ZJ5. ilsullRn. o Liuniiani v Mm 3. decsmDra 1922. Iihafa vsak dan popolđao, livzemii nadat a in praznika. •ftserati t do 9 petit vrst A 1 D. o 1 10—15 prti! vrst * 1 D 50 r>, večjl inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsti 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žcnitne pon Ui>* beseii 75 r>. Popust le pri naročitih od 11 objav napre. — Inseratnl cUvck posebej. Vprašanjcm glede mscratov naj se priloži cnamka za od^ovoi. Unfravnlitvo „Slov. Naroda'- la MNji">dn? tiskara«" &aafl»va olica 6t 5, prltlldno. - TaUlon it. 334. Orada litro „Slor. Ifardit'* '4^«ft**i n'Ici 4L 3, I. audstrapfa Tali on ftta*. 34. DopUa flpr#!«iii ia paliti*** ii ga listao franUovano« ***ar Rokopiaotf aa na vr*tm. ~W v JugoslivHI w$3 dni po Din 1'— v inozemstvu njjaJ iq d*i OJn 1, naJalja Din 1*23 Postnin* platana v gotovini. »Slovenski Narod** vcl.a: ------,—- - ""- ■ -"—-■ ' —---------' v imiciscvo J i v Li-.lt''«'it i p^ r>'.-ti ! 12 mekeće*...... D.n 120— D.n 1-4— Din 216 — 6 . .......G0 — 72— , 10S--3 . .......Ć0-— . rr,- , 5*-1 . .......10— . 12 . lo- Pri mofeb'Mt'Ti povlianju *e im* da' ša naročnlna lioVtaJatL Novi naroč-i ki naj poli cjo v pc/i* narodni no vcJno ^^^" po nakaznid. Dr. Ivin Tavčar za „Jjgoslovanska zajednico". Predsedstvo manifestacijskega shoda »Jugoslovenske zajednice!* »Priklenjen na bol nisko postelj se današnjega zborovanja »Jugos aiovanske zajednice* žal ne morem udeležiti osebno. Sem pa v duhu z Vami. SooroČite zborovalccm moj prijateljski pozdrav! Popolnoma odobravam Vaš nastop in mu želim popolni uspeh. V Ljubljani, dne 29. novembra 1922. Dr. IVAN TAVČAR.« Narodni socijalisti voljo vs; Jupslovansko zajednico" ki ima To I@ strank n sklep! Vse drugo Je ial jutrovskih mladi nov. Hadelstvo „Narodno - socijalist:čqe stranke." ScirišTnikom nardno-radikalne stranke! Krajevni odbor Narodno Rcdi-kalne Stranke v Ljubljani je po teht-nem prevdarku skicni!, da se aktivno udcležl volitev v ljubljanski občinski svet. Sedanji volllni red nam onemo-pača samostojen nastop ter nas siH ;:e priključitev najsorodnejsl skupini, j Ođločill smo se za »J unosio vensko . z?*edn!co«, čije komunalni program \ dale najviZje jamstvo za resno in \ uspešrn delovanje v korist beli Ljubljanu PoUiični prozram $k' Stranke, pnrb'tjnmn. da $m nofništevf^o vdefrrfte vntitev v o^t'rrH fot ljubljanski ter slasujetć za kcn.ćiđaie jusrorjovenske zsfednfee« čije skrinjica je na četrtem mesta. 7a Krajevni odbor Narodno Radikalne stranke v Ljubljani: Prof. M. Presi /. r. t. č. prcdse(fwh. Gojko Stojković 1. r. t. č. tajnik. Vl'lc! ..Samostan«! kmetifske strrnke"! Naša krajevna organizacija ljubljanska je po vestu em t temeljcem vsrstrnnskrm razmotrivanju in pre-sojanju položaja %lede volitev v ob-tinski svet prišla do sledeče odio-čitve: Potek volilvena ho]n. ktttereza smo zasTc/fnvali v*eskozt pažljivo in revr'i'rnnska, je tasno prkazal in nvs finrein prepričah da se vrši resna bnrua r&irfe mro" IMo +7ve*e *e-Invnezn Ijr'đstva« in pa »Jttfnslnven-sko zajednico«. Ostali dve stranki ne j prideta v poštev pri odhčilnl tekml Tovarisi! Izborati imamo tedaj med črno-rdečo inicrnaćijonalo, ob-stoječo iz katoličkih in nekatoliških razdirajočih boljševikov in med Zajednico kot skupino raznih meščan-skih naprednih grup pod vodstvom odkritih in primanih Jngoslovenov. Odločitev za nas je bila tem lažja, ker nam daje Jugoslovenska zajednica poleg svoje resnosti in poštenja, se izrecno zagotovilo, da bo čuvala, \ vpoštevala in zastopala interese Ijub-! lianskih kmetijskih slojev. predvsem i naših, dosedaj od mestneza gospo-i darstva zanemarjenih predmestij. Z ozirom na te tchtne razloge le vollfev dne 3. decembra za vse volil-ce S. K. S. obvezna dnlznost. Kdor ne bi volil, bi pomagal najstrupeneh šemu nasprotniku do zmage in bi s tem krš'-l preizkušeno strankino disciplino. 5 svojo pasivnostjo bi pod-piral rušilce namdnega edinstva. na-sprotnike obstoječega drnžabnega reda, z eno besedo. revolucionar je in prck^cvhr. ki ogrožajo stalno naš notranil mir. Mi nočemo. da pnttarre FJrthila-na ?rnn-avrfri!nk«rffska in trdi ne rđete-brcT-dnmovlnskn! Hočcmo pa, (fa oštrine hein. noprećrtn f* namdnn-jirgoslovenska in to ndločimo (n dosežemo s tem, da oddamo vse krog-Ijice v zatfnjo skrinjico »Jugosloven-ske zajednice*. Krajevni odbor S. K. S. za Ljubljana Vclilci - pozer! Kokor doznavamo, hočelo mladini v noči od sobote na nedeljo raz-trnsiti letake, da se je »Jugosloven-ska zajednica* združila z JDS in da nal vsak volilec »Jugoslovenske za-jrcfnfce* vrze svojo kroglo v prvo škrinjo. Volilci, ne dajte se motiti po nobenih vesfeh mlađinov, ki hn-čejo napredne glasove cepiti v korist klerikalcem. Vsak volilec, ki drži na n^tebnn poštenje in čast, sovražl ko-nipdjn, hoče, da ostane fjvbliana naprednm in hoče, da se odpravi iz lavnera fn zasebneva žMicnfa ne-morala, ki fa uče. VTrfrŽTrfrfo fn šfrfin po svojem časopisin in shodih mladini, ta naj odda svojo krozlico za »i>r?oslownsko zajednico« v 4. fkri-njlco. . I Prirairri-vclilci! Roj&ki! Dne 3. decembra «+e pnklic.ini, da cddate svoje glasove mnžem, ka-terim bo poverjeno upravljanje ljubljanske občine. Ko se imale odločiti, za katero volilno Usto Vani je glasovati, morate imeli pred oOmi ne le trnspodarske koristi občine, ampak kakor Primorci tuđi koristi Vaših ožjih rojakov, ki ječe pod tujim jarmom. Ti Vaši roja!;i pričakujcjo svo.n rešitev od mouie Slovenije v moćni Jugoslaviji. Lc ujedinjena, ne-deljena Slovenija mora bili močna ter bo v stanu, v naši državi zasto-pati uspešno in dosledno težnje za-su'/njeneca dela našega naroda. Jugoslavija pa mora 1 iti močna le tedaj ter bo motrla le tedaj prozi ti svojo rešilno roko našim neodređenim rojakom, ko priđe čas za to, ako bo konsolidirana na znotrnj. Brez od-kritecra sporazuma med Srbi in Hrvati v naši državi, pa ni misliti na konsolidacijo iste. »Jugoslovcnska zajednicac, ka-tera nastopa na volitvah za ljubljanski mestni zastop, je edina skupina, ki stoji odločno na stališču ujedinjene Slovenije ter nujne potrebe srbo-hrvatskega sporazuma. Dolžnost nas Primorcev-volilcev, ki v svobodi, ki jo uživamo v Jugoslaviji, se nismo pozabili na zasu/TjCnc brate, je, da kakor en mož oddamo dne 3 .decembra svoj glas za »Jujroslovensko zajednico« s tem, da vržemo svoje vo-iilne krogljice v zadnjo volilno škrinji co. Naj ne zaostane nikdo od nas, vsi na krov! V Ljubljani, 2. decembra 1922, Dr. Gustav Gresorin. Vclilcetn fz Primorja in Korotana. 