KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 71 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV ALBUM LETALCA JANKA VERTINA (1897—1983) MIRKO KAMBIČ Vojni in povojni spomini je naslov albuma fotografij, ki ga je hranil Janko Vertin za spomin na prvo svetovno vojno. Prav ta al- bum me je že leta 1976 zvabil, da sem obis- kal prijaznega moža v njegovem stanovanju na Župančičevi 10 v Ljubljani, Pozneje sem bil njegov gost dvakrat v letu 1980 in nazad- nje še enkrat leta 1982. Dne 17. januarja 1983 se je Janko Vertin za vedno poslovil od nas, njegovo ime pa je za trajno zapisano, skupaj z nekaj jedrnatimi podatki, v zadnjem zvez- ku Slovenskega biografskega leksikona, ki da- tuma njegovega slovesa ni več utegnil zapisa- ti. Zgoščeni biografski podatki v leksikonu ne morejo nikoli posredovati tiste širine in topline, ki jo spoznamo ob neposrednem stiku s človekom, katerega je vodilo dolgo življe- nje skozi neštete nevarnosti, doživetja in glo- boka človeška priznanja. Le nekaj malega bom omenil od vsega, kar mi je živo in zanimivo pripovedoval Janko Vertin o svojih dogodivščinah v prvi svetov- ni vojni in še tu se bom omejil predvsem Janko Vertin kot mobilizlranec (1915) na slikovno gradivo, obseženo v navedenem albumu. V njem so posnetki, ki jih je naredil Vertin sam kot vojni letalec in fotograf v le- tih 1917—1918, pa tudi v letih po koncu vojne. Nekaj slik je iz rok drugih fotografov in jih je ohranil Vertin kot spomin na znance in do- godke. Album v formatu 32 X 45 cm je ve- zan v vinsko rdeče platnice, vtisnjeno ime »Janko Vertin« pa je nekdo spraskal, da bi ga odstranil. »To so naredili neki strokovnja- ki«, ki sem jiim posodil po letu 1945 album za ogled in preslikave,« je z razočaranim nasmeš- kom povedal Vertin. In dodal je še: »Komaj da sem dobil album nazaj, uničili pa so tudi mnogo vojnih eksponatov, ki sem jih v mno- gih letih nabral kot spomin na nekdanje ča- se.« Sicer pa SBL omenja, da je zbral Vertin do konca druge svetovne vojne okr. 30.000 muzealij, ki iso prešle v zbirko Muzeja NOB v Ljubljani. Fotografije v Vertinovem albumu so veči- noma formata 7 X 10,5 cm in 11,5 X 16,5 cm.^ Letalski posnetki naselij in pokrajin imajo nekaj podatkov na sami sliki. Nekaj motivov vsebuje letala, letalce, orožje, naprave za foto- grafiranje, nekaj prizorov je dokumentarno tragičnih: razbita letala in mrtvi letalci. Med kraji srečamo Benetke, Chioggio, Koper, Beano, Bolzano, Casarso, St. Vito, mostove na Piavi, Cormons, Podgoro, Solkan s porušenim mostom, Sveto goro itd. Na eni od fotografij je Vertin kot mlad vojak ob mobilizaciji pred opečnatim zidom neke zgradbe. Te značilne poteze prijaznega obraza je ohranil Vertin do pozne starosti. »Sprva sem bil topniški opazovalec na Sveti gori. Ofenzive so bile hude, toda v času med eno in drugo je bilo mirno, hodili smo celo v kavarno v Gorico,« je dejal Vertin. »Naša ar- tilerija je bila na Banjščici, moje mesto opazo- valca je bilo prav pod stopnicami cerkve na Sveti gori, opazoval sem solkansko in gori- ško stran, povezan sem bil si poljskim telefo- nom, streljali smo na teren med Mirnskim gradom in Sočo ... « Potem je Vertin leta 1917 postal letalec. Dne 9. septembra 1917 je poletel nad Koper in ga slikal iz zraka. To je njegov posnetek. Neko- liko neoster je, vendar zelo zanimiv, če ga primerjamo s sedanjim videzom Kopra. Dra- gocen dokument! »Kako ste takrat slikali z letala!« sem vpra- šal radovedno. 72 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Janko Vertin kot letalec na soški fronti (1917—1918) »Kot pilot nisem imel neposrednega stika s kamero. Vse so uredili fotografi laboranti na letališču. Kamera je bila pod letalom, ob stra- ni letala je bil montiran vizir, imenovan so- toskop, kot nekakšna steklenica. S sedeža sem gledal V mali ekran, prožil pa sem kamero s potegom petelina ali ročke. Gorišnice so bile od 50 do 120 cm. Ko sem pristal, so laboranti sneli kamero, plošče razvili in napisali podat- ke: letalo, datum, številka posnetka pa tudi višino in gorišnico. Ste imeli kaj dogodivščin, napetih živcev in- nevarnih trenutkov!