in kuharicam, da rabijo samo te vžigalice. Zahtevajte jih v vsaki trgovini. * Pozor, krajni Šolski sveti. Nekje na Sp. Štajerskem se je v zadnjem času zgodilo, da je predsed- nik okrajnega Šolskega sveta vsled pritožbe šolskega vodstva prepovedal krajnemu šolskemu svetu Šola par ur v nedeljo na razpolago za politično zborovanje, sklueujoč se na § 29, (učnega reda od 20. avgusta 1870. Nimamo nič proti temu, da se ta točka tar ko strogo tolmači, ker šola je za pouk, ne pa za politiko. Opozorimo krajne Šolske svete, da povsod strogo prepovedo učiteljem, po šolah politične kozolce preobračati in tudi liberalcem vsako javno ali zaupno zborovanje v šoli prepovedati. Hišni gospodar Šole je po postavi krajni šolski svet, ne pa feolski vodja. Vsak slučaj zlorabe Šole, naj se nafznani okraj-j nemu šolskemu svetu. Niaan bo prav, če se postava 1 strogo izvršuje. * Kako hitra poročila ima „Narodni List", kaže sledeči slučaj: V Štev. od 18. febr. poroča: Umrl je v Kostrivniči ob 3. uri popoldne dne 12. febr. bivši trgovec in gostilničar g. )Alojz Ogrizek. Pogreb se vrši jutri v nedeljo popoldne. Torej 18. ferubarja poroča ta brumni list, da bo kdo pokopan 14. febr. To je telegraf! Ce bo ta list kedaj poročal, da je kje hiša zgorela, bo tistokrat gotovo že nova stala. Aliče bo poročal, da je kje kdo rojen, bo tistokrat že k vojakom Šel. Take liste more imeti res le Nar. stranka. * Za S. K. S. Z. 80 darovali: Mohorjani pri Sv. Miklavžu pri Ormožu 24 K 65 v. * Zi Društveni dom v Št. Ilju nabrala na plesnem venčku ▼ Gradcu Katarina Vegan 3 K 25 v., Anton KraSove>-, nabral na gostiji Ivana Počivalšek v Imetiem pri Podčetrtku 7 K. * Za obmejna Slovenca: Na gostiji g. Martina Jančič v Mako-lah 5 K »it v., svatje na gostiji Franca Peraat 4 K 50 v. Mariborski okra}. m Srebrno poroko je obhajal dne 27.: svečana t. 1. gospod Jurij Stern, obče-znani meščan, hišni p**-sestnik in bivši kovaški mojster v Nagyjevi ulici v, Mariboru, Po svojih izrednih ¡vrlinah se je vzpel do posebne častne socialne veljave, da je deležen sploS-nega spoštovanja in da ima v vseh krogih mariborskega občinstva premnogo prijateljev. Zato je povodom 25 letnice velecenjena zakonska dvojica dobila mnogo dokazov srčne vdanosti in hvaležnosti, ne sa^. mo v ožjem, domačem krogu, marveč tudi od „Gospe-jine zveze", ki je z majhno zastanevičko počastila slavljenčevo soprogo, kot zaslužno društveno pod-i predsednico, in od katoliške mojsterske zadruge, ki mu je poklonila krasno spomenico, podpisano po vsem društvenem odboru. Bog jima daj včakati tudi zlato poroko v trdnem zdravju in neskaljeni sreči! m V Mariboru se je sam v soboto javil sodniji Ivan Wutte, ki je 21. m. m. v pijanosti umoril Cirila ILeskovar na Videžu, Celi teden se je skrival pred žandarji, ki ga vkljub skrbnemu iskanju niso mogli zaslediti, m V konkurz je prišel trgovec, Ferdinand !Jan-schek v Mariboru. m Za dijaško kuhinjo. Na zlati gostiji Pavlai ¡- in Ane Lorbek se je nabralo 10 K za dijaško kuhinjo v Mariboru. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 2. t. m. i sta obhajala v Rotenbergu pri Sadovniku g. Tomaž j Paulič in njegova Eena Liza, rojena Karničnik v najožjem domačem krogu petdesetletnico svoje poroke, i Zlati ženin je star 81, in zlata nevesta 67 let. Obema kliče; cela župnija: še na mnoga leta! m Sv. llj v Slov. goricah. Naše kmečko bralno društvo je imelo zadnjo nedeljo svoj 17, občni zbor. v prostorih Bajumanove gostilne. Zbralo se je lepo število vrlih, zavednih Sentttjčanov in Sefntiljčank, j ki so. obširne prostore napolnili do zadnjega kotička.-j Med domačini pa smo opazili zopet lepo število go-| stov iz Marib/ora, znamenje, da se ti živo zanimjajo 1 za naše razmere. Otvoril je občni zbor društveni ! predsednik g. Thaler ter povdarjal: 17 let že obstoji naše braino društvo, vedno je bila močna opora tu-kajšnemu slovenstvu, vedno je (delovalo na polju prave ljudske izobrazbe in hoče to storiti tudi zanaprej. Na to je poročal Franc Žebotov o delovanju društva kot tajnik in blagajnik. Njegovo poročilo so vzeli zbo-rovalci z zadovoljstvom na znanje. Pri točki: volitev novega odbora so bili enoglasno izvoljeni: Thaler Franjo, Golob Mihael, Zebot Franjo, Lilek Franjo, Draž Josip, Geršak Ivo. Računskim pregledovaloem pa sta bila izvoljena: Pak Henrik in Kermouc Josipv Za to točko je nastopil živahno pozdravljen, govornik iz Maribora, g. VHado Pušehjak, ki je v lepem govoru razložil vsem navzočim velik pomen in namen ter potrebo bralnih društev in izobrazbe ter posebno mladini polagal na srce, da se tega društva oklene, V drugem delu svojega govora pa je priporočal varčnost. Živahno ploskanje in „živio"-klici je bila zahvala za njegov trud in lepe besede. Gospod Thaler se govorniku za navduševalne besede v imenu vseh zbo-rovalcev iskreno zahvaljuje. Nato je vrli Hamer de-klamiral pesem: „Naš slovenski dom**. (Gregorčič.) Spominjali so se nas tudi visokošolci v Gradcu s slo-dečim brzojavom: Hrabrim bojevnikom Šent;ljpkim zborujočim na občnem zboru bralnega društva naš bratski pozdrav. Naprej v boju za vero in dom, a delo in trud vam nebo blagoslovi. — Zarjani. — Govorila sta Še g. kaplaii Golob in g. Šiška v imenu do-šlih gostov iz Maribora. Po občnem zboru, na katerem smo pogrešali razne Anice, Mairice itd., se je razvila živahna, neprisiljena zabava, ki je med veselim petjem trajala dolgo v noč. m Katol. politično društvo za Senilen arski okraj priredi v nedeljo, dne 14. sušca t. 1. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v dvorani g. Arnuša ob 3. uri popoldne občni zbor, združen s političnim shodom. — JSia shodu govori poslanec Roškar in drugi. Vabimo ) vse naše somišljenike. Pogovorili se bomo o tem in ; onem, zlasti važno bo razmišljevatajle o starqstnem j zavarovanju, da potem vemo zavzeti napram tej predlogi svoje stališče. ¡Torej pridite! m Sv. Ropert v Slov. gor. „Ena se meni je želja spolnima", tako si misli mladenič Alojzij Jakopec iz Zg. Voličine, ki si je izvolil, „boljši del" — šel je v samostan! Če mu mi tudi tega koraka ne zabra-nimo — .celo ponosni smo mi „mladi" na to, da je on eden „izvoljenih", vendar ga bomo pogrešjali, posebno pri cerkvenem petju, ker je bil vedno navdušen ud cerkvenega zbora. Drugega ,šopka — saj je trda zima — ti ne moremo dati na pot, kot: Bil bi srečen in zadovoljen! Pa eno nas tolaži, ostaneš vsaj nekaj časa v naši bližini — pri Sv. Trojici. Znak: „S. M., ki si ga vedno nosil, je bil res znak tvojega krščanskega prepričanja. iSrečno pot! — Cerkveni pevci. m Sv. Martin pod Vurbergom. Pred enim letom se je pri nas ustanovilo tamburalško društvo, ki je po neumornem trudu in prizadevanju g. organista Stanka Novak marljivo delovalo. Razveseljevalo nas je s prirejanjem koncertov in bilo nekako naš po- ( nos. Ali kaj je sedaj? Zopet na delo! m Sv. Marjeta na Dravskem polju. G. naduči-telju Avg. Aehitschu! Neosnovano ste napadli v zadnji številki ptujskega „Štajerca" nalšega č. g. kaplana in ¿atehetp, češ, da se jim v Šjnarječkem tako dopade, da se v tako pozni uri vozijo domu, in sicer, kakor trdite, z najino hčerko Micko. 