2e na shodih sem imcl priliko obsorliti postopanje tistih ljudi, ki hočejo s pomočio beguncev rcšc» vati sedanji Pribičcvić*2crjavov rc* /im. Povdarjam ponovno, da imajo Primorci in Korošci najmanj raz!o* Cov, da bi s svoiimi glasovi izrckali zattpnico sedanjemu režimu. Tnteres našega neosvohoje^ega ozemija za* htcva sporazum s Hrvati, brez ka* t~rc£a ni kon^o'idacne iudos'ovans <>ke države. Ta!rat Sele bo Ttaliia onustila nade v razpad naše države. Vo'ici iz Prirrorja in Koroške radi trga ne morHo g'asovati za demo* kratsko stranico, ki se na ljubo eni osebi (Pribičcvić!) protivi sporaz* umu s Hrvati. Istotako rudi razkosanje Slove* nije, deloma demokratske stranke, ni v. interesu na^e neodređene do* movine. Tako Jugoslaviji, kakor našemu neodreienemu ozcmlju bo koristila enotna, nego razdeljcna Slovenija. V interesu Primorja in Koroške ni, da zapade s'ovensko ime po^abljcnjii in da se Slovenija zamerja z ljubljansko in maribor* ska oblastjo. Tuđi odpravo korupcife, ntsi* lja in partizanstva ▼ smMu zalitev zagrcbške revolucije pozdravlja na* se neosvoboicro ozemlje. Pričeti se mora z nesebičnim in poštenim dc* lom, da borno kedaj v stanu izbri* sati rr.adež Ranalla in koroškega plebiscita. Do danes se za naSe za* sužnjene brate- ni mnogo storilo. Minister dr. Kukovec se na ljubo ministrskega stolca ni niti oziral na zahtevo Narodnega sveta za ne* osvobojeno ozemlje, da protestira proti Rapallski pogodbi s tem, da ji odreče svoj f>ocfpis. Tako se je rgo* dilo, da j* bila rapalNka pogodba sankcijo a'rana tuđi od slovenskih ministrovl Pa tuđi napram bcgimccm sa^ mim se je doilej po^tora^o po ma* čevsko, o čemur pričaio ncšt-*ta obupna p.'sma, ki jih dob-vam ćan na t'n. Zato pravim, c*a bi hi.o škodljivo in ncča^tr.o, ako bi hi* gu.ici r.ase-.*"i raMAm p^^nccm in j;!aiova'i za ti^tc, Li so jili co^Icj vcJno zaro^tav!ja:* in prc^arj^ii. Smatram za svojo dolžnost. da r°s 7ovcm vse on? 1 c.dT'ncc \?. Prigorja in Koroškc, ki ni-^o za^ovo^'^i s sedanjimi razmrrami, c'a odrJaio svoje glasove »Jugoslovenski za* jcunici«. Anton Brandner, narodni po-?c:ncc, doma iz zasužnjene Zi'jskc doline na Koroš!:cm. Trgovci! Jutri nas zove na volisče — bela Ljubljana. Odločitev za Vas ne bo tczfza. Boljševizmu in komunizmu ne pustimo gospodariti na Ij'ibljanskcm magistratu. Niti mu ne moremo za-upciti ohčinskcga premoženja, niti pripustiti, da bi gnspodaril z našim imetjem. Komuni^tično gospodarstvo je bilo se povsodi, kodcr fc je uve-I javljalo, razdirajočc. Sledila mu je konfiskacija zasebne lastnine ter ubl-Janfe svobedne trgovine. Isto nas Caka v Ljubljani, ako zavlndajo crni in rdeči komunisti v mestni ohčinl ljubljanski. 7apravili bndo njeno prc-maženje, obeino pahrili v ogromne breznlodne dolgove, mi borno pa pla-čevali. Pa tuđi takozvanim * Mladinom«, ki nastopa jo pod firmo Ju gost. demokratske stranke, ne smemo odpreti duri do mestne posvetovalnire. S tem bi le utrdili politično stalisče — režimu. Trgovci! Spomnite se pri jutriš-njih volitvah vsch šikan in mučeni-štva, ki ste ga bili deležni pod režimom. Spomnite se brezjrlave tr^ov-ske politike naših vlad, spomnite se, kako se je ubijala Vaša podletnost, spomnite se vsch carinskih veksaci], spomnite se neusmiljenega davčneia vijakn, kl Vas je pritiska!, spomnite se, kako Vas je režim sk"Šal zape-Ijati v korvncljo. A7 ga soVdncza trgovca, ki ri motre! voliti Mladine in njihovo režimsko Vsto. Fdina list^. kl je* v tem volUnem boju moremo zaupati svoje glasove, le ~-± JttKO#e-he r*Ti*i9t\. Prttem «5?^r?te «yrn*Q dc-favnlce! V«*k svo^odnf rarm^h v obrti In ▼ Industriji bo podveran. Ne samo, da se Vam bo vzelo v*<; veselje do d«b In do podjetrostl, ko* munlzem je sovražnlk obrti <?ak Ivan Pav^e AvTiist ?r-;rfrrr Fran " .« Kačič Metod S^escgii-volfri! JTH-R1 VAM KODE STOPITI NA rO'K^F IX IZP^ATl IZ SVOJlf SPEDE MOŽE, Kl JIM HOĆETE POVEV1TI UPPAl'O IN GOM-O" DAPSTVO NAŠE LJUBLJENE BELE LJUPJJANE. ODLOC1TI IMATE. KEDO NAJ ZASTOPA VAS IN \rAšE KORISTI, PA TVD1 PVOSPEH IN NAPPEDEK NAŠE SLOVENSKE PPESTOT.JCE. POZ1VLJAMO VAS JrSE, Kl vam je rnrr.OBJT ljubuans SKEGA MFSTA NA S^CU. DA SR POT.NOSTEVILNO. BREZ VSA KR I7JFME. UDELEZITE JUTRAJŠNIH VOLITEV. S TEM TPDN1M PPEPPJ(*A» njem onr>4jTF jrrrrj vsi svoj GLAS KANDIDATOM »JUGOSLOVANSKE ZAJEDNICE*. I Vodstvo y>J:i?os!ova:iske zajedničar: Dr. VI. P.avnihnr. 7i\ D-rFič. DEMOKRATSKA STRANKA JE PODOBNA CRKAJOČEMU PSU, KI 1.E7.1 NA GNOJU . . , DR. DINKO PUC9 iedenji poslevodeči podprcđszđnik JDS. (Na ssfznku na rrn^i^frn'u l~*& 1920., ko ss fc hnfefn osnovati »Go* s^odnrsko stranko«.) B JS B Cl fl O ?5 tfOiiiCi! iiJogoslQ7ans^3 zaJeđ.Đlso" |e Vrzita vsn]D krasio I Stran 2. •Sl.nVTNSKI NUmn« dn* 3. decembra 1922. s^ev. 275 V boj - zmaga je naša! Na praznik najveejega našega veselja, na praznik našega jugoslo-venskega vstajenja si je zapisa! slavenski glasnik brezdomovinskih kle-rikalcev in komunistov sam na svoje drzno čelo besedo: »Smrt!« In tej besedi, tej grožnji je priđejana šc beseda: centralizmu. S tem debelo tiskanim geslom !n pozdravom, za katerim se pač I skriva vsa brezmejna razjarjenost klerikalne naše politike, stopa naš načelni nasprotnik, ljubljanski »Slo-venec* In vsi, ki se skrivajo za njim, v boj za zrnato in nadvlado v naši ! slovenski prestolicl. Ves Čas, odkar je tem našim kle-rikalcem umrla ranjka Avstrija, ta zibelj njihove zerneljske sreče in politične moči v slovenski preteklo-sti. ves čas, odkar se je našim klerikalnim politikom avstrijske vzgoje In miselnosti. upajmo za vedno izvila iz okostenelih njihovih rok politična moč skoraj tiranskega značaja, nosi-jo ti zastopniki in oboževatelji za vedno minolih časov na svojih strape-nih jezikih besedo »Smrt« v tej ali oni prozorni zvezi in nameri. Srnrt sčm, smrt tja! Tako odmeva iz teh nič več črnorumenih, pač pa sedaj komunistično-rdečih njihovih vrst in grl! Slovenskerrm in zlasfl IJuhljan-gkemu klerikalizmu smo ob pre-vratnem času odbili njegovo zmršeno in zmešano glavo. In kmalu po našem radostnem vstajenju mu je malodane usahnila skoro vsa politična moč. Fn dr. Korošec, dr. Brejc in vsi ti mali možje velikepa časa, so hoteli dobiti politično moč vso, prav vso v zakup. Ta nakana se jim je tuđi posrećila sprva na veliko nesrećo naše mlade in težko od nas vseh pri-čakovane države! Kdo se ne spomi-nja dr. Koroščeve viade v Beogradu in dr. Brejčevega paševanja v Ljubljani. Za vse večne čaše je s temi imeni združena naša koroška tragedija, ta velikanska izguba, ta težak, ta skeleč t r i b u t, ta nezaceljiva rana, katero nam je zadala ta klerikalna vlada, ta do oblakov segajoča »modrost in previdnost« teh jusoslo-venskih grešnikoT. Zlasti naš slovenski del jugoslovenstva ne srne n i k-đ a r dati odveze in jim n i k d a r po-zabiti te velikanske pregrehe! Mi Slovenci smo dobre duše. Radi prizanašamo vsakomur vsoko krivdo in vsak če rudi »tuji« grehf dasi moramo čestekrat sami zanj de-lati težko in dolgo pokoro. Je pač še kos starega