« Vertin se je nasmehnil in pripovedoval: »Bal se nisem nikoli in bil sem samoza- vesten. Imeli pa smo kot vojni letalci revno opremo v kabini: višinomer, brzinomer, zaganjač za motor, merilec stanja bencina. Bombe smo odmetavali kar z roko. Glejte tole sliko lepe italijanske pokrajine pod mojim letalom. Tisti beli oblaček spodaj je strel iz topa, ki me je obstreljeval, beli oblaček v zra- ku je ena od eksplozij, pokalo je daleč od me- ne. Nekoč sem bil v nevarnosti pred nekim Angležem, ki je imel boljše letalo kot jaz. Sli- kal sem mostove na Pijavi, pa me je obkrožil in s kroženjem prisilil, da sem moral prista- ti v nekem vinogradu. Ko sem bil na tleh, me jfc še dvakrat obkrožil in potem mi je poma- hal v slovo ter odletel. Še danes sem mu hva- ležen, lahko bi me bil kar sestrelil. Po zavez- niški ofenzivi na Piavi leta 1918 smo na po- velje letala zažgali, ker avstrijska vojska ni imela več bencina.« Potem je Vertin nadaljeval: »Tu so posnetki nesreč, žaloiger. Letalec Križ je padel z letalom iz neznanega vzroka. Deubler z Dunaja je odhajal na dopust, opra- vil je le še en sam polet kot spremljevalec, dobil je kroglo skoz bok In se mrtev vrnil na zemljo. Tu je na sliki tragedija dveh letalcev: Bergerja in Lifke. Sovražnik jima je s fosfor- no municijo zažgal letalo in da ne bi živa zgo- rela, sta z višine okrog tri tisoč metrov skočila brez padal...« »Pa ste doživeli tudi kaj lepega?« »Spominjam se južno tirolskega kraja Bea- no, kjer smo imeli letališče. Komanda nas je nenadoma poslala na zasilno letališče v Per- gine, bilo je verjetno 1917. leta, in dobili smo posebno nalogo. Neke naše čete so bile obko- ljene in mi, bilo nas je pet letalcev, smo odme- tavali iz zraka našim vojakom hrano in muni- cijo, kar v vrečkah. Metali smo jih z roko po- dobno kot sicer bombe. Akcija je bila uspeš- na, naši so se prebili, jaz pa sem s svojim ko- legom doživel presenečenje mnogo let pozne- je.« To presenečenje je opisal Vertin zelo po- drobno in zanimivo, omenjam ga le na kratko. Leta 1930 je avstrijski konzul v Ljubljani povabil Vertina na obisk, mu izročil lepo me- daljo z listino, ki jo je podpisal deželni gla- var V Innsbrucku. Medalja nosi napis: Dežela Tirolska branilcem domovine 1914—1918. Vertin je šel kmalu potem h generalu drav- ske divizije in mu pojasnil, zakaj je prejel od- likovanje, general pa se je na kratko odrezal: »Možeš da nosiš!« Vertin ima v svoji zbirki še več priznanj, med njimi spomenico za koroške borce. Leta 1933 je imel Janko Vertin v Fotoklubu Ljubljana zanimivo predavanje o razvoju in pomenu letalstva. Ob tem je projiciral šte- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 73 Koper, zračni posnetelc 9. septembra 1917 (posnel Janlco Vertin) vilne diapozitive, narejene po lastnih foto- grafskih posnetkih. Časopisno poročiln o Ver- tinovih napovedih zveni silno sodobno, kot da bi citali današnje ocene o oboroževanju sve- ta.3 Janko Vertin je objavil sam nekaj člankov o svojih vojnih spominih, nekaj so poročali o njem drugi."* Vabljivo odprta ostaja možnost za podrobnejšo biografijo tega večstransko za- nimivega moža: letalca, fotografa, predavate- lja, muzealca, lutkarja in izdelovalca maket. Tu smo se bežno spomnili le njegovega albu- ma in drobnih anekdot. Skoda, da je odšel iz naše srede tako tiho in skoraj neopazno. OPOMBE 1. Slovenski biografski leteikion, zvezek 13, str. 417 Ljubljana 1983. — 2. Album hrani dru- žina pok. Janka Vertina. — 3. Slovenski narod, 28. 3. 1933, št. 71 (Dnevne novice). — 4. Bojevnik 1933, št. 6 in 7, 1934, št. 3 in drugo, cit. v SBL (gl. op. 1 zgoraj).