1. ni res, da bi se bili peljali kdaj tako pozno, 2. pa ni res, da bi se bila sama z najino hčerjo peljala. S tem hočete na dobrem imenu škodovati č. g. kaplanu pa tudi naši hčerki. Vsakdo, ki nekoliko pošteno čuti, mora tako podlo sumničenje obsojati. — Štefan in Rozalija Cafuta. m Prepolje na Dravskem polju. Od nas še pač menda ni bilo dopisa v Vašem cenj. listu. Toda, kar se je preteklo ne'deljo v gostilni g* Turka vršilo, se pač ne sme javnosti prikriti. — Zbrali smo se domači posestniki radi pristopa h Kmetijski podružnici v Račjem. Raznesel pa se je glas, da pride morda tudi poslanec g. Pišek. Cesar vsled jako slabega vremena nismo pričakovali, se je le zgodilo. Zaželjene-ga g. drž. poslanca Pišeka dobimo v svojo sredino.: — Iznenaden vsled tolike udeležbe za Kmetijsko podružnico — prišli so tudi posestniki iz sosednih va-sij — začne kar razpravljati o svojem poslaniškem delovanju. To poročilo pa je bilo tako, da smo dobili prepričanje, mi nimamo kot poslanca kakega tujca, tudi ne navajdnega prijatelja, temveč naravnost očeta. — Ko je končal svoje poročilo, pozval nas je, naj mu izrazimo svoje želje. Gotovo marsikateri otrok ne upa tako zaupljivo govoriti svojemu očetu, kot so to volilci govorili nasproti svojemu zastopniku. On pa — g. poslanec Pišek — je vedel vsakemu dati potreben nauk, oziroma navodilo, in sam obljubil tudi izdatno svojo, pomoč. — V zahvalo so mu gromeli navdušeni „živio"-klici. V srcu si je pa marsikdo mislil, drugi so pa to tudi glasno izrazili: „Bog nam ohrani našega požrtvovalnega poslanca mnogo let in nam daj še prav mnogo takih mož iz „kmečkega stanu"! m Slov. Bistrica. Mladeniški zvezi v Slov. Bistrici je ¡daroval Ivan Jerovšek ob priliki svoje poroke in odstopa od Mlad. zveze 10 K. Odbor Mladeniške zveze se mu za ta dar lepo zahvaljuje in mu želi mnogo sreče. »Tudi Marija FreŠer je darovala Mladeniški zvezi 1 K. Živeli posnemovalci! m Slov. Bistrica. Tukaj je umrl 28. m. m. F. Lorber, ki je bil najstarejši mož v našem mestu in sploh v župniji slovenjebistriški. Doživel je 89 let. m Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 7. mlarca ob 3. uri popoldne ima Izobraževalno društvo v Slov. Bistrici podučno zborovanje v društveni sobi pri g. Petru Novaku. Mladeniči, možje, dekleta in žene, pribite v obilnem številu. m Slov. Bistrica. Naše liberalce silno jezi, da smo ustanovili izobraževalno društvo za našo župnijo. To pa vsled tega, ker nam ne privoščijo izobrazbe. m Laporje. Na pustno nedeljo so naši mladeniči in ¡mladenke ponovili igri: .„CaŠica kave" in „Nezadovoljni drvar",: Nastopili so tudi takrat tako, da so gostje z občudovanjem izjavili, da bi Čast delali tudi kakemu večjemu odru. Kakor smo se takrat se-Sli v prostorih našega izboraževajnoga društva k pošteni zabavi, tako vas društvo iskreno vabi na občni zbor, ki bo v meaeljo, dne 7. sušca t. 1. po večer-nicah v društveni sobi. Na dnevnem redu je: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika ter poučni govor zastopnika S. K. S. Z. iz Maribora. Nastopijo tudi domaČi mladeniči z govori. Dne ,7. Sušca torej vsi na občni zbor- stariši, ki vam hoče društvo pomagati pri vzgoji odrasle mlatfine, mladenke in mla-«rv* vam clruš skuša pom.ig iti do prave izobrazbe uma in srca, vas pripraviti ea življenja boj! TkušcTooS1r-,B«- Kit - hr ,'r It, o irca v noae'j • dne immrndn k ™ . « ?,v *"'> «*»» ab.>r p" «m** Mcm sporedu K inn^obrojnej udrleibi tl^uSn« rabi odb r. p Ljudski niisjon, katerega so ptujski mestni očetje prepovedali, namestništvo v Gradcu pa dovolilo, se vrši ob sijajnem in velikanskem obisku,. Ptuj-oani kar debelo gledajo, ko stopajo velike čete slovenskih vernikov, po mestu proti .samostanu. p Veliko snega je zapadlo zadnje dni, konečno Je začelo še dežiti. Zima, ki traja sedaj že peti mesec, silno tlači zlasti ubožnejše prebivalstvo. p Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas se je v zadnjem času marsikaj na bolje obrnilo; imamo zavedne občinske predstojnike. Žalostno izjemo dela le pred-stojništvo i,,Ternowetzberg" in „Triesteldorl" s samo-nemškimi pečat;. Župan prve občine ne čuti nobene potrebe prebuditi sf3 iz narodnega spanja, želimo pa, da vendar enkrat odpre oči in ne smeši sebe in svoje občane. Ostreje pa obsojamo predstojnika iz „Trie-steldoria" (t. j. Derstelja). Mož se sramuje slovenskega značaja, ker bi s tem njegovo posili-prijateljstvo s ptujskimi mogotci šlo luč. Moral bi ta mož sicer vedeti, da ga meščani že iz njegove dobe na Ptuju ne marajo in tudi sedaj njegovo gostilno popolnoma prezirajo. Sin tega župana je ugleden duhovnik na Koroškem, ki pridno zida temelj narodne sreče v slovenskem jeziku, a oče pa v domovini ta temelj podira. Mož živi samo od slovenskih grošev, zato pa slovensko ljudstvo tepta in prezira. Ali je to prav in modro? Ne pljuvajmo vendar v lastno skledo, da nas ne bodo ošabni .ujci še bolj zaničevali in tlačili! p Sv. ,Urban pri Ptuju. Tu se je zgodila 22. m. m. velika nesreča, V Ternovskem vrhu pri posestniku Matija Ceh, je kopal Janez Senekjovič od Sv,: Roperta studenec. Ker pa je bil Senekovič odsoten, je poslal omenjenega dne Jakoba Caf, da je kopal dalje že v globočini 20 m. Opoldne je prišel Senekovič malo pijan nadzorovat delo. Dal si je od zunanjih pomagačev vitlo prijeti, ker je bila ¡vrv spuščena y, studenec ter se je po vrvi spuščal v globoči-no. Nesreča je hotela, da se je privezana vrv. pri vitlu izmaknila in Senekovič je padel! v globočino na glavo Cala s tako silo, da mu je črepinjo prebil, Cai je potem Čez 36 ur v velikih bolečinah umrl. Komisija je prišla iz Ptuja že 25. svečana. Rajni je bil posestnik v Zagajah in zapušča žalostno ženo in hčerkico. — Več previdnosti bo treba pri nevarnem kopanju vodnjakov. p St. Janž na Drav. polju. V tem Basu je pač povsod več ali manj žetve za „belo ženo", Kar pa- je pri nas bridko, je to, da primeroma mnogo malili otrok pokosi ta neusmiljenka. Ali bi se ne dalo temu odpomoči?! Ce bi no bili tako oddaljeni od železnice, bi znabiti dobili gospodarstrokovnjaka, ki bi nas podučil, kako ravnati z malimi otroci. p St. Janž na Drav. polju. Ali pi nekaj čudnega, da pri tolikem prometu celo zgodnje Dravsko polje nima samostojne pošte. Do poštne postaje v Ptuju je 12 km. Za vse vasi ob Dravi mora poštni sel nositi pošto dan za dnevom, in sicer eden! Kako pa je v mestih? Ali so ljudje, oziroma njihovi davjki na polju zunaj manj vredni, kot pa v mestu? p Št. Janž na Drav polju. Imeli smo upanje, da že bo vendar enkrat nehala ta huda zima. Tolažili smo se na \se naičine. Manjkalo nam je stelje, manjkalo krme za živino ; sedaj pa bo že kmalu zmanjkalo hrane za ljudi, .le pač le huda za kmeta in posestnika, ki mora od poljskih pridelkov preživeti sebe in družino! p Št. Janž na Drav. polju. Na mnogih krajih, ko ni upati, da bi se obrestovali, se založijo stotisoči za železnice. Gotovo bi se pa obrestovala železnica — ali vsaj tramvaj — električni namreč, ki bi se izvedel iz Maribora v Hoče—Slivnica—Sv. Marjeta— Št. Janž—Ptuj. Ali bo našel kdo potrebno glavnico? — Da bi le ne bil nasprotnik! p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Od 10. do 15. marca t. 1. se bodo vršile bri nas duhovne vaje pod vodstvom če. gg. misjonarjev iz Celja. Bog daj obilo uspeha. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Dne !). marca t. 1. bodo pri nas občinske volitve. p Velika nedelja. Že tretjič zgoidilo se je letos pri nas, da so „mladi" spremljali na potu k poslednjemu počitku iz svoje sredine vzete. Dne 23, svečana umrla je zopet po kratki, a zelo mučni bolezni Mi-cika Soštarič iz Sc|dinec, članica Marijine družbe, stara Še le 15 let. Pogreb je bil 25. svečana. Milo se je pač vsem navzočim storilo ob pogledu na rakev, ki se je poslednjič zazibala nad grobom, y katerega so belo oblečene družbenice spravile telesne ostanke svoje drage tovaršice, tje, kamor solnce ne prisije in bel'ga dneva ni. Počivaj torej mirno, tovarišica in prijateljica naša, po tem kratkem sicer, a truda in bridkosti-polnem življenju. Bodi ti žemljica lahka. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Zaradi tukajšnjih občinskih volitev z dne 1. oktobra 1. 1. so Šli nekateri MiklavževČani dne 3. t. m. že drugokrat na glavarstvom uradni dau, nekateri so pa 'dne 4. t. m. hodili celo na sodišče. Za pristaše narodne — po pravici nemškutarsko-liberalne stranke se nekaj plete! Obširneje bomo govori!', ko bo stvar dokončana. To pa že zdaj lahko rečoino, da je „Narodna stranka" pri nas doigrala! p Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 7,-t.'m. ob pol i. u : popoldne bo v prostorih• g. Golen-ka javni |>olitieni &aod. Kaplan Frano Stuhec govori 4. marca ftpfc •s . isrr. •......-sas-s» o deželnozljorskih volitvah. K najobilnejši udeležbi vabi sklicatelj. p Pavlovci pri Urmožu. Kmjalu po novem letu nam je smrt pobrala moža korenjaka, vzglednega gospodarja, narodnega župana občine Hardek, Franca Hanzelič. Županova! je nad dvajset let. Po njegovi smrti vodil je županske posle prvi svetovalec Ivan Keček, kmet v Pavlovcih. Djne 28. februarja zbrali so se občinski odborniki občine HardekrPavlovci, da si izvolijo novega župana. Županom bil je izvoljen Ivan Keček, kmet v. Pavlovcih Št. 4, prvim svetovalcem Matjaž Zadravee, kmet v Pavlovcih. p Pri Sv. križu tik Slanine se je vršil dne 25. februarja občni zbor kat. pol. društva za rogaški okraj, na katerem sta govorila državna poslanca Pišek in dr. Korošec, Poslancema se je izrekla zahvala in zaupanje. Odbor društva se je taiko-le konstituiral: predsednik nadžupni|k Fr. Korošec; podpredsednik župan Martin Debelak; zapisnikar župan Janez Roškar in blagajnik župan Matevž Košak. Pri de-želnozborskih volitvah bo društvo z vso vnemo podpiralo oba kandidata S. K. Z. — Odbor bralnega društva pa se je sestavil: predsednik uadžupnik Fr. Korošec, podpredsednik mladenič iTomaž Prah, tajnik mladenič Anton Gobec, blagajnik kaplan Konrad Šeško in knjižničar mladenič Matevž Pelko. V nedeljo, 14. marca po večernicah bode predsednik v fei-talnici predaval o Srbih in Srbiji. Vsi udje in prijatelji bralnega društva so povabljeni; p Svetinje. Za razširjanje svetinjske šole bo darovali p reč. gosp. duh. svet. in dekan v Šmarjn Ivaa Bohanec 25'— K, za kateri blago-dušni dar jim izrekamo iskreno: Bog plati 1 Krajni šolski sret Svetfojski. Ljutomerski okrni. 1 Gornja Radgona. Vraeko je hotel ustanoviti kmetijsko podružnico samo s svojimi somišljeniki. Toda se je preprečilo. Več prihodnjič. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Dne 15. m. m. sta bila poročena dva rodoljubna mladeniča, Franc Stuhec iz Logarovec z Anico Holc iz Bolenec in IJo-Že Kosi iz Logarovec z Reziko Kolarič iz Kokorič. — Bila sta nekdaj začetnika našega mladinskega gibanja in več let odbornika našega bralnega društva, ka<-| tero jima izreka udane čestitke in novima poročen-' cema želi obilo sreče in vse najboljše. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukaj je smrtna kosa pokosila kar v enem tednu štiri starčke, vsi i nad 80 let stari. Med njimi blaga moža Ivana Sun-i čič iz Borec in Franca Prelog iz Kjjučairovec. Naj} | počivajo v miru! SlovenjJraikl okraj. , s Podgorje pri Slovenjgradcu. Na ustanovnem slioclu bralnega društva, ki se je vršil pretočeno nedeljo ter je bil v.kijub slabemu vremenu dobro obiskan, je govoril cir. Hohnjec. Razpravljal je, čemu novo društvo in kako bo doseglo svoj namen v prid in napredek svojih članov in ysega tamošnjega prebivalstva. Društvu je že pristopilo 36 Članov. Odbor je tako sestavljen:, predsednik Fischer Ivan, posestnik; podpredsednik Pečnik Franc, župnik; tajnik mladenič Jožef .StrmČnik; blag|ajni'čar Greiner Ferdinand, posestnik; odborniki Laure Miha, mladenič, Verčkovnik Ana in Knap Jožef. s Na Muti se je bila priredila na pustno nedeljo prva narodna veselica v poslopju CirilrMetodo-ve šole, ki je kaj dobro uspela. Udeležba je bila jako dobra, zlasti iz okolice. Domača dekleta so kaj lepo deklamovala tri Gregorčičeve pesmi. Nato je govornik iz Celja kazal na škodo, ki jo trpi slovenski otrok v nemški šoli. Vrli fantje od Sv. Primoža so uprizorili v obče veselje in smeh igro „Krčmar pri zvitem rogu". Ljudje se kar niso mogli ločiti od milih domačih pesmic, ki so jih igrali vuhredški tam-buraši. Tako so tudi naši obmejni bratje preživeli enkrat par veselih uric. Bog daj, 'da bi jih sledilo Še več ! s Šoštanjski okraj. Ljudstvo težko pričakaj naročene krme, pa žal, da je šoštanjski okraj naj-zadnji; ne vemo, kaj je vzrok; mnogo posestnikov je primoranih prodati najbolj potrebno živino, ker ni upanja, da se dobi naročena krma. — Dne 20. m. ur. se je delila državna podpora po toči prizadetim posestnikom. Ali je resnica, da so največ podpore dobili naročniki ptujske giftne krote in osebe, katera so agihrale za poslanca gosp. Ježovnika? Tu bi se lahko dokazalo več slučajev, pa omenimo le kratko. Gosp. poslanec je klical župajie na posvetovanje in vprašal, kdo je ta, kdo' oni, pa ne, kdo je potreben. Potem je: prečita!, kdo dobi podporo, pa ni še dal zapisnika potrditi s podpisom župana. To je znano Iz zanesljivih podatkov. Ko je prinešel gosp. vodja okr; glavarstva zaznamke, Je mnbgo prej navedenih iz* ostalo, manjkalo pa ni nobenega štajercijanca. Lepa Vam hvala, gospod poslanec, ni Vam zadosti, da st» pristaš Na/rodne'stranke, hočete biti tudi ljubljenko štajeroijancev. — Bridko je poročati o nezgodnh; pa žal. ubrigi'kmet se jih ne more ubraniti. Prejšnje Saše, ko je Še imelo glavarstvo glavarje g. Capeka in g, Mullerja. so gg. poklicali župane na posvetovanj» iz'prizfeddtih obfcin. To je zdaj-popolnoma odpadlo;t res so ustanovljeni pomožni odbori, pa kaj pomaga. če konča vso zadevo naš dični poslanec. Za danes naj bo zadosti, sauio to še vprašam, če imajo gg. župani še kaj poguma, naj to odstranijo, ali pa naj odložijo svoje mandate. Prihodnjič se vidimo. — Šaleški. s Št. Ilj pod Turjakom. Naznanim Vam, gosp. urednik, da sem imel v preteklem letu za 684 kron 31 vin. denarnega prometa. Samih prejemkov je bilo 314 kron 77 vin. an izdatkov preveč, 369 K 54 v, torej dolga 54 K 7i v. — Znal bi kjdo reiči, da sem slabo gospodaril, toda zmotil bi se, ker krivo je bilo le to, da sem se ravno zadnje dni, koncem leta, podal v lesno kupčijo. Upam, da bodem imel v tekočem letu Še enkrat toliko dobička, kakor v preteklem letu dolga. — Pri nas je lani neko štiriletno drevesce začelo cveteti še le meseca julija, potem skozi cele tri tedne naprej. Toda ne vse naenkrat, ampak polagoma. Najprej sta se pokazala prva dva, ali trije cvetovi, potem ko je to izginilo, pa druga dva in tretja dva. V jeseni, ko so druga jabolka zorela, šo ta bila že tako debela kot majhen oreh. In do danes, ko imamo dosti snega, mislim, da so že dozorela. konjiški okraj. k Konjice. Prihodnji ponedeljek t. j. 8. susca bodo volitve v naš trški občinski odbor. Volilci tretjega raireda slovenske narodnosti volijo svoje kandidate, katere jim je priporočil slovenski voilni cdoor. Vsi slovenski vol lei se morajo udeležiti volitve in zmaga je naša. Torej, volilci iz Prevrata, Zgornje Pristave in Blata, pridite gotovo, seveda c Galicija. Naša kmečka organizacija vrlo napreduje tudi v celjskem okraju. Zadnjo nedeljo dne 28. t m. je imelo naše bralno društvo poučno