hlapčevstva v nas in v naši naravi, ki ga ne izbiješ in iztiraš tako kmaiu in tako lahko tuđi z naj-imjšim bičem. Preveč pač smo se ga navadili v pretekiih časih žalostne naše usode. Toda te naše nactjonalne naglavne napake, te naše pohlevnosti in malo-marriosti se moramo in hoćemo otresti čimpreje in z vso odločnostjo! Zato je naravnost predrzno, ako se klerikalna ljubljanska garda pripravlja sedaj k naskoku na našo belo Ljubljano! Bela je Ljubljana danes in bela mora tuđi ostati! In ravno vzprieo te crna nevamosti moramo za belo našo prestolleo v boi, neiz-prosen boj, kjer zagrabimo z vso inočjo najhiijsega njenega in našega sovražnika, ga treščimo ob tla s tako silo, da se nikdar več ne pobere in nikdar več ne opomore. In to niti z lastnimi zdravili, niti s tujo pomočjo, ki so mu.jo v sedanji borbi obljubili najhujši klerikalni antipodi, najdia-metralnejii nasprotniki, brezverski in brezdemovinski komunisti in boljše-viki in boljševiški brezdomovinci. Na tla z njimi vsemi! Na tla za Tselej t Ljubljani! Ce ste zapravili našemu narodu divno Koroško, nam naše ljubljanske prestolice zapravili no bodete! To geslo naše veljaj za Vas, ta klic pretresi danes vsakogar, ki svojega jugoslovenskega srca in mišljenja noče odeti in zacrniti z brczdomovinslvom. V kratki naši jugosiovenski dobi se je že toliko-krat pri vsaki važnejši priiiki razgalilo in do dna dognalo to brezdorno-vinstvo, tista grda, cinična in pogubna brezdomov?nska brezsrčnost, ki baš našim čniim in rdečim komunistom — tem sovražnikom domaće sreće — vsak hip prileze na ostudno godrnjavi jezik in razširja najgrši strup v najobcutljivejši mentaliteti pol ali manj olikanega, preprostega, v srcu dobrega in v bisrvu poštenega našega ljudstva. Tik po zgodovin-skem preobratu, čigar štiriletnico prazrmjemo slučajno baš te dni, so se vse na^e klerikalne trdnjave zrušile same od sebe. Blage sapice tedanjih prevratnih časov so pa za hip zavele po naši javnosti in naši domovini. Katjti kmalu zopet se je preobleklo naSe politično nebo. Fn zopet zabili veter pređvojne klerikalne zagrize-nost! In zaslepijenostl po naSIh slovenskih pokrajinalL In že. pgroža zq- pet ta strup plahocvetočc rožice naše slovenske, jugoslovenske zavesti in državne navdušenosti! Toda! Tebi, naša ljubljena Ljubljana, bije pravo jugoslavensko srce! Tebe navdaja iskrena radost in lju-bezen do jugoslovenske narn majke domovine. S TeboJ in s Tvojo resnič-oo lugoslovensko zmago se hoćemo jutri, ob slovesnl prlllki Tvojih, toliko zaželjenih, toda brezdomovtsko in od drugih strani sebično razbur-karkartih občinskih volitcv iz vse ga srca, iz vse duše veseliti mi vsi, ki smo Te vedno ljubili in ki Ti hoče-mo tud! v bodoče boljsih časov v znamenju naše jugoslovenske zajednice in njenih idealov dokazati svojo Čisto, navdušeno ljubezen z neumornim delom, z neutrudljivo požrtvo-valnostjo in s svojim nesebičnim, ne-ustrašenim in neupogljivim ju^oslo-ven stvoru. V boj torej, ker — zmaga je naša! Zavržena entiMika pspsža Leva XIII. Kako ponosni so bili klerikale! na velikega papeža Leva XIII.! S kako častjo so izgovarjali njegovo j ime in s kako ošabnostjo so citirali j dan na dan njegovo encikliko proii i socialistom! Papež Lev XIII. je plsal o socia-listih: »Oni (socialisti) napadajo pravo lastnlne, katero je sankcijoni-rano po prirođnem zakonu, in pod | pretvezo, da hočejo zadostiti potre- i bam vseh, napenjajo vse sile, da bi \ vzel! in dali splošnosti vse, kar so si i pridobili posaraeziiiki s pomočjo zakonite dednosti, z duševrim in ročnim ćelom ali z varčnostjo. To svojo gorostasno stališče oznanjajo na javnih shodih in širijo potom knjig ter \ časopisja. Oznanjajo ćelo, da viso- | kost in moč vlade ne izvira od Boga, ! temveč iz ljudstva in da se ljudstvo \ lahko upre zakonom, kateri so spre- j jeti proti ljudski voljL Odtod prihaja ! uporno mišljenje napram visokim \ vladam in godi se ćelo, da uporni i podaniki, napojeni s takim misije- j njem, dvigajo svoje brezbožne roke \ proti glavam držav . . ,c » Vse, kar je pisal papež Lev XIII. j proti socialistom, velja danes proti klerikalcem Kremžar-Stanovnik-Go-sarjeve vrste. Duhovnim gospodom se belijo lasje, ko vidijo, da papežke i besede ne zaležejo nič več, ko str- i meč opažajo. kako derejo sociaiistič- ; ni eksponenti klerikalne stranke v j boljševiške nauke. Z grozo konstati- | rajo, da so ti zmedenl ijudie zavrgll j enciklike slovečega pepeža Leva | XIII. in so danes mnogo hujši nego I socialisti, proti katerim je naperjena. i Skupno s prevratniki R^peda.fo pra- j vo Iastršine In skužajo človeŽUo družbo preob'Ičiti tako, da bi se vzelo cosamczn'kozn vse, kar so si prido- j bili s svojo pridnostjo in s svojim ' tnidom, j Ti mladi klerikalni razđlrači se i smejejo papeževemu nauku, da je j oblast od Boga, in se derejo na vse i grlo, da je oblast od ljudstva in da j se mora vsepovsodi in v vsakem j slučaju vpoštevati samo volja ljud- j stva. To so uporniki, kakršne ima ! pred ocrni enciklika papeža Lev* ) XIII. Boga so odstavili in na njegovo .' mesto postavili ljudstvo. j Škof Bonaventura obupno vije j roke in zmaje z glavo: »Kaj sem clo-živel!« O samoodločbi in o avtono- j mHl dekvskessa in kmetskerza lj-ul- ; stva govore r>o svoiih lepakih in na j ljriOtjanskem magistratu na] bi doži-veil poskiise boljševizma sedaj, ko so Je zloniU v Rusiji glavni njihov po-skus! Ti klerikalni ljudje so bbzni. Zato pa dosiedno iz v$ake njihove besede đoni za Ljubljano samo škoda. Ti katoliški boljševik! so šerne, ki delajo Slovencem sramoto. Proti tem šernam treba nastopiti odločno. Ti nam ne bodo gospodarili nikdar! M\ hočemo dvigntti Ljisbliano, da bo gospodarsko cvetela, ta zrno-šana dn:žb« cko!l Krenižarja in Pori 3a pa hoee imeti Ljubljano za bolj-ievišfd eksi>erintent! Kdor hoče izgubiti, kar Ima, ta naj voli ono pisano družbo, kdor Ima pamet ▼ glavi, se ogorčeno obrne od te pisane družbe In bo volll >Ju£O-slovensko zajednico«. Gorje bi bilo IJudstrti, ako bi prišlo pod »samoodločbo« zbe^ncllb elementOT, ki strašilo po LJubllanl s plaščem »delometa Hudstra«. Llud-5tro bi moralo đelat! In «rar*tl, pisani kolo vod ie na bi dobro žlreli ob n}e-trovfh žuljih. Ruski vzgledl so dovolj poučni. Poskrbfmo Jutri, da dobe ti sle-parji ljudstva za^inženo lekcijo in da nato Izeinejo med nami! SKRINnCA »JUGOSLOVENSKl! ZAJEDNICE« JE — ZADNJA!! Kremzarjsva republika. Republikanska vrtoglavca Krcmžar in Stanovnik bi rada zagospod.vala na | ljuhljanskem magistratu. Ljubljana je ! pač središče Slovenije, katero heče | Kremžar osrečiti z republiko. Te zmeša-: ne klerikalne reve kriče sicer seJaj na | to. sedaj na ono stran, trenotno si žele naza; Avstrijo z Otonom in Cito. ko pa uvidijo, da s tem ne bo