List 24.
Politiški oddelek.
Jezikovno vprašanje
je gotovo jedno najvažnejših vprašanj v naši državi, rekli bi, da je v praktičnem oziru najvažnejše vprašanje. Važnost tega vprašanja že to dokazuje, da je od začetka ustavnega življenja neprestano na dnevnem redu. Druga vprašanja pridejo, pa zopet preidejo, ali vsaj za dalje časa potihnejo, ali jezikovno vprašanje se pa niti za jeden mesec ne da potisniti nazaj. Praktične potrebe je silijo vedno v prvo vrsto političnih vprašanj. Kes, da so celo po Slovenskem ljudje, ki bi jezikovnemu vprašanju radi vzeli mnogo važnosti, ali naposled se pa morajo sami prepričati, da vsak njih trud v tem oziru je popolnoma zastonj, in radi ali neradi se sami začno tudi baviti s tem vprašanjem.
Koalicijska vlada je pač tudi mislila, da se bode dalo to vprašanje odložiti za nekaj let. Kakor kaže, se to ne bode dalo.
Več stvari j, ki se tičejo jezikovnega vprašanja, je že morala rešiti koalicijska vlada. Mej drugim se je morala pečati z vprašanjem o jeziku, v katerem smejo oziroma morajo dopisovati koroške slovenske občine s slovenskimi občinami. To vprašanje je koalicijska vlada rešila nam v korist, kakor se sploh koalicijska vlada naravnost nasprotna nam Slovencem ne kaže, kadar gre za malenkosti. To je tudi lahko umljivo. Naši slovenski poslanci imajo v koaliciji važno mesto. Ko bi izstopili slovenski poslanci iz koalicije, pa se zdrobi, ker bi konservativni klub po tem razpal. Brez konservativnega kluba pa koalicija ni mogoča, ker Poljaki ne mislijo ostati v zvezi, v kateri bi bili samo Nemci in če bi zlasti vanjo pristopili nemški nacijonalci. Sicer so pa tudi višji odločilni krogi proti temu, da bi nemški nacijonalci postali vladna stranka, ker je njih avstrijski patrijotizem precej dvomljiv.
Koalicijska vlada je priznala, da imajo slovenske občine na Koroškem pravico slovenski dopisovati oblastvom.
Za koroške občine je ta odločba velike važnosti kajti z zahtevanjem nemških dopisov so politični uradi hoteli prisiliti slovenske občine, da nemški uradujejo. če bi namreč dopisovanje z uradi ne bilo dovoljeno slovensko, je občina tako rekoč prisiljena polovico svojega urado-vanja opravljati v nemščini. S tem se je hotelo dokazati potrebo nemščine na Koroškem. Vsakdo, ki bi hotel kdaj postati župan ali občinski svetnik, bi moral znati dobro nemški, ako bi ne hotel biti popolnoma odvisen od svojega občinskega tajnika. Stvar bi bila gotovo vplivala tudi na šole, kajti če bi ljudje videli, da se brez znanja nemščine izhajati ne more, bi se potegovali povsod le za nemške šole, katerim bi bil torej njih obstanek zagotovljen.
Reči moramo, da je odločba le polovičarska. Poganjati se je nam še za to, da državni in deželni uradi tudi morajo občinam slovenski dopisovati, če to zahtevajo. Dokler se ta pravica nam ne prizna, Slovenci ne smemo in ne moremo mirovati. Pa še v druzih tacih malenkostih se sedanja vlada mora baviti z narodnim vprašanjem, če tudi nerada.
Kaže se pa, da baš pod koalicijsko vlado še pride na vrsto jezikovno vprašanje v večji meri, ako bodo le parlamentarna dela tako daleč napredovala. Vlada se je celo izjavila, da je pripravljena priti s svojimi predlogi, ako bode le parlament z deli dovolj hitro napredoval. Stvar je zatorej v prvi vrsti odvisna od parlamenta.
Odsek sedaj pretresa nov civilnopravdni red. V tem odseku je Mladočeh dr. Dyk omenil, da je želeti, da bi se s tem zakonom rešilo tudi jezikovno vprašanje pri sodiščih. In on zatorej obžaluje, da se je vlada izognila temu vprašanju s tem, da v predloženi načrt zakona ni vsprejela določeb, v kakem jeziku se naj vlože prošnje pri sodiščih in v kakem jeziku se naj razpravlja. Na to je odgovoril poročevalec dr. Baerenreither, da stvar ne spada v pravdni red. Potrebno bode, da se zakonom, ki so sedaj v odseku v obravnavi, priloži še izvršilni zakon, potem zakon, ki nov civilnopravdni red spravi v soglasje z obstoječo sodno instrukcijo.    V jednem teh zakonov se bode rešilo
230
jezikovno vprašanje. V Nemčiji se je jezikovno vprašanje rešilo tudi v sodni instrukciji.
Pravosodni minister se je izjavil, da se vjerna s poročevalčevim mnenjem. Stvar se bode vsekako morala rešiti. Nikakor se pa ne bode kaj premenilo na sedanjih pravicah strank, posluževati se v deželi navadnega jezika pri sodišču. Moravan Fanderlik je pa izjavil misel, da naj bi se predložil o tem poseben načrt zakona.
Te izjave v odseku, v katerem je naše slovensko stališče v kratkem zagovarjal tudi poslanec gospod pl. Globočnik, so velikega pomena in kažejo, da se bode morda še sedanji državni zbor bavil z jezikovnim vprašanjem. Pomenljivo se nam zdi, da sta dva češka posl. dr. Dyk in Fanderlik priznala, da stvar spada v državni zbor, ker sicer bi ne bil prvi zahteval, da se v državni zakon vsprejme jezikovna določba in poslednji se izrekel za potrebo posebnega državnega zakona v tem oziru. Dosedaj so baš Cehi delali največje ovire postavnemu vrejenju jezikovnih razmer. Ko je pred leti stvar bila prišla pred državni zbor, se baš zaradi Čehov ni mogla rešiti. Naglašali so, da stvar spada v deželne zbore. Vsled tega propali so vsi stavljeni predlogi. Konservativci se še niso mogli sporazumeti za kak konkreten predlog.
Velikega upanja tudi mi sedaj ne gojimo. Vsekako je pa potrebno, da slovenski poslanci računajo s tem, da utegne jezikovno vprašanje priti na dnevni red, da bodo poprej jasni o vsem,  kar je nam potrebno v tem oziru.
Sicer tukaj gre le za jezikovna raba pri sodiščih, ali stvarnima važnost menda tudi v drugem oziru. Po uredbi jezikovnega vprašanja pri sodiščih se uredi stvar tudi pri druzih uradih. Tedaj tukaj gre za nekak temelj vsej stvari. Zaradi tega moramo vso stvar dobro preudariti in se zanjo dobro pripraviti. Levica in vlada sta že stvar precej proučili, kar že moremo iz tega sklepati, da sta poročevalec in minister tako nekako točno odgovarjala. Ako se o kaki stvari poprej nič ne posvetuje, se navadno jako dvoumno odgovarja, ker je treba v vsakem oziru pustiti prosto roko, dokler se ne zasliši mnenja somišljenikov. Barnreither in grof Schonborn sta pa morala mnenje svojih somišljenikov že dobro poznati. Zato je potrebno, da bodo naši poslanci o pravem času na jasnem. Napako, ki bi jo sedaj storili, ne bi se dala lahko več popraviti. Stopiti pa morajo tudi v zvezo z drugimi Slovani, ker le tako je mogoče, da se stvar ugodno reši za vse narodnosti, ne pa samo za Nemce.