zborovanje, pri katerem j je predaval državni poslanec dr. Korošec. Hvala mu! c Braslovče. Socialni tečaj dne 1. in 2. marca je j krasno uspel. Udeležba je bila nepričakovano velika. Pre-davali so dr. Korošec, dr. Hohnjec in Pušenjak. „N. D." j si bladi svojo jezo s tem, da imenuje gostilno, v kateri se j je vršil tečaj, nemškutarsko. Resnica pa je, da je gostil- | ničar Slovenec, da vedno voli s Slovenci in vrhutega še je resnica, da k njemu zahajajo vsak dan tudi najodličnejši pristaši Narodne stranke. Rez hišo je plapolala ves čas tečaja slovenska trobojnica. c Sv. Ema. Tukajšna kmetijska podružnica ima v nedeljo dne 21 t. m. redni občni zbor ob tretji uri popoldan. c Sv. Ema. Dekliški sestanek dne 28. m. m. se je zopet | prav dobro izvršil. Podučni shod je otvorila predsednica : Dekliške zveze, Fanika Kolenc, z ubranim pozdravom na svoje tovarišice in z deklamacijo. Potem pa je oddala besedo g. Ignaciju Šimoncu, vrlo organiziranemu mladeniču pri Sv. Emi. Govornik je razlagal, kako se naj mladenke vedno bolj organizirajo, da bodejo zanaprej stopale vse pod eduo zastavo, da bi bile vse vrle Slovenke vedno zanaprej, tako, kakor so jih učile katoliške slovenske matere. Nadalje je govorila Anica Kos, blagajnica Dekliške zveze, ki je vspod-bujala svoje tovarišice k združitvi. Deklamirala je tudi lepo pesem „Rabeljsko jezero". Potem je deklamirala tajnica Dekliške zveze, Micika Ogrizek „Lepa naša domovina". Nato so pa krasno zapele, tudi ravno to pesem, domače pevke, katere so že v drugič počastile podučni shod s svojim milo donečim petjem. Krasno je rešila tudi svojo nalogo blaga deklica Emika Černoša, ki je razlagala, kaj naj bode mladenkam ponos. Tudi je deklamirala pesem „Za dom tudi iz trga ne smete ostati doma; pa tudi volilci iz Prelog j d bojni '„n«. Sledjle "80 g8 razae deklamacije, kakor: m Polene morate prit'. Slovenski delavci izLančeve tovarne, ; - Jnlm« »a Snnr„č.il i«, tndi tainik M admiške ne bojte se, volite z nami! Sloga jači, nesloga tlači! k Konjice. Tukajšnji fotograf in hišni posestnik g. Janez Tomše, ki je bil v preiskovalnem zaporu vsled osumljenja, da je ponaiejal petdesetkronske bankovce, je popolnoma oproščen in izvršuje svoj posel, kakor poprej. k Konjice. Dekliška zveza ima zborovanje v nedeljo 7. t. m. po dekliškem nauku. k Kehelj na Pohorju. Cenjeni gospod urednik, danes Vam moram pa nekaj novega povedati. Počastil nas je namreč s svojim posetom dne 18. t. m. g. Franc Jonke ml., trgovec v Oplotnici, „No, to je pa že bosa", bode morda kateri rekel, ali pa si samo mislil, ki mu je znano, kako strma pot je iz Oplot-nice gori k nam na Kebelj, in pa kateri osebno pozna F. Jonke-ja ml. Toda res je. Pri nas imamo za take takorekoč privlačno silo, za katero tudi po strmi poti ne opešajo. O tem že pravi neka pesem o pohorskem kmetu, namreč: majo žage in mline, visoke planine itd. Slednje je tudi Jpnke-ja vleklo gori k uam, kjer, kakor se je izrazil, še ni bil nikoli. Znano namreč je, da je večina našega Pohorja pokrita s smrekovimi in hojevimi drevesi, katera debla se ža- Kam plovemo" itd. Sporočil je tudi tajnik Mladjniške zveze pozdrave od raznih krajev in navduševal pričujoče k vedni stanovitnosti. c Sv. Jnrij ob jnž. žel. Občinske volitve za trg Sv. Jurij ob jaž. žel. so razpisane; in sicer se bodo vršite volitve 16. marca. Somišljeniki pozor! Narodna stranka dela zopet z vsemi mogočimi sredstvi. Pododbor „Slov. kmečke zveze", c Št. Jurij cb jnž. žel. Tukajšnji liberalci so vložili „rekurz" proti občinski volitvi „Okolica Št. Jurij ob južni žel." Tem potom želi še niš Blažek sedeti nekaj tednov na županskem stolen, katerega tako nerad zapusti. Ljubi Blažek, v kratkem pride čas, ko boste morali pozabiti besede, katere ste tolikokrat rabili pri svojih govorih „Jaz kot vaš župan" vam govorim itd. Tudi vaši prijatelji vas zapuščajo, saj je to pokazala volitev sama, kajti najmanj glasov med vsemi liberalnimi kandidati ste dobili vi. Edini zvest prijatelj so še „Valjekov stric", kakor sami pravijo, da so našli „akl", da so vložili rekurz zoper volitev. Veliko blamaž ste doživeli, pa še boste jih več doživeli pri svojem umetnem re-kurzu. No zavedni volilci „Slov. kmečke zveze" so že poskrbeli, da otone zvezda slave županu Blažeku. Vso občinstvo, tudi nasprotniki, so hvaležni volilcem Slov. kmečke zveze, gajo na tukajšnjih žagah v deske. Te potem vozijo ' za tako energičen nastop proti liberalni stranki. Povsod se naši kmetje oplotniškim lesotržcem, kateri se s tem j sliši samo eden glas: hvala Bogu, da niso zmagali pristaši ' Narodne stranke. c Šmarje pri Jelšah. Kat. slov. politično društvo za bogatijo in s slovenskimi groŠi zidajo lepe hiše in trgovine, knjkor n. pr. posilinemški trgovec F. Jonke ml. Toda naši kmetje so že začeli spoznavati geslo i ^arski ok™j Prire.dl S™J ®tm občni zbor v četrtek dne „svoji k svojim" ter začeli svoj les voziti odločno slo- j JL marca ob 9. uri predpoldne v prostorih Habjanovih v venskim trgovcem, ne pa takšnim posili-Nemcem, ka- i gnarju. Nastopi več govorn^ov med emi državm po kor je F. Jonke in drugi, ker pri njih je slovenski ! Zav°dtm P"*»*1 b: £J™r g J 1 ,__, . . . . j' , K .. . , . i žite se v velikem številu tega shoda! kmet samo tedaj ka vreden, kadar jim ima kaj pro- Gornjegrajski okraj. Vprašamo c. kr. notarja Dru- dati, pri Čemur imajo potem dobiček, kakor je to po- i , . » j- ____. ^ n___ sebno pri lesu, oziroma deskah; drugače pa jim je slovenski kmet samo ovira njihovih političnih namenov. To misel našega kmeta je kmalu spoznal tudi posili-Nemee Jonke, in videč, da brez slovenskih gro-šev propade njegovo bogastvo, pošilja sedaj svojega slugo okoli h kmetom, proseč jih, naj podpišejo pogodbe, da bodo celo leto les njemu vozili. Pogodbe karja, odkedaj je postal agent gornjegrajske Posojilnice, ker strankam ponuja denar od te Posojilnice in ljudi opozarja na njo? To menda ne spada med notarske posle, odbornik Posojilnice pa tudi ni. c Gornjegrajski okraj. Značilno za učiteljstvo našega okraja je, da noče sodelovati pri društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb. Zakaj ne? Pri ustanovnem zborovanju dne 6. avgusta 1. 1. je sklicatelj g. svetnik Grebene dal na so bile razun ©ne vse nemške. Nekateri so se vendar ' prosto voljo vsem navzočim, naj si izvolijo predsedstvo. Ali udali in podpisali nemško pogodbo s svojim sloven- nihče se ni oglasil, tudi noben učitelj ne. Zato je g. svetnik skim podpisom. Žalostno! Samo nekemu znaČajnemu, 1 Sam predlagal može za predsedstvo. In ker je tudi duhov- za slovensko stvar odločnemu kmetu, je prinesel v • nike imenoval za člane predsedstva, slučajno pa ne nobenega slovenskem jeziku pisano pogodbo, ker je itak vedel, : učitelja, zagnali so krik in odšli. Bilo je to samo osnovno da pri tem kmefu z nemščino ne opravi nič. Pa slu- j zborovanje, pravi odbor se je še le pozneje izvolil, kjer bi ga pri tem kmetu tudi s tem ni nijč opravil, Češ, mi ! lahko bili tudi učitelji imeli zastopnike, pa ne, odšli so v Slovenci hočemo biti prosti ¡nemškutarskili pijavk in ' začetku zborovanja. Dne 15. nov. 1.1. pa so poslali učitelji ne se jim klanjati kakor nekdaj. Zelo je moralo boleti Jonke-ja, ko je zvedel od sluge, da se dotični kmet noče udati. Odločil se je, da pojde sam do njega, akoravno je pot za njega težavna. In res, prišel je, kakor je v začetku dopisa označeno, dne 18. t. m. oblastno s svojo slugo gor k nam. Tukaj sta potem vso svojo zgovornost