nič, se zatečejo znnva k mhli ra slovensko republiko. Ako bi prišli v ljubljanski obCini do velja ve Kremža ji, bi pomenilo to korak v rapredovanju njihovih razdiralnii na-menov. Dandana^nji so naši komunisti bolj mirni in spravljivi kakor pa K.rem-žarievi ljudje. Ta huiska okoli in dela zdražbe, da bi spravil kviSku »Delovno ljudstvo« proti onim činiteljem, ki stre-mć po dobrem. uspešnem dclu v pravo korist Ijubijanskega mesta, v kateri koristi so cbseženi tuđi de'avski interesi. Nikdar se še ni tako nesramno izrab-Ijalo izraza »delavno ljudstvo«, kakor se to godi sedaj potom klerikalnili izro-dov. Ako bi delavci sledili klerikalnim političnim sleparjem in jim pripomogli do stolčkov na magistratu, potein gor.ie delavcem! Nikdar še nišo kazali kleri-kalci srca za delavci. kazali so mu le svojo nenaklonjenost in v slučaju so-vraštvo. ZaloSka cesta! Ob raznih prili-kah seveda se potuhnejo v ovčjem obla-čilu s prijaznim licem napram delavcem, ali kdor jih opazuje, vidi kmalu v njih stare volkov^. Ti stari volkovi bi *^dnj radi raz?;ajali po Ljubljani, v središču slovenske republike. V Beogradu «io se tak rat smejali, ko je Kremžar na shodu SLS v Celju usta-navljal slovensko republiko. Tako-le jo ie pogruntal: »Slovenci hočemo biti sa-mostojni. mi hočemo svojo državo, svojo republiko! Proč od Srbnv!« To je bilo vodilno geslo pri snovaniu slovenske republike. Toda oglasili so se drugi in rekli, da ta-le »Proč od Srbov!« se sli5i \ sicer zelo lepo. toda treba misliti na vse jlučaje. Kaj pa. ako bi začel Lah Škiliti čez mejo, ali bi se ćelo avstrijski Nemec pripravljal ra pohod na Maribor in na Jesenice? Brihtne glave so sklerile, da mora biti v skiepu glede republike ob-sežena tudl obramba domovine. Spravili so jo v sklep. in sicer ie dobil Krem-?ar nalogo, da b\ v slučaju napada na slovensko republiko lepo pisal v Beograd, da smo Srbi in Slovenci eden Jn isti narod, da so ogroženi naši skupni interesi in dg zaradi tega naj Srbi ne-mudoma pošlfejo v Slovenijo svoje hrabre junake, da odbnejo snvražnika. Ko s« to zgodi, pa se lalako iak:;j vrnejo do-mov in po Sloveniji b^do skrcmžani Vierikalci zopet rjuli: »Prv~^č od Srbov1« V vsch drugih stvareh ločeni, samo ©bramba mora bui zajamčena v Ben-jrradu! Po taki repubTik1 hrepene Vleri-kalni zmršanci. Smejali so %c v Bco-jcr?.du takrat in ^mejali bi se Jlm v o'^raz sedai, ako bi prihaiali taVl-Ie možja v Beograd kot zistopniki Luihliane. Vso veliavo ^tare klerlVralre stranke §o vrgll Kremžarjl in Gosarii ob tla. 5fa-re kleriValn« stranke «ptoh ni več, to, Var jo dan?«: predstavih, je brnzga vratolomnih ide], v njenem ospredju stoje ljudje, katenm treba prepreci« vsako Javno de'ovanjo. ako firJemo res dobro Sfoven-I' !n Lf«»bnan!. Grda brozga je bil »Novi Čas«. Karkoli je kak lnpov dnma ali v inozemstvu nar»!«s1 proti Jugoslaviji, v*e je verno pnna?al protisl^vcn-ski »Novi Čas«. Kaito crdo fe huls^at, ko Je !etoi bi val na5 kralj na Hfedu! Kako nesramno s© )e ta čas^p'srta potvora cjbrcirn^a ćelo ob ns?o kralj?co! Zdravha. laž, H*rveta, podlo podti-kanje, peklcn^ka zleba. *ntansk«"> rova-rcrr.B proti državi, vedno me^atijc in razbt'r.ianje ljudstva, nikdar pa mV>cn?-ga čina v ozdravljenje n?.5ih notranjih razmer! Ako bi bila TJubl;ana tako nc-srečna. da bi zapadla klerikalnim nakn-r.am, pntem bi se razvijale r^zmere med nio in Beogradom naio^trei?ie. ka-tafttrofa b? !o zadc'a in v«a Slovenca bi ogromno trptia. Mi znvcdnl volilci no-čemo klerikalnoga zar.tnpstva v Linbl'a-n! in zato naj se Kremžar dne 3. decembra pobere s svojo repubMko *pat . . . KOHUNIZF.il. d!1, Y T?n?fM ?e prT?e! |M"w1«*i. ^« ?*to d«i i« od tera. cd V»r Je L'rrin rrnteiesfi ka-p!tu1r»r''o bol?$evflVffr« fcoroviiirrpa. Z d«-iiitcf>šVtm sresloTn »Mir ta vsako ceno!« so M vsedll ruski komiTn^tfCni vodftel?! na prestoi. AH mfra r\so đelaii. marveC so d^-lall nemir tu nered, Irpremfnlsloa sv^e !de-)• t dejpnia. svojo te^tTirt ▼ pmksn. Zavre1! so vst, Vir ic vttiilo dn*Tef na £osr>ndar-»kem, polUffrem, ktiUurn«m pofhi. V^e Ie b!1o reikcfToffarf!o, bnrfuTsko. »Mf prfti»5a-mo novo fcfvf'en'e, novo drufubno prenrcdi-tev, da iavlad?^a entkost fn prav!''« «a llrnem rveta«. TsiVa to krfSa'T Ta odn^av-1'aTf zasebnu iss^Tno, ipp'enfali trcovfne. tovarne, ter korono r^rertaH fn rartepi! vtc kar Rtu ni n*aj»1o. Prfrsn-sil nf*o ne Snli. iie rerkvi. re ume*nosM. ne vedf. V«e so Breobrnm. Odoravlii so bfrokratfren fn vr-rif v kot mflftnrfzem .. ^ f Tati veV br*% truda !n tefav ie »t rh«tal. Pa ra n' bfio zln-tesra veka, pmpak Llerfn ?e rrnral kmalu od-preti mta tu poredati, da konumizem po svoji poftl mm Bor« Ba^rci Prevoč |o t spo- ru z realnimi življenskimi potrebarni. In tako se vrača v Rusija suro življenje: in se tuui počas: docela vrnc. Ljciiin m naia država k*r naitrdne.ia, krepka In nrprtmaglilva. Klerikalna hndob;>a u«ni keravnis:© na po-vrsje. I.?tfh!>Kikoiru obč.nsketnu svetu bi j'.fc kJos-KsIcl rsdJ n?*!l oa hrcet, dn kl no t9~%-A d«tsti lit bi Ljubljana aopot dobila vladfi<:$a koi!iisar'a. Komunisiićni vf.'ditcljl, kl nastopajo za voll'no liito s KlcrikaLi, ikcdij.'eio reizrner-no dc'avstvu, ktr s K!crik;i!ci prihaja samo nered, nemir in nesreća ra ćc'avce. Nai Jugoslovensk! delaveo je p- V !i :.n, d.* dela za državo, za r ki cbstoj in dobra bodoč-nrst. Pcgltjmo na Angle.Oo! Velika deTav-ska stranka ]c tamkaj duscgla pri latlnih volilvah si'ajne »:*pebe. Pa zakaj? Zato, ker zastopa ć'ibrn delavske interese, vse to pa lepo v iklada z angle^i.im narodom. Le',r,s je ta velika deiavska stranka na svojem zhorovanu naglašala, da dela ▼ ćosezo svol'ik ciljev z zakoxi;iml in ustavnim! srcdstvl. Takrat se ]c hotela tuđi komun. stranca pridrn/1'i tej stranki. Pazvila se Je bila dolga deb3ta, po kateri je bil dolični pretilog skoro sojIesro odbit Mac Donald je oštro obsodil bo! šcvfke In nihovc jirev-ratne doktrino. Nsgii'ša'a se je d^linost dc-lavske stranke, da ima vodi i borbo proti komtinfstMnim teorTum. Anglcškl n^rod ins*irktivno mrzi dfktati'ro. Ctčnl zbor Rfranke j"e zavrsef kosiunlzem, «*.or.l pa je š« red, tud n! sasl&icl z repuMIkanizaatn kakr^ntko!! vrsle, «srveč Je dcl&vfkl za-stopnik Hcnderscn irjav!!: »Tud: kadar delavci prldejo do vlade ostane kralj na pre-sic!;*.« i Tako t?l7%' dno fovnre angleški delar- ! ci. Tak^ se pri'a2oduje:o razmeram in splo-Snemu Či'Stvovanju. tako pa tući ta strar.ka dnseja uspehe za delavca. Pri nas pa ko-miir.fstlčnl voditelji sami ne vedo, kaj na: bi pravzaprav počeli. Ssmo to vedo, do ne smejo *:or!H nič takega, kar bi kazalo, da rsC'jnajo z obstcjsč.tn; raznisramL Sedaj seonijo svole Ijađl t L'ubljani nsravnost pod kTerik?!!ae pužke. Ali jiir. bodo sledili komunls-Ični delavci? UpoŠtevamo v po!ni meri, da ćelavcu v Jueoslavij'i ni postlano z rožami, toda { KP">St3va?ro tt;di, da je drusodi žc stokrat i s-abse. Dslavci! Pomacaite pri delu, pri-skcZi.e na pcm^č pri zeradbi države, sai s tako porr.o";o koristite sarr.i sebi. Nikar ne tavaite okeli z brezmisc:n:mi bol.ševl- ' škirr.i teor; srni. Računajte z razrr.arami, str-n." e se v vrs^e, zavedajte se. da ste itiRO-slcvsnsk! ćzizrci tn da hnčato žtretl t Ju-sroslsv.r ket dobri driaviic«i doftojno ilr-IJex;e. Kćer pa s klerikalci okoli hcdU ta si more 1« neizmerno žketiovati. Vsaka zve-za $ klerikalci prinese delavstvu s?mo ogromno ikodo. Zato pa Vi »komunUticni« delavci. pusiite slabo družbo s klerikalni, obrnite hrbet Llcninovi utcp\"i in postanite dobri Jugoslovcni. Tako si utrdite svojo or-ganizacro, svojo pozkijo in dosleden boi vam prines« lidr.bno življenje. Le poglejte raje na AngleiLo. k]cr cve:e in se clvica kvi&ku deiavska stranka, kaker pa da bi Sjedali šc nadalje, kako žaiostno pc^inja boLicvi/cm. Pričnii« s svojo preokrenutv:3o pri liab-ljassk'h ohč «*k:h ▼olitvan! Nnbcn pošten deia^ec no ho voli klorik-lca! Proč s klcri-fcalcl \n proč s klerikalnim privezaocem dr. i--------------- Komunizem - smrtni snvražnik Krist'jsove vere. Pri nas v Ljubljani smo tfoživcli nenavaden, rckcl bi, skoraj nenaraven pojav. da se je katoJiška stranka zve-zala s komunisti, dasi je znano, da je ni na svetu politične organizacije, ki bi bolj sovražila kršćanstvo kakor je ko-rminizem, ki je znan tuđi pod imenom boTj*ev1Stvo. Pa je pri nas klerikalno-bolj?evi^ka zvfzt mocoJa, izvira iz prav razVčrih vzrokov, na]va*ncj5! pa so slfdcči: !. klerikalno mlsfcče ljudstvo je po svejem časoptsju nezado^tno informirano o sovražnih idejah boljše-viknv naprrm cerkvi in bocu in o na-!»protju med bolJSevikl In cerkvijo v vseh državah sveta. 2. Klerikale! hoče-io za vsako ceno rediti ^vofo stranko po^lna fn tsko Žrtvujemo katoUSVo vero v stremljenja po politični nadvladi. Čitatelji se bodo še spominjali ve-llkesra virmrja, M je zavrSel po celem VatO:?5V:em !n sploh kr?Čanskem svetu, ko ie ^a časa jrenovske konference kafnUSVt renovsk! rad«JVof pordravil voditelja bolJSeviKke delcpacfje, mu po-dal roko in se 2 njim prijazno razsro-var^l. Pilo je to ravno v*t tednov po-TTTffe, Vo so bil! na povede moskovske !»ovj^<:Ve vlade naju^ednej^f ru^kl Skofje !n cerkveni dostojanstvenik! na rrorovit na?!Ti mijeni H nnto PTnorien!, enetra ?rmcd nfih so »K^^a sVnha'l v kotln. Ocnovsk! nad-J^-nf Je nnnrnvil ta Vrat — recimo — ve-Uko nerodnost in časopisi so zbnpl! nad tem svoj* Sale. ParlSk* >La Pressc« ' j? prinesla sliko, na kateri sedita ta nati^koi iji Lo,j:>c\i:>ivi de'.csat v intlm-ncin razfcovoiu in spouaj stoje naiis-njene boijseviske besede: »Vi ste £a kniall, mi pa smo sa skuha'.ic . . . Pa pustimo šale in vn;imo se k sovrašU u komunizma do ce r k v e. Loljševiki so ruskemu narodu vzcii duhovne pastirje, jih prcgnali, i;omorili ali pa vtaknili v j'jće, oropali so vse cer-kvc in sr.mostar.c do zadnjega, v So!ah se verouk že zdavnaj več ne uči. Isto pa fiočcio doseči po vsch drugih drža-vch. Dgjšcvi"::a vz^oja je ne samo brezverska, ainpak izrc:i;o proiikr-ičunska. V cni zadnjih Stcvilk londonske revije Rcvicw of Rcvic\vs (od 15. okt. t. I.) je spisal anj:'Cbki podpolkovnik C. P. Havvkes članek z naslovom »Prvi ko-raki k bolj^cNiziru« (First sicps to bo!-fhevism). V nj-m razlaza, na kak način se v arteških ncdcljskih bolj'cvi-Skih solah učijo otroci rri pouku snvra-šfva do države in cerkve. Te sole (Pro-lctarian ^chcols) so dcl propagande komunistijne orpranizacije, ki jo vodi boljševička »tretja internacionala« v Moskvi. Ustnnov'jcne so bile pred tremi leti, ko je ho'j?evi-ka oligarhija v Pusijl zače'a sistematično orjrr.nizirati propajr^ndo v Veliki Rrifan'ji. Ustanovili so tud! pro!ctarske sole za otroke delavcev, tako da se jim že v nežni starosti vcepi sovraštvo do oneca, kar je drugim otrokom sveto, namreč do vere in domovina ATcsto cerkven;h kafekizmov Ima-jo v teh šolah uvedene boljševičke katekizme z vprašanji in odgovori, na primtr: Ti n: smeš ljubiti domovine, kajti ljubezen do demovine je medna-rodna živinska kuca; ali pa: Dekliea: Kaj meniš s tem, če rečeš, da se zavedaš svojeca stanu? ! DeČek: Zavcdati se svojega stanu po- meni, da nismo navadno »blago« v 1 meščanski državi. Dcklica: Toda cerkev nns je učila, da imamo neumrljivo dušo — da nismo nobeno »blago«. I De!ek: Res je tako; toda duhovnik in župnik sta dcl tega sistema in vam pripovedujeta to, da vas oslepita. Dcklica: Zakaj pa toliko ljudi veruje v kršćansko vero, če ni prava? DeČek: Kršćanska vera je dcl razredne države, ki tako barva svoje dogme, da jih ljudstvo veruje. Kako brijcjo norce iz vere In boga, ka?ejo sledeči primeri protiverskega j pouka: 1 — V resnie! ni nobenega Boga . . „ ni pravoga Bnga. — Bogati grof plača svojo pot v nebesa, nebesa pa nišo nobeno podjetje za delovno ljudstvo današnjega dne. —Kristus, na križu umirajoč za grcŠnike, je tako smešna stvar, da bi človek obnpal nad vplivom, ki ga ima 'fa stvar na delovno ljudstvo. Pomcni samo nekaj, da postanete ponizni in se udate. Če nima to tega vpliva na vas, pa namerijo na vas strojne puške. —Kršćanstvo je bila najmočnej^a vamosrna zaklopka. ki jo je »hur?uj« spioh kdaj poklical k sebi v pomo3. »Jezus ni umri. da re§i naše ljudstvo, NTa tcj — ali kateri drugi — Kalvariji.* (Pcscm.) Pa "dovoTj o tem — anglc^ki ČlaneK je vcTczarimiv in bo mnrsikomu od pri oči. Konca se pa z vzklikom na anglc-?ko narodro-politično ligo (NTaf:cnal Po'ltica! Lcague). da organizira javno mnenje proti demoralizujoči aktivnosti komunizma, ki kvari narodovo zdravje. Priobčiii smo ta Izvajanja v infor-macljo In v prevdarek vsem onim, kf misHjo 3. decembra pri volitvr.h glasovati za »Zvezo delovnega Ijud^H-a«, to se pravi za komuniste. ATorda bodo potem srečni neki dan, ko se bodo njih otroci učili v Soli mesto cerkvenega komunistični katekizem in ko bodo kuhali cerkvene dostojanstvenilie žive v kotlih tuđi pri nas. VELfKO ZAVTMA.N.fr: 7A I..TITPLJAN-| SKE VOLfTVr! V BEOGRADU. [ — Beograd, 2. decembra, (Izv.) Za ljubljanske občinske volitve vlada v parlamentarnih in političnih krogih veliko zanimanje. Z napetostio pričakir'ejo rezuHate teh volitev. Radikalna »Tribuna« priobčtije zanimiv dopis o seda-' nj! volilni kampanji in veli. da irra naj-več izgledov na zmaco »Jugoslovcnska zajednica«. — Poziv državnim uradnlkom z akademsko izobrazbo! Ako bi se pre-drznil dr. Zerjav s Kumanudijem v res-iticl dati uradnistvu nabavni prispevek za božič v znesku 50 do 100 dinnrjev — kakor poročajo nekateri časopisi — je edin odgovor na to nesramnnst, da vsak uradnik denar sprejme ter da ffa cdda tišti politični stranki, ki je po rje-govem mnenju žeriavovstvu najbnlj ne-varna. Če nas je že ta družba spravila na beraSko palico, miloščlr© pa do zdaj ▼ takl brezprimerno Imoertinentnl obllkl le še ite sprelmcmo. Če bo Še doljo ostal režim mladinov. potem borno rm-Koče v bodočnosti prisiljen! sprejematl it takih rok tudl tako miloSčino. — Državni uradnik VI, čin. razreda, Stev. 275 ■~*^— •S LI* V r N ^ K I NAkUlU uric 3 decembra ix& Stran 3. Jato" prti „S!ov. Maroifu". Gospodje okoli »Jutra« so te dni zopet enkrat zapisali, da je vpliv »Slov. Naroda« podoben nioli. V Ljubljani je sicer par ljudi, ki se še nekoliko drže »Naroda«, đrugaee pa njegova beseda nič već ne zaleže. Gospodje klepetajo o ognju in žveplu, o teroriziranju, o nasilju. Kakršni pač so, tako čebrnajo. V resnici bruha »Jutrot dan na dan ogenj m žvcplo okoli sebe, terorizira volilee in se poslužuje v volllni borbi grđega nasilja. Ko tako div j njo in sujcjo na vse strani, ni vraga, da bi v svoji razviti ofenzivi no zakrieali tuđi. da ro spravili »Slovenski Narod« ob vso vcJjavo. Sa prećno je začelo i7hajati »Jutro«, so že rovali proti »S!ov. Narodu« in ko so pri-čeli izćajati svoj list, so razvili po me-stih in po deželi široko a~Hnc'jo proM »S!ov. Narodu*. To v onili časih, ko so starini in m'adini se skupaj sedefi, ko so se rr7adini laskali starinom, za njihovim hrbfom pa ?c pTcfTf svojo lastno po'UV-o in svojo onrnnizacijo. Pa do da-nj^rnera dne se n^o uspeli s svoj'm nexe^rrm dcTnm. Prib?jrr*o to, da je napredna jm-rr«-* unoSrcvnla. da imnmo dva rnprcdna dnevnika in HnteTa raz-vcf^ in dobrr^n r^rt?nVa r^rm^, toda >!n*rovcf« n?*n VfjfrM nrrnrn:»tT 5 svo-l*m rrV+V^rJrnirTn pro'i »NT-nr'u« irt rc'f* n?*i fnserentfe «n (*o*»7TT Jrfrov^Ve rrrr*??»*e, (f;, nf cmcio vc* dnj^+T osr'a-5ov -Np^o^tt^ rr-r\-cč di je ed*r?o ni-vre^no rTr»*:Tn v ?'ovrr?fi »Tit*<-o«, Tn- ntso, n-i ffh f^rtf re f^o^o. TTrr«*«?*!tT se r*r«-Ti^ «rf->rf «?e v*r*rr» veVf-'VT' prero- vrvs.n ^«^f>.-. ^Vvcn^-t N*»ro^« i? r:~- pirf». 1,-f c^ *tt+*?o VTV**"'*"^ r->i^ (»-7'n-« kn, pa dv?«TTcfo kvišloi «rv*oie hrTM**e F^ve in d^^nmir^io: »Mi sr^o m\ ki »Tu+ro« peM^mo«. Tz vlšav fe ?e marsf-kc?o pnde! ra tTa, pa *e r?de. M! se r-ij-Se ne dvff^Trro v đomi^jave vi?Ve, ?n**-vce" o«fpinrr>n jCpO pn j.vnjeTn tr_ dnem stališču, kjer se je lažje pečati s potrebami slovenskoga naroda, kakor pa v vspenjajoči se vrtoclavostl. Mi smo povsem zadovoljni, da smo Čul? n. pr. na shodu kmetskega Ijudstv* v ponedcTiek v Ljubljani iskren kile: Živci »Narod«! To nam daje zadosče-nje in spodbudo, da vztrajamo na poti, katero hodimo, ker je prava in ker pri-Tiasa koristi našemu ljudstvu. AH se bo ču'o na kmetskem zboru kdaj: Živelo »Jntro«? Najbrže nikdar, ker se vedno bolj odtujtije interesom slovenskcga naroda in njegova demokracija je podobna ničli. Tako je. Izven Liub!jane da »Narod« nič ne veTja! Tu mislijo »Jutrovci« na »Dr. KuVovčcvo oblast«. Pa se ze!o motijo. V Mariboru je neknj demokratov, ki re^ametno presojajo »Nnrodovo« vz+rria^je pri nerazdelj!v! Sloveniji. Prugi pa nam plrejo in ustno izjavljajo, c'a fo za skupno slovensko domovino. Menda vendar ni nikogar na Stajcr-skem, ki bi resno mislil, da de!a »Narod« proti koristim štajerske pokrajine in proti Mariboru! V naši akciji je ravno obscžcna dobrobit Maribora in vse štajerske pokrajine, ki se bo lažje goji- la v skupnosti kakor pa v razdeljenosti. tfazburjenost se sčasoma poleže, ko priđe spoznanje, da so delitev nareko-vali bo!j strankarski interesi, kakor pa dejanska potreba. Nastcpi čas, ko se bo reklo splošno: »Narod« je imel prav! Nemški Črv še vedno je slovensko zemljo. Tega treba uničiti. — Slovenija mora biti trdna zsradba in Ljubljana in Maribor njo najsvetlejši točki. Zavedamo se dobro pomena Maribora in v skupni Sloveniji ga borno dvi-z?M 4a bo naš ponos in n?3a dična ob-mejna postojanka. Take stvari treba z razumom rarpravljnti in se ne prepuštati strastem pa zaraziti v zabavljanje, ki je poceni Tvi zajrdro ze'o zna-čilno ra one, ki se ra pos?u7ujejo. Prosimo prizac'ete go«pode, naj poslušajo to-le: Po Ljubljani agitira in divja za mladire najbolj mož, ki je bil se do nedavnega Časa z vso svojo dušo in z vsem svoj'm srcem za nerazdelje-no S'ovenijo. Sedaj, ko so ga vpregli z nekimi »zastopstvi« v svoj voz, mora biti scveda za razde'jeno Slovenije. Ni- kako spoznanje ali prepričanje ga ne vodi pri tem, ampak žepni interesi mu narckujejo danes zavzrmanje za mari-borsko oblast. Go«padje! Ali je to resno, at' je vredna, da se zivrie? Tako brije najbližja okolica okro-j dr. Ku-kovca norce z marihorsko obla^tjo. To je res lepa demokracija. Tako demokracijo je treba iztrebiti in vsaditi na njeno mesto pravo, ki ho združcvala napredne Slovence, da homo važen in upo.^tcvan faktor pri gradbi svoje države. Demokratska strast in trma škodu-jeta vsem Slovencem in provrrocata. da se vedno siinejše tb?io y\\\\\t ki še vrdr.o nišo prira'tli k hijroslaviji, v naših severnih krajih Kemci. Za+o pa ?' np, s!ovrn«ki nrprednja-ki po?frne vo!je, da po^tav;r^o krcpT o moč pri knnfo!!da.Mjf nntrsnjih na'Hi r37m<*r in da si ucr\ar:mn mirno in dobro S'over'jn. Pcđ nrrn-rrrn nerazde-l*PTif» Sloven'io hrt imcl MarlVr svojo oc*"čno mesto, kaker to nesporno /a-s!užL IKIusso!i.rijB hjive o fcgasio-venskih rs^vah. OPUSCCNA A?PR\CTU NA DVl-M\C!7O. — !STR\ DOHI .flTGOSl.O-VCNSK'E $O1..C. — CRNOOORSVA VI AD\ NE FKSISTIRA. — I7VFŠ1-TCV DOGOVOROV. — NOVA PO-GAJANJA ZARAHf PM^ANSKE POLITIKE, Urednik beogradske^a »Trgovin-skega glasnika« g. M i 1 e t i ć je imel cbširen razgovor z italijanskim mini-strskim predvodnikom A\ussolini.;em. Aliletić je hotel naiprvo izvedeti, ali so se odnoSaii med Ita'iio in Jugoslavijo po Mussoliniievi iziavi v parlamentu izboFšali? Mussnl'ni je odgovori!, da je to pač nemogoče. ker je govoril še le pred par dnevi zbornici. Na vprašanie glede sestanka z Ninčićem je Mussolini odgovorik da ne more povedati ničesar drugoga rezo to. da «e je izvršil pogovor na prijateljski način. Miletić: Ali mi more VaŠa eksce-lenca obrazložiti program fnšlstov glede Dalmacije? Mtissolini: Treba loČiti stranko od vlade. Stranke imaio lahko j svoje programe, ki se ne skladajo s sta- j liščcm vlade. Ali je morda pri Vas malo Srbov, Hrvatov in SIovencev, ki ne bi hrepeneli po Istri? Tako se naha'a'o med nami posamniki in morda tuđi stranke, ki mislijo na Split Šibenik itd. Vlada izvrši sklenjeno pogodbo in ni-ma nlkake aspiracje na Dalmacijo. — Miletić: Ali smemo upati, da bo naše [ ljudstvo v Istri pod italijansko suvere- j nostjo uživalo enake pravice, kakršne smo dali mi italijanskim manjšinam? iMussolini: To se razume. Enake pravi- j ce, enake dolžnosti! Samo ob seb! )e ! ttmevno, da bod j imeli sveje narodne sofe. — Miletić: Ali mi morete povedati, kdaj se prione z izpraznitvijo tretje ćore? Mussolini: Kakor hitro bo pogodba • ratificirana v parlamentu. Miletić: Kaj mislite o rapallski pogodbi? Mussolini: i Ne soglasam z nio. ali sprejmem io. Mi- j letić: Kako stališče znvzame Va5a vlada napram »crnogorski vladi« in na-pram propagandi, katere središče je v Rimu? Mussolini: Črnojrnrska vlada ne • cks'stira, pa tuđi Črnoeorcev ni. Sicer I pa je to osebna njihova zadeva. MMctić: Kai mislite, s predsednik. sjledc Darda-ncl? Mussolini: Treba dobiti rešitev, ki b^> ugodna nacijon^inim interesom Turci je. Zagotoviti treba pri tem tuđi interese Z'manjih dr?-*v, kakor tuđi onih, ki s<* na'iajajo ob Črn^m mnrju. Miletić: Kaki so odnr.Sa.ii Vaše vlade z Allianijo? Mussolini: Albanija ima pravico, da i eksistira kot neodvisna država, ako je albansko Pudstvo spo^ohno zn to. — Rim, 1. decembra. (Izv.) Ttali-janski ministrski svet se je v včeraišn^i ; svoji seji zopet bavil z Rcko in Dalmacijo tako v teritorijalnih, kakor noli- j tičnih in finančnih stvareh. Postavili so se temelini kriteriji za direktive vlade v teh vpraSanjih. in prcdscdnlk MussoCnf Je znova podnf svo?o že iz parlamenta znano izjavo clcde izvedbe pogodb. Iz-rckel je zatedno svoje občudovanje le-jrionaricm in vsem nnciiona'nim elementom na Reki in v Dnlmaci'i, ki so se znali z visoko disciplino postaviti na stališče, da |e potrebn na]vi?jo Intcrcso nnroda postaviti pred svojo asplracne. Ministrski svet je z odobravanjem vzel r.a znanie predsednikovc besede. — Rim, 1. decembra. (Izv.) »Mes-| snffero«, ki ima tesne zveze z vlado, se I bavi z zunanjo - politično izjavo vlade in pravi, da gre Jugoslaviji za to, da si zagotovi v Solunu svoje pristanišće. Italija se temu lo protivi, ako pa bi §lo za tcr!tor:ja?no, politiko, prijavi takej svoj veto. Zato ni izkljuceno, da bi se z Jusoslavijo ne začela nova pogajsnja \s?ed nove sltuac'je na Balkana. List upa, da bo Jugoslavija proti zngotovitvi italijanske pomoći za njeno balV.ansko politiko prtpravMcna za gotove koncesije, ki bi Miissollni« o!a]5a[e izvršitev vseh sklenienih konvencii. ZNATNO PADANJE CEN MESU NA DUNAJU. — Dunai, 2. decembra. (Tzv.) Kakor javljaio listi, je na trgu opažati znatno padanje cert mesu. Ccne so padle za 10.000 K. Nckatcri mesarji iz?av1"ai->, da bodo lahko prodajali meso za 6000 K kilogram.___________________________ Zbirajis znamke za ,Ji;iins[Qvensko Matico"! Pciiiične vesfi. =? Povrattk ministra zunanjUi del i Bec;srxd. Fo poročillh iz Lausanne se tekom prihodnjih dni povrne zunanji minister NinCič v Beograd, da puroča vladi o dosedanjih uspehih. Za odsot-nosti dr. Ninčića vodi jugoslcrvensko delegacijo na orijentski mirovni konferen-ci naš pariški poslanec dr. M. Spaiaj-VovLi. = Prl?!od romuneke kra'Ilce v Deo-grad. Iz Hfograda javljaio, da prispe danes r-b \2. romunska kraljica Mari;a na obi«k. Krpica osians v BcczraJ:i teden dni. — Asn«rlč«m! >roH NeM?!)l. Clentcn-ctiu ;c irnel v Ciil ajru velik jovor, ki Ra je p^ili i' lo 3nr^ ljudi General D!.:kfnson, bivJi vo;nl mini^ter, Je izavil: »Ml nismo senatr-r"!, katere bi bfla prcv7c'a ta Čnst in ki bi se spodtik.-ll nnd ncmvr'n'm! brsedn-mi. In.cti rrtrraro pred o£m\ kaj ;e bila vr,j-na in da dobi Tr-inclia v prvi vrsti na* zopet n.i svc'l strmi, ako bi ^e impcrTnUsM :-nn NcmCia pret'rzni'a zn-^.a nspa^tl civi-lizacl o. Irkrvavela Tr«r i a r« rrrrc d»-mobi'izirati. NcmČi'a nai \ c. da bi Zrdin'e-ne dr?nve z Anc:liTo vrfd rr'nl'e^e Trar f i na pnmoč, ako bi hotc1a Ncmčl;a Izvrii'i prntip"5tnvcn rasknk.« PTckinsnn je Itc-kel npan c. dn bo mopr"! Clemcrceau fnn-co/om p' veda'l, da je nn rr.V.l.cnc Amcrl-čnnov, ki hoče'o *«*ntoviti Pran I I pitr^^-no v^rstvo. Grreral P:iwcs te iz'avfl: »Mi hoćemo v mr(!n*rodnih vpral^njfh p"s!u-Sati moža, ki vcrire v t», kar reče in ki reče to, kor si rrMi.« Dnwcs se je spomin;a! mnraiii!i!r;a vp!iva C!cmci"f3ua nn vse .irmnde v rrem ia^u, ko je b"ln civrir-icin v nevarn-^tf, in na uresrfčitcv eno'ncjra vodstva, katero Je om^cočilo ken^no zma-ro. Pav.-cs je rckel: »V'o;ne ne sr-crno iz-jrubiM. Ne bc:*c se reč! A'meriki, da je Frp.ncl'a, kl Je bili tekom 50 let fzp-stav-l'ena dva^rat ncmSki invnzti. uprnvilenn. da zrhtcva varstvo proti novemu LIcpcn'Li Nemči'e m hcccinrni:i.€ = Kr!'o fo b!H u?trc"cn! er§kl m*nl?!-rl. Ant:!c^';i listi pripovcduc.'o podrobnost o iismrC'cniu rr^1-ih m:rf*:*rov. Smrtna ob-sodba iim je bi'a jp^ročena cb 7. zjutrnj, strc!:cni pa sa bili Stlri i;re potem, rb 11. Med tem časom so rbso:en:i spreTemn!J Člnne svolib rodb:n. debili so vso pos!cdnro versko tnln/bo, nnkar so Uli takn? prcp^lin-i na mori5oe. Gunarls Je ležal v postcPi te-žko b^lan in zdravnikl so že par dni poprej Izrekli, da ne more več dnigo žlveti. Ko-rraj se je dvisrnfl s postel-e In se udcležil s tovartsl n:im namervene verske prlreditve. Nnto so iih rdpclb!! z avtomrbMi nn morl-$Če. ZadnTe knnke je nnprnvli. rpotekninS se. Drusi obso;cr::i so bili še kolikor toliko mirni, Strafns je kad'l ci^r.reto, Baltnzzi je nervozno čistil svoj mmnkc', jcenrrala H.i-«ri:anesti'a pn je pretresla mr-iicn, ko so ja Javno dt^rac^rfli In mu slekTI voi^Sko uniformo. — V ItaM'rnskcm senatu so se r^ra-žalf nnd eksekttciro v Atcnah. Co'lati ie Izreke! nnjodločrtc:5o indTrnncf"o rndi zločina, izvršenc^a nn OrSVem. PridruŽII se ie temu tudl prcdscdnfk Tfttonf, poudprjajoč »plemenite tradief'c Itali'nnske kulture, ki je vedno korakala na čelu svetovne civiiiza-ci:e (r)«- = Koliko je 5!ovanov? Jan červen-Ira priobeuje v »Nnroclnih Ustvch* srn-tistiko o evropskih S!ovanih. V pcMh s'ovan^kfh dr/avah današnje Evrope je 1.35.500 000 Slovanov, in to v Rjsiji 90.6.?S.0f>^ v Po'jski 22.600.010, v Ju-o-staviji 10,163.000. v Cc?Vos!ovaški 8.,6>f2.r>nO in v Dolarski 3,55.S.0nn. V nem. dr?nvah je Š'ovnnov 2,073.000 in v int'nMdh 2,o^ri.000. Rurov je v Rusiji 90J0S.000. v PoTj«M 6,4OS.OOO in v Cc-?Vo?:Mva?M 434.1YY). Pn!Ja1-:ov je v IVj-s!xi 16.1.^ ^fV). v RuMj! 450.000 in v Ce-SVo«fova5kl frri.non. Č^oslovukov je v Cc?Voslova5kf ^,0.?7.0D0 in v Jusro5!aviji 111.000. V neslovanskih držnvah v Romu ni j i in v Laitiškili Lržavaii je Rusov 1.7J9.000. Foijakov v Ncničiji 1,575.000. V Avstriji. Komuniji in v Italiji i« 897.000 Jucosiovcnov. Dolgarov je v Ro-muniji in v Grški 700.C00. čehorovakov je v Avstriji, Madžarski in KcmCiji 461.000. Razvcn tega je v Ncmčiji 105.000 Ju^oslovcnov. Tako je v neslovanskih c-ržavah: Rurrv 2° a, Po'jakov 9"o, Jujto5!ovci:ov 7%. Bols:arov lS*o in Ćchoslovakov 5?a. S!ovan?ke država im njo vsesra skupa j 167.6^ 2.000 prcblval-ccv in površine na svojom teritonju 5,375.000 !:va<-Tratn;h !::1nmctrov. (**>'• povrSinc vse Hvropc.) Koliko pa je 5!o-vr.nov n av?ern svetu? Pu^ov je 144 rn!-Piomv (zajcc'no s \3 rr\\]']ou\ v Aziji)* Po'jnkov je 2-4 mi'jrrcv (3 irven Tvro-pc>. Ji!«T»«fnveTiov in.^^^.O'in. Čcnns'ova-!:ov 1 J.5O0.P0O, Pn'rrnrov 3.7^0 nnf). S'o-vnt so po tej statistiki nnjsilnejše pleme v Evropi. KOI dc^rjk'*! d^rov $^*>"ri'h. Na Pvnaju se ;e vrt-V* v X. r-Vra!u s!1" J ita!r^rsM!i ro-ci^'^tPr!!! bcrMncev, katrrcjrn ^o se rdo-!":*!!! trci! S'cvrnr dcbvr! o»4a'fh nrr^c'nv. Na *r^ti $r* \t2v]'?r\*k\ n°v«rrrti ic bVn r«=tra rcs^lu-c?"a rr^ti tcror:;i ft-iH'-n«;1--''! fr.š;-*ov \r. H.i-!i"p.r«;!im p^TItrčnim in s:r"V^vrirn orranJ-Mc!'?.m je bila poslana scIiJarncsina brzo javka. = S~nrT^o, te jcn 1S-17. Ojc mu je bil itnl"a^ki žiJ. rratl ra Art;lr7in:a. Zrr^dai ?c se 1? pnđai na politijro polje in prišjl krmlu v parla-rr.cnt. Za na«; Ju^slovene je naivažn?]-?a njc?;nva dnba, ko je b;l zi'^nnjl rnini-sfcr od bta P14 do 19P. Pariš';! »Jnur-ra!« p:Še tozndcvno: »Do«;c^"l le lnn-dansko pnjj^dbo, ki ic orJn-ln Ttn!i'! naj-Siršc; nade iredentizma in ki je privela tozadevno akciio. Tak jo bil n:?crnv pro-?ti/. da je ost?! v vs-!i eledečili si Vabi-petih. Po z^v.^i ie š:l ?nnr.!no v Par;-Z s!'!!nrio z Orla^d^m. Tam je imel boje z VVn^nom, zinuti cl-?d? reškej:^ vp^a* šnrv'a. Tu se je bila razbila njegova sW*t a'i nicgova enerjr'a zbns te^a ni b:la sterMna. Prinravl'ai je posredovanja Df Antinzrcvhi ardit^v in fašistovsko cibanie. Smrt sra je dnhitela v trenotkn, ko se Tta!i:a vra^a k svr-lmn naci^nall-st*jr»em:i programu.« Fonninn je bil p.>* kopan po svoii želii Čisto nreprosto. Počiva v Romitu na kraju, ki si ga je sam določil. blizu morskesca obrežja: Po vo-, roizpovedanju jo Sonnino pripaJal an-gličanski ccrkvL — Nov'.narjl porabljen! na Švedsko. V Cottcborsii bo pr'!i^£Tn:c leto u:bi'r:skn raz-stnva, ra katero b?do povab'^ni novinr.rjl vsesa sveta. Ogledati si b^do mogli tndl vsi £veds!:o. Povrb! se iz rpn.M'c pet no-vhar;cv. Iz Pot:ske dva. \r Čc^koslnvnSke tri, iz An^Iiic 10, iz Nemči'c 5, iz Jucosla-vLe 1 itd. — OJs^fno?t Rrs?:». Ob pri'ikl prosTn-V3 čc!rte rblctnijc črikrslovaikc rcp::«H-ke !e bil pri prczidcr.tu M".ssaryku sveCaa ^^cd. »rosI'cJlra Novrstu poroćajo, d.i ie bilo Časno predsedniško mesto za mi/.o prazno tn o! rešenn z rusko naredno z3'■tavo, ovito s črni^r paićo'nnom. To je bl!o mc*to odsotne Rusi'e. Obctli so se udel©-žlli zastcpnlkl vsch slnvanskih drživ. MATI 1N SIN. »Drart mati! Nocoj, po dolgih tcžkih clncvih, prvič govorim s teboj, ki si mi dala življenje. Sedim v zemlji, odkoder smo prišli in kamor se vrnemo, stol mi je zemlja, miza zemlja, mesec mi sveti in zvezde mi ko-vort o tebi, ki si začetek in konce moje misli. Stojiš mi pred očmi kot v oni temni noči. ko si mi obesila po-doro matere božje s sedmimi meci v okrvavi.iencm srcu. prckrižala me, ko sem odbajal in šepetala: »Pojdi sin, domovina te kliče, mir sivolasih starčev in rcdnlžnih otrok naj ti bo svetinja, dražja od materine ljubezni. Čuvaj ta mir, pojdi tia, kjer so tvoji zatirani hratje. podaj jim roko in stoj iim ob strani, kadar bodo oma-eovnli na trnjevi poti, vrni se ž nji-nii. kl so na^e krvi.« Takrat te nisem rrizurnel. d^.ncs ml zvene tvoje bese-de v tišesih kot dnvno znana melodi-ip v?rra! sem videi prvič to kri. Mbd'ie b!1, ti'd? on je Imel ma*er. nrnvil rrf je ce^e večere o nii Tn zde-|o cf rri je. dn mi rovari o tebi. tako t; i» bUa"podobna. Trdi nfr rVovp v^iih bratov Tn pnmn- \ '^j ;:^i Vo hodo nmntrovali n^ te?ki ^^Hf T^err»? 7\-+**r Te ornati s«m. f>«««i^ i* nrf rrVnr^. trt?*f!ir»o. 7i^no. 7^.„v Trt r-*«o r^'?^vi. V prm vn Te v\\t> vV*™ r «rrmw?e. V mr?Vit st Te 7nsvet^o Vot sot-ra t materfnem %česu in udarila y počog tiSinp. On 1q omahnil, z roko se je prijel za prsa kot bi hotel zadržati odhajajoče življenje in zfcrudil se je pred menoj okrvavljen na zemljo. In mnosro jih bo, ki bodo orosili s svojo krvjo rodno zemljo. V tej pravljični mesečini čutim kako se Mi/a počasi, plazeče kot tema se vleče, stiska in tez"i, ko je še daleč od nas.. Beli oblački v skalovju pred nami vstajajo dan za dnem, množe se in širijo, nad nami pa švisrajo je-klcna zrna in stri/ejo gole veje o*;i-rotclifi dreves. Včasih rdari daleč za brdom, zemlja se strese. In takrat prisopiha jeklena jeza. nad nami obstane. razperi in razr>r*f se med n?»s. Noćni je na ni. pot^b^Tla se je. Reli oMn^kT so sp^Tl ćeli dan, mir je okror. Te^l in dn^T, pa sam ne vem kaj. NocoJ bi bil rad s te^oj. Sećcla hi pri oknM. rlavo bi ti poi^TI na nr-sa Tn noslu^i bi. kako Sumi v cfalfa-vi kavica. Pa se je jeza potiTbnTla onkrai skal Tn pre^l, kd^J plane kot i^streb tTa. k?er ste vf. d^ vas 7«n"a-h\ In rp^trt^e no svetti. Spomfnfam se tvo.TTn ^^sed tn de^rf^a se krrf v r>cst. Kadar ne bo beTTh oMa^Vnv, bom ron#*t rovorTt s tebnf. V*mi Te vsem^rrnčvn roka! T^*oJ *Tn MT^an.« Materi Te nn»abnHa r^kn, sTnovo nl^Tno Je 7drs^Ho na tla. 7t*np} Te bl-h Ta*n?^ mese^na pnC. T aben Terenski ve*er Te r>+rewi no«?f»dnTe IT^tTe 7. f'rpvTa r>h bT^T. prfVr^i ^e Te «Vorf r^nrto oV^o Tn 7«f«Tfi1 v sTvTb fn-*f»H o«flw|Wf rnfitere. P'rn— br»t*!. ^f^r— bnm f^ Mlfi ura i*»A r?er»n H«-'rn. p^inof. 7r>nr1n Te ^V«<> fn ^r»it«t'-\n 7«ve«*i. KTe T§ fr?r»f MT1*»ti pofni? so TT r^^'e mT«T1 no r'^vf. B^^nre V«T dela? Mlad se je zaril « zemljo, def mu kljnje v obraz in veter šumi mimo ' njepa, pa nima kam bi se mu umak-nil. Ha H se le srečno vrnil domnv! Naslonjen na pu^ko je drcmal Mi-lan v jnrku. Podil je spanec proč. ker se je bal jc?c, ! je morje maTiinfih o«rnTerih fe^Trkov. 77ziu!i, 77-^Ttitt. Je 7anefo r-rj njim, jeza jo bmb^Ta r>~eni in JekTo Tz te^ie v temo. Zfanfto s<* je. na^rtlnfin. v?va-lovlto in nlnnT!"> kot fma po^^^t Iz vo7*n nrrlco unija t'a, kfer je Hf nn meć nfTml. kT so st»1t nt brpnfVu rtr>, movTne. MTi-in Te •V^H iz okor>a. ČitI Te rl^<. kT M pre^r^n mrtve fz sn*-r*i*. V «M!n r>red n*fm Te r^roroto. T^T^ i<« rn>rfl* v Je7o. O, k!e «toff fn kaf se tmr*\ r\krn>w ^VvMn* ^fN r* f^ *«TftM1* Tti vr^i v n^V^T^^tr^ 9r»i*t o^<»v^a r^ke. r»t'»r»-.^ri^x*» r!fv?^ r^' V'^e^^ Vrf v Ta-«rtn^**» f^V^ii Jn fr^tonf 7^V H ?e ti- tema ta objela MUanovA oCL Zasu- kala se je zemlja, zvezde so hitele mimo, 7n?.ni obrazi rred njirni materin snTeiil.iaj, poslcdnji pozdrav. Potem je izffi^ilo vse. Pod oknom je zašnmelo, v crolih vej^h st?re Hpe je zaječnTo. zasto-knln, potrkr>Tn na okno, ralilo bo ječe je od*rrnilo zaveso. Plazilo se je v so^o. kier je spala MHanova mati in z;«?e?nlo v kotu za pečjo. Mati je odr>r1a ocT. Tz teme je čt:!n, kot da je oster nož prerezal n^neto stn?no. Pod mTzo se je z prV-iTdi!l \t t**krrx sna. StnnPa ?e k nVnti, rdr^-nfTa 7*vr*r> fn strme-H v d^i^o pred se^nf. Or»te v*»*e. vela. wn?r>n trava Tn mrtvo !M?e n^ poff. Tr ^n^e^^e