porabila, da bi tega narodnega kmeta, pridobila za to, da bi podpisal pogodbo. Ko sta po dolgem prigovarjanju nekaterim njegovim željam ugodila, se je ta slednjič vendar udal, ker sta se mu smilila, ako bi morala tako težavno pot brez vsakoršnega uspeha storiti. Tako torej, tako torej, pogodbe so pddpisane in naši kmetje bodu t^elo leto vozili les in dobiček temu posili-Nemcu, kateri vas pa ob času volitev niti videti ne more. Da, tedaj bi najraje videl, da bi nobenega Slovenca ne •lilo v bližini. Tedaj ne bode nobeden „Vi oče", pa »pet „Vi očka", kakor sedaj, ko se gre za dobiček. CttJfU okraj. e TrbovUe Javni 8hod I, Z. bo v nedeljo dne 7. marca v Trbovljah v gostilni Paražnh (Jager) ob 9. tiri dopoldne. Govori g. dr. Benkovifi in dragi. SomiS-Jfcniki, pridite mnogoštevilno. izjavo v svet, da dokler bo g. svetnik načelnik tega društva, tako dolgo učitelji no pristopijo; to izjavo so tiskali v „Učiteljskem Tovarišu". Kot odgovor na to izjavo pa je gornje-| grajska dahovščiua soglasno podpisala sledečo izjavo in jo 1 poslala na pristojno mesto: „Z ozirom na izjavo učiteljskega društva za gornj. okraj z dne 15. nov. 1908 priobčeno v štev. 51. „Učiteljskega Tovariša" z dne 18. decembra 1908, v kateri se omenjeno društvo hnduje nad načelnikom društva za otroško varstvo in mladinsko skrb za okraj Gornjigrad izjavlja duhovščina gornjegrajske dekanije, da popolnoma odobruje plodonosno delovanje gospoda načelnika pri tem društvu in da bi bila duhovščina prisiljena izstopiti iz društva, ako bi kak učitelj kedaj postal načelnik temu društvu, ker v takem slučaju ne maramo in ne moremo sodelovati. Prosimo tudi, naj bi veleslavno načelništvo tega društva skusilo potrebno in umestno ukreniti, da se taki napadi v bodoče onemogočijo. V Gornjemgradu, 17. januarja 1909." Sledi 21 podpisov \seh duhovnikov gornjegrajske dekanije in nekaj iz sosednih dekanij. o Gornjegrajski okraj. Kaj burne so bile zadnje skupščine naSega okrajnega zastopa. Slo se je posebno za odobren,H računov do konfta leta 1907» ¡n tu so prišle gorostasne reči na dan. Cesta Ljubno — Luče—Solčava je stala do konca leta 1907 okroglo nekaj nad 260.000 K, tu se je prorafcun več ko za polovioo pre' čil. Najlepše je* da je stari Krajno prodajal in vozil les za cesto iz Gornjegagrada v Lu« če; za les je dobil 7308 K 50 v» Zakaj se ni vzel les v Lučah ali v Solčavi, kjer bi se bil ceneje dobil in bi se prihranila vožnja. Pri debati o tej točki izjavi župan iz Rečice, da bi bil on dal les skoro za polovico ceneje, ako bi se bilo delo oddajalo po licitaciji. Zdaj je skupščina enkrat karfljnito nastopila in izrekla, da bdzdaj naprej se naj pri oddajanju vsakega večjega dela sklepa v skupščini, pa ne v odboru, naj ne dela v lastni režiji, odborniki naj ne prevzamejo dela, razun če so ga izlicitirali. Krajnc star. je odbornik, ki je okraju tako drago dal les. Gornje-grajska posojilnica je okraju predrago denar posodila, s stroški vred blizu po 6%, skupäöina sklene, da se denar tam vzame, kjer se dobi veliko ceneje, kakor pri stari gornjegrajski posojilnici. Akoravno je okraj dolžan gornjegrajski posojilnici 125.000 K, vendar je bilo na drugi strani naloženih 14.000 K od okraja, a obresti pa ne izkazane, zakaj to? Okraj ima ogromen dolg v znesku 280.000 K. Ko so se pre-gledovalci računov in zastopniki zgražali nad takimi stroški, je zaklical načelnik, Slovenec g. Scharb, da ne pusti žaliti odbornikov. Tako! Ako se zahteva resnica, ako se vain resnica v obraz pove, se to pravi žaliti odbornike! Potem še boste pogosto razžaljeni! Lani so zidali v Gornjigrad železnico — seveda samo na papirju. — In veste kmetje, koliko sta za ta špas plačali? Okroglo 1000 K. Le poslušajte! Inženir je dobil 450 K, kosilo v Mozirju je stalo 133. K 16 v, .večerja pri Slovencu g. Spharbu v Gornjemgradu 235 K 34 v. — Tu se pač opravičeno vprašate, kaj so pa za božjo voljo jedli ? Kmetje, takega vina še vi ne poznate, kakor so ga pili pri Scharbu. Takemu vinu se pravi bordo in šampanjec, to; pa ko-šta, košta, okraj bo pa plačal. Ker so se gospodje seveda vozili, so dali tudi za vozove 134 K 72 v. Tako imamo železnico za 1000 K na papirju! Pa to nič ne de, saj odborniki so strahovito napredni, narodni strankarji, tem se vse odpusti, le gorje, Če bi klerikalci take dolgove delali. Ali najbolj nesramno je od „Narodnega Lista", ki je pisal o predzadnji skupščini, da je vzela račune na znanje, ko se je vendar zahtevala še enkrat revizija in po bili zastopniki strašno hudi. Tak list, ki resnico tako sikriva kmetu in tako laže, ni kmetski list, amp,ak list kmetskih sovražnikov. Vendar bo enkrat prišlo ljudstvo do spoznanja, da bo volilo može v okr, zastop, ki imajo srce za ubogega davkoplačevalca, katerim je ljudski blagor res pri srcu, a ne samo na jeziku! Br«tlM okrši b Brežice. Podružnica kmetijske družbe priredi tukaj tekom marca vinski sejm. b Kozje. Iz tukajšne kaznilnice je visela od 13. do 14. m. m. redka prikazen — bela zastava — v znamenje, da ni v kozjanski špehkamri nobenega grešnika, da bi se pokoril za svoje nepotrebne grehe. b Bojsno. Prve dni svečana se je vršil socijalni tečaj v Brežicah; udeležilo se ga js mnogo kmetov, pa vse premalo, kakor se je očitalo v „Gospodarju". Vzrok temu je edino le slabo gmotno stanje kmetovo, ki ne more vina prodati; nujno bi bilo potrebno, da se v Brežicah vrši vinski sejem, ne za veleposestnike, ampak za male kmete kakor se je to zgodilo v Št. Ilju v Slo/. Goricah. Tega dela naj bi se zlasti lotila novoustanovljena kmetijska podružnica v Brežicah, katero pozivamo, da vzame stvar v roke. D o-stavek uredništva: Kot izvemo od „Zadružne zveze" v Mariboru, se je hotelo že decembra 1. 1. v Brežicah napraviti vinski sejem i. s. na predlog drž. poslanca dr. Ben-koviča. Sejem je izostal, ker gotovi krogi niso imeli smisla zanj. Ta dopis bo gotovo pripomogel, da se merodajni krogi zopet poprimejo te misli in da jo čim preje izvrše. b Sv. Vid na Planini.. Pri nas smo imeli sedaj tri vesele dni. V nedeljo, dne 21, svečana smo imeli v šolski sobi kratko pa podučno veselico z deklami-ranjem in petjem. Uprizorilo jo je „Kmečko bralno društvo" in Marijina družba. ¡Udeležba je bila sicer obila, pa vendar se mi zdi, da se mladina še premalo zanima za take prireditve. Letos ima „Bralno društvo" precej (časnikov in knjig na razpolago, mladeniči in dekleta, le pridno prebirajte! Liberalcev pa pri nas ni. Le tako naprej! 22. in 23. je bilo pa češčenje. Častilcev ¡Najsvetejšega je bilo vedno dosti. Pust smo pokopali tiho, b Slov. kat. Izobraiev. društvu v Šmarju pri 8evnici je daroval 6. g. Franc Šegula, kaplan v Laškem trgu 3 krone. Blagemu dobrotniku arčna hvala I _____ HaJnov«]$e novic«. Vojska zopet bližje. V torek popoldne se je vršil v Bel gradu pod predsedstvom kralja Petra ministrski svet, ki je trajal cele tri ure. Zunanji minister Milovammč je poročal o posredovanju poslanikov evropskih velesil. Ministrski svet je sklenil soglasno, da Srbija pod nobenimi pogoji ne more odnehati od svojih zahtev glede teritori-jalne odškodnine in glede p .^ouprave Bosne in Hercegov.ne. Z ozirom na ta sklep srl ,ke vlade je vojska skoro. ne- Glasbena Sola ljubljanske Glasbene matice priredi v v Celju dne 7. t m. v Narodnem domu koncert. Listnica uredništva. Valed izredno hndega pomanjkanja prostora smo morali tokrat veu dopisov odložiti xa prihodnjo številko. Vae, kar le bo dalo porabiti, ■ pride prihodnjič. Prosi»o torej gg. dopisnike potrpljfaja. Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju 10 vinaijev. znamko i: Loterijske številke. Dne 27. februarja 1909. Trst . 29 55 6 67 16 Lino . . 3, 25 61 88 80 Blssovir, dober in lep se zabojem . — na ogled v Narodnem Domu, Maribor -t- .je ceno na prodaj. Natan'teje pove tamkaj hišnik. 158 Mlinarskega vajenca, pridnega, ki ima veselje do tega obrta, takoj BprejOie g. Ivan Böbm, umetni mlin v Framn (ötajersko). 151 Sittiba organisla in cerkovnika v Ribnici je razpisana do 10. sušca. Cecilijanci cd duhovnika priporočeni imajo prednost. — Cerkveno predstojništvo. 135 ■a|hnfc hiša s sobo, kuhinjo, kletjo in sadnim vrtom je na prodaj v Gornjem Rad vanju pri Mariboru. Natančneje se izve pri g Macheinzu v Gor. Radvaiija. . „_. . l'<8 Pranjo Gniišak, Sv. Barbara v Halozah nsznanji, da ima še vež tisoč podlage ripario portalis na prodaj. Cena po dogotoru. 152 T najem se da lepo kmetsko posestvo v bližini Maribora, obstoječe iz prostorne stanovalne hiše in hlevi, 6—12 oralov najboljših travnikov. nji* in sadonosn kov pod Ugodnimi pogoji. Več se izve pri Slov. Gospodarje. 159 Veliko posestvo, blizu okrajne ceste, kat*ro se celo skupaj drži, re proda. Meri čez 50 oralov zemlje in se približno tako razdeli: travnikov 16 o alo», pašnikov z sadnimi drevesi nasajenih 5 oralov, sadonosniko > g košnjo 4 orale, njiv 13 oralov, $o»da 7 oralov, vinograda čez 5 oralov, s tremi novimi zidanimi hišaai in hlevi za vini-čarje, lepo prešo in veliko vinsko kletjo, v, kateri je čez 30 štertinjakov večinoma nove in velike posode polne z vinom in sadjevcem. Vinograd je z novim nasadom. Hiša za gospodarja je prostorna in lepa, sposobna tudi za gosposko družino, tako tndi prostorni hlevi z veliko množino vozov, sani, kovaškega orodja, da si lahko vzame na dom kovača delat, tako tudi strojev ved sort; tudi hišna oprava se dobi in x se to, garantiram, da je v najboljšem stanu. Potem en travnik in njiva pri zidani cesti celo blizu cerkve meri 7 oralov, ie eden gozd na sočici meri 4 orale. Vse to omenjeno se proda skupaj ali manjše dele in se lahko več let na denar čaka. Kdor želi bolj natanko kaj vedeti in tudi ceno naj se oglasi pri g. Jakobu Kramberger, veleposestniku pri St. Jakobu v Slov. gor. (štajersko). 150 Krojaški pomočnik se takoj sprejme pri g. Simonu Mayer, Koroška jd. Maribor. 149 Več met. centov sladkega sena in otave je na prodaj v Meljski cesti št. 66 Maribor. 131 Išče se vdova ali deklica, ki bi imela kako posestvo, .gostilno ali trgovino in bi hotela vzeti za gospodarja 60 let starega vdovca, ki položi v gospodarstvo 3000 kron. Vse se bo zgodila po njeni volji. Kdor poizve ?a kako osebo, dobi, kadar se bo sklenila pogodba, f 0 kron. Nt slov: M. P. poste restan-te, Koprivnica, Spodnje Štajersko. __126 Posestvo na prodaj z najlepšim tadonosnikom. Leta 1908 je pri-rastlo 70 polovnjakov sliv, prodalo se 45 štertinjakov lepih jabolk, naredilo se 35 štertinjakov jabolčnice, vinograd z amerikansko trto, dobri travniki, njive, lep gozd in vse skupaj ležeče. Men 37 oralov. Preda se skupaj ali na dvoje. Dvojno zidano hišno poslopje z lepimi kletmi in hlevi. Več se izve pii Mihael Ddajš-u v Partinju, župnija Sv. Jurij, okraj Sv. Lenart v Slov. gcr. 163 Slivov ke se proda 15 polovnjakov. Jamčim, da ni kaplje špirita zraven. Cena liter 1 K 10 v. Prodajalec Mihael Dolajš v Partinju, župnija Sv. Jurij, okraj Sv. Lenart v Slov. gor. 164 Apno najboljše kakovosti priporoča Ivan Sulčič, posestnik apnenic v Zidanem mostu. 160 Pristne H Mi Cenik zastonj. Rudolf Eeil, 149 Oablonz a. N. (Avstrija). Uradnik, izobražen, z najpriporoč-Ijivejšimi spričevali, zanesljiv, želi se preseliti takoj na deželo v večjo občino kot občinski tajnik. Ponudbe pod šifro „Na deželo" na upravništvo. 189 Seme Kašeljskega zelja prodaje 20 gr. (navadno žlico) za 1 K poštnine prosto, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kaši ju p. D. M. v Polju, Kranjsko. Denar je poslati naprej, Sprejemajo se tndi poStne znamke. Na naročila bTez denaija ozira se le pri znanih naročnikih. 14tt 135.000 cepljenih trt različnih sort Sortiran ih kakor: Sjlvanec, Laški rizling in še 11 dragih vrst črnih in belih 10.000. Okoreničenih bilk, trte so cepljene večine na Riparijo portalis, cena 100 komadov 12 kron, bilke 8 krone 100 komadov. Ceniki na zahtevo. Imam tndi 430 hI vina belega, črnega in redečega, pošiljam od »6 litrov dalje po 80 v liter. Za poboje se priporoča Josip Cotič, trtničar in posestnik vinograda v Verhpoli p. Vipava (Kranjsko). 38 Proda se hiša, visokopritličn», novozidana, s 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, lepo dvorišče, ki se zapre, konjski hlev za 2 konja, kravji hlev za y kravi in svinjaki za 4 evinjn. Zraven hiše se proda lep sadouos-nik, vrt za sp že, nekaj travnikov in njiv. Hiša leži v trgn Št. Jorjn tik cerkve, ima dvi jno pročelje in je najbolj primerna za kakrga trgovca ali upokojenega župnika. Cena primerna, odplačilo lahko. Natančnejše se zve pri g. F. Prann-•eis v Št. Jorju ob juž. žel. 98 i Proda se trgovska hiša z gostilno ! in trafiko na dobrem prostora pod ; ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbe ' na upravništvo „Slov. Gospodar", ; Maribor. 165 : Trgovski učenec, dobro izšolin, ) priden in pošten dečko, se takoj j sprejme v trgovini G. Kaiser ja v j Majšbergu pri Ptuju 170 Kdo sprejme zdravega, krepkega, šestletnega fanta za svojega? — Naslov v upravništvo. 161 Krojaškega pomočnika mladega in poštenega sprej me m takoj Oskrba dobra, dele čez leto in zimo. Po veliki noči sprejmem tudi učenca pridnih, poštenih starišev, ki ima veselje do krojaškega obrta, na tri ali štiri leta, kakor je staršem ljubo. Lovrenc Kreinc, trgovec in krojač pri Sv. Ani v 81ov. gor. 162 Lepo urejeno posestvo, ležečo na okr. cesti Celje—Dobrna, obstoječe iz hiše, mlina, žage z vodno silo, vse v prav debren stant, več močnih gospe darskih poslopij, nova prostorna klet, vrt, več oralov njiv, travnikov in gozdov, lepi sadonos-niki in vinograd, se radi prerane smrti takoj proda. Ker je dobro idoča žaga, se posebno priporoča legotržcem. Kupcem se je oglasiti pri Juriju Samec, veleposestnik in oskrbnik Novacerkev p. Celju, Štajersko. 171 Štefan Kaufmann trgovec i želeiom v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarako železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. :: Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo aa rast las, t j. Kapilor št li. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (lns-kine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 E 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vBaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod nask vom: P. Jmišic, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. VABILO k rednemu občnemu zboru Posojilnice v Framu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši t četrtek, 11. snšca ob pol 4. ari popoldan v posojilniških prostorih s sledečim vsporedom: 1. Čitanje revizijskega zapisnika Zadrnžne Zveze. 2. Poročilo načektva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Nadomestne volitve. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Fram, dne 25. svečana 1909. 174 Načelstvo. VABILO - 1. redni občni zbor „Glavne hranilnice in posojilnice Slov, Goric" r. z. z n. z. pri Št. Lenartu na Štajarskem, ki se vrši v nedeljo, 7. Snšca 1909, ob 10. uri predpoline v zadružnih prostorih. IDne^-ni red: ! 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Odločitev števila članov upravnega sveta in nadzorstva ter njih izvolitev. 5. Razdelitev čistega dobička. K občnemu zboru imajo kot poslušalci pristop tudi neudi. 173 Od."box. VABILO na redni obeni zbor i Hranilnice in posojilniee v Zičah j regist. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil t pondeljek dne 22. marca 1909 ob 9. nri dopoldne v posojilniški uradni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. ' 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. 176_Jltčelstvo. Kolektivna zadruga za Maribor okolico naznanja svojim članom, da se bodo vršila oproščeuja učencev za 2. četrtletje 4. aprila t. 1. Oni učenci, ki so do tega časa dokečali svoj učni čas in hočejo delati skušnjo za po-magače, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane, na zadrugo naslovljene prošnje z od visoke o. kr. namestnije odlok z dne 27./7. 1608 dovoljeno izpitnino 4 K najdalje do 13. t. m. na pisarno zadruge. Na zakasnele prošnje se ne bo oziralo. 177 Zahvala. Ker mi je zgorel en del stropa v kuhinji in je škodo, oenjeno po zastopniku g. Karol Vlaga in tesarskem veščaku, Banka Slavija vestno in v mojo zadovoljnost izplačala, se ji iskreno zahvalim in to zavarovalnico vsem priporočam. Franc Lapornik, 172 gostilničar, Sv. Miklavž nad Laškim. I. kranjski perotninarski zavod v Zg. Šiški nadLjnbljano sprejme smtv stalno službo-K in sicer perotninskega strežaja, veščega v pravilni vzgoji in ooravi mlade perotnine, kakor tudi v umetnem valenju itd. Opitalca in klavca perotnine, veščega v pravilnem opitanju (prostem), klanju in dresuri (opukanjo, iztrebljenju itd.) perutnine. Pogoji: popolno znanje svoje stroke, pridnost in poštenost. Službi nastopiti je prvemu 1. aprila 1909, drugemu 15. aprila 1909 ter so tozadevne ponudbe, opremljene s spričevali (ako mogoče tudi s sliko) vposlati najkasneje do 15. marca ozir. 1. marca 1909. Oženjeni prosilci, slovenske ozir. slovanske narodnosti, katerih soproga lahko pomaga pri poslu, imajo prednost. Plača po dogovoru — mesečna. Stanovanje (2 sobi in kuhinja) prosto, istotako drva in luč. Istotam se sprejme v akorda s 15. majem 1909, 2-3 svoje stroke vešče opnkarice, nadalje s 1. aprilom 1909 2-3 močne hlapce in 2-3 mocue de^le, ter zanesljivega nočnega čuvaja. Stanovanje in hrana prosta, clača mesečna po dogovoru. Pogoji: Pridnost, poštenost, treznost in vestuost. Ponudbe s spričevali itd. vposlati n j uanj 14 dnij pred nastopom službe. 168 Pozor! Slovensko podjetje! Pozor f Slavnemu občinstpu ee priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manufakturna trgovina Frane Souvan, sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. Kmečka Hranil, in Posojilnica v Pišecah uradu je vsaki četrtek predpoldne, v slučaju potrebe tudi popoldne. Sprejema hranilne vloge od vsakterega in obrestuje po 41 |2°lo Posojila daje le zadružnikom na osebni kredit po 5Vi'/« na vknjižbo po 5%- Prometa prvi uradni dan dne 11. svečana nad 12.0C0 K. 156 Kmetova I oi, rešite svojo živino pred kostolomom in bramorko, ki preti živini vsled duše. s tem, da pridate pravočasno BartheFnovo klajno apno žgano ali usedlina, z zajamč. 38—42% fosforove kisline . Nekaj dek vsak dan zadostuje, da se prepreči ta bolezen. — Pouk zastonj. Cene nizke. MicL Barthel in dr. DUNAJ X.A. 85 Dopisuje se slovenski. Vinski sejem v Ormožu! Kmetijska podružnica^ Ormožu priredi v četrtek, dne 11. marca t. 1. v dvorani gostilne gosp. Škorfciča vinski sejem ormoško- ljutomerskih vin. Ponujala se bodo izborna vina ie iz ormožko-ljutomer-skega okraja. Začetek sejma ob pol 11. uri predpoldne, po do-hodu osebnega vlaka. 178 Oves za seme čisti beli pohorski znano najbolj obstojoč in največ zrna prinesoč se dobi po 20—22 K 100 kg, tako tudi jari ječmen, siva ajda, rž, domače pohocsko detelno seme. Luceraa, vse vrste travno seme, run-kli, korenje, z enim vsa polska in vrtna semena najvišje kaljivosti pri " 134 Šimonu Hrepevnik v Konjicah. Ugodni uspehi 1907 in 1908. Srebrna državna kolajna Korneuborg 1908. Postavno zavarovano! TENAX Postavno zavarovano! Ceneje in ugodnejše nego bakreno apno. €1» de* ao »b*l&e Z :: :: Brambno sredstvo proti škodljivcem rastlin, n :: Se rabi proti: Strupeni rosi (peronospora) Orinti na jablanib in hruškah (fusikladij) Bolezni na kumarah (plasmopara cubensis) Tresavici pri borih (lophodermium pinastri) Krompirjevi gnilini (phytophtora infestaos) i. t. d., I. t. d. Dobi se pri jedinopooblaščeni „ Tenaz" tovarni za Avstrijo in Ogrsko: Dr. <3-_ HEUSTIEIK Co. prej ¿Lx. T. Schom DUNAJ, VI/2 Mollardgasse St?. 69. (Telefon 4077.) Prospekti in pojasnila zastonj in franco. 167 Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priporoča te-le tvrdke: Neveste In ženini, najdejo velikansko izbiro za obleke in perila v trgovini z manufakturnim in konfekcijskim blagom ■ E. MARIBOR, GJ-rajslžci trg št. 2, Premog in im prodaja, ter stavi tudi na dom A. VERTNIK trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami :: Maribor, Koroška cesta. ojiml Mova frgevina Fr. Bureš, orar, cčalar in zlatar w f^SarifooPss fgpiiliofioua cests 13, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in hitro izvršijo. :: Slovenske gospodinje!! „Zvezdna" cikorija Zakaj : \ ^ J knpnjemo pri JOŽEFU ULAGA TIABIBOBO, Tegetbofota ee»ta itav. Si. m-Zato!-m ker se tam dobi najboljše blago pe najavi »ml k sieer za jesen velika izbir sa mcSko in lanske oblek«, najlepše svilnata robce, predpasnike, žensV.o ie moško perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrate. :: :: :: Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufakturnim blagom FELIKS HBP MARIBOR, Poštna ulica št 8. I v veliki xslugi, kako? tudi natracs, divanl, otročje postelja ter ogledalo po najnižji ceci. J Koroška eesta št. 10. HarosSna gostilna = Pri pošti = HtaPlbOr, TsaelMavs 3sat« 49 priporoča vsdso sveža pivo, izvrstna fioauča vina ter urile In topla jail. Mar. SEedee. Tovarna za «isk® izcieite ¥ Rafiju zdeluje a parnimi stroji ix cajboljis, večkrat pvualete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovaao zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opsko x» zid, za oboke, dimnik«, rekontfa - opeka, plot it c» tlak, lončene cevi iti. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Kariera, Gasarsfea sesta, pri kaaoaarS» A.cSl;sar-}v:. Varstvena znamka. iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani je res slovenski izdelek. Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru. Šolska ulica Štev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno brivnico. Isto pripoiočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BERGLES, brivec. CM|te!! Velikansko zalogo novega modnega ter volnenega blaga, najnovejše venee in cvetlice za neveste priporoča slovenska trgovina Jos* Druškovič Slovenjgradec. ni slabo blago po nizki ali fino po visoki ceni kupiti, ampak umetnost je fino in dobro blago po nizki ceni kupiti in to je samo mogoče ako se osebno ali p°smeno cbrnete na slovensko trgovsko hišo :: :: na debelo in na drobno :: :: Spomladanski čas! Priporoča vsakovrstna semena, deteljuo staj., Incerno, radečo, (in-karnat) travno same, oves za som3, repno, stiasko salatni, kireajevo, zeljno seme iti. Nadalje: galico, brizgalnice, motike, gumi, trske, preja, ličje ter vse potrebščine zi vinograde; Tomiže^a žlindra, kose, vile, grablje ter razno orodje. Barthalnovo klajno apnj, vsake vrste ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. ::: -Alojzij Pinter T Slov. Bistrici. R. Stermecki Celje, katera razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša trgovina na Sp. Štajerskem. Edina narodna steklarska trgovina FRAN STRUPI, Celje, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. IV» debelo — Na drobno! Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- ^I^OJg Kupujeln prodaja srečke tu -vrne vrste vrednostnih papir« koii račun ter je obrestuje po čistih ^ "l^S jev po dnevnem bnrzu. Delniška glavnloa K 3,000.000. — Betervnt fond K 300.000. Podružnice Spljet, Celovec :: m Trst :: Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po itirl odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu, Rentnl davek plačnje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Oornjlgrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, l atera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo- potov 1500 K, različnim učnim zavodoic in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za iodpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ¡ii9iirčioi trebušne obveze, suspenzorije itd. umetne IVsmri «flCsi ude ter različno v to stroko spadajoče delo lastnega ■ ivnu w !MU izdelovanja, priporoča po nizki ceni vse vrste Franc Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7. StampUje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernl$, družba z omejeno zavezo v Borovljah (Koroško). Kemična pralnica oblek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic i. t. d. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini slovenski zavod te vrste. Ivan Ravnikar, Celje, Graška cesta št. 21 Telefon 8t. 17. Trgovina s špecerijskim blagom deželnimi pridelki in raznimi suhimi ter oljnatimi b&rvanci. Priporoča svojo veliko zalogo kinei-kega, ruskega in ceylonskega čaja, jamaika ruma konjaka, vseh vrst namiznega in zdravilnega vina, kave najrazličnejše kakovosti surove kakor vsaki teden štirikrat sveže žgane. Za postni čas priporočam namočeno kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju sveže surovo čajno maslo in druge delikatese. Ba?ato zalogo stearinskih, voščenih sveč kakor onih za svečnico v najrazličnejših oblikah. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus" s katerim najhitrejši in najceneje zredijo svoje prašiče spoštovanjem Ivan Ravnikar. „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega iukr. glav. mesta Zagreba ,CR0 ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago vpravu, "1" > nuujo, umgu, EIIU, LU trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CBOATIA* v Trstu, Oorno it 1. Prri zavod za graviranje in izde-:: lovanje kavčuk štambillj. :: Anton Cerne, Wana Sv. Petra cesta 6. Zunanja naročila izvršujejo ae točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Konkurira z vsakim «ličnim podjetjem. Ptuj! Domača tordka Ptuj! Anton Jurca naslednik ALOJZIJ SENČAR V Ptuju priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega, vedno svežega, najboljšega Špecerijskega blaga, katero prodaja na debelo in na drobno pri točni postrežbi po najnižjih :: cenah. Kupuje tndi vse deželne pridelke, jajce maslo itd. po najvišjih cenah. Pridi, poskasl in prihajal boš vedno?! Velikonočne razglednice priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. monro 1,000.000 kroaj bi ie samo v našem cesarstvu letno vet prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževali „Palma", ki pospešuje opitanje vsakovrstnih perutnih in dojivnik živali, jih obvaruje bolezni m belane zi mnogo, letno ozdravi sigurno, Že so belane«a difterijo ali pa v prebavilih, "l K poit. znamk (nakaaano 8 v. vež) prinese Palma z navodilom poStnine prosto; Bpod 4 K ni povaetjal Priporočam se L E. Ve 1x1, priprav. iiv. tivil, Maribor, Zofiji® trg 8. Oez sto pričanj. Prospekt prosto. 1001 » Kletarsko društvo v Ormožu rr~,.-------—-T-s ^^ S"*"'---- naznanja, da je otvorilo svojo v hiši poleg živinskega sejma v Ormožu. Točila se bodo samo dobra vina. Dobe se tudi različna mrzla jedila. 179 Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron. Hranifne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%> proti 3 mesečni odpovedi po 41/«-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in L julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo, i. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojlia m dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/4%, na vknjižbo sploh po 5%i M vknjižbo in poroštvo po 5ys% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Bvojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke. Urada« ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvsssnil praznike. — V uradnih urah se sprejema in is-pltčuje denar. pojasnNa m dajejo in prošnje sDreiemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne. 6 Posojilnic» Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. p»« O i^mfgimbrtrrmKtJBt. zadruga s noorn®^n»o m»v«hm» T testi»1 MM z „Hotel pri belesa (Terschak), Graška efes 9, L isadstropj* hranii?M vtef» pe brez vtiakcg« ©¿kitka. Sprtima Itniiilne knjHroe dragih zavodov ko« vlage ta jih obr&toge »epretrgona. Speljem vkge teii m takefti rafia® m jih oltcestaje o4 t ■a Boeljsfcte po 5% d» S 7*°/«, ter n pmftjev m na ose&sai pogoji. Doigere pri dragih preraste r noj® l&at preti m&kako^iSi gotovih «troAkov. Proiaje a vkaj&be tal» etraaka pUža le Uradni dan i vsak torek in petek dopoldne. Tiffc k iroisje a mttm rat tu, tov*i mm mm e*1—n fer si i—«. m mm. Lepa priložnost za kupce! Je enonadstropna, obrestna hiša z vrtom in dobro gostilno, na leto 3.046 K obresti, zavoljo preselitve za 43.000 K na prodaj. (Pod dobrim knpom lahko na hiši 16.000 K dolga ostane). Zraven še je jako primeren prostor za mesarijo. Naslov v opravništvu. 132 Važno za poljedelce! •Janez Riegelbaner,^Ptuj trgovina s semenom priporoma: Štajarsko deteljo 3letno, lucerno deteljo 7letno zanesljno, prosta predenice (žide). Najboljšo vrsto rone, korenja. Travno seme za mokro in suho zemljo. Vse vrste vrtnarskih semen posebno flančno. Vsak, kateri je do zdaj pri meni kupil, je bil zelo zadovoljen. — NB. Pozneje tudi Gumo za zeleno cepiti in Ilifijo za vezanje goric. 163 Pri želodčni in starostni bolehnosti se priporoča že več sto let svetovnoznano iz vina destilirano dušo in telo oživljajoče pomožno in krepčilno sredstvo = KONJAK. = Takega 12 let starega pošilja 4 steklenice za 12 K franco. Benedikt Hert, veleposestnik, Graščina Golič pri Konjicah. 144 _ Najemna hiša v Ljubljani 2 nadstropji visoka, z dvoriščem, 2 cestni pročelji, 10 sta-stanovanj z 2—5 sob z vsem, kar spada zraven, bruto obrestni dohodek 4000 K, se radi družinskih razmer proda za 48.000 kron, od katerega zneska se mora plačati samo polovica v gotovini. Pojasnila daje samo direktnim knpcem Križaj, 138 Deutsche Gasse 2, Ljubljana. Posojilnica v Slov. Bistrici urad nje vsako sredo od 9.—12. are dopoldne v svoj! lastni hi&i „Hotel AV H T It 1 JA« in obrestuje hranilne vloge 4H lsd»jat«ij !» «a tožnik: Katolika ticfcorac drnitvo. Odgovorni rwinUt : Fru Sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov proti takojšnemu izplačilu ali pa kot hranilne vloge z neprestanim obrestovanjem. Posojila se dajajo na zemljišča brez poroštva po S1/,*/« proti poroštvu na osebni kredit pa po 6«/«. Prošnje za posojila se brezplačno sprejemajo vsaki dan od 9.—12. ure dopoldne v posojilnični uradnici, kjer se dajejo tudi draga 74 potrebna pojasnila. T tek «».same »r. Ciril» v ft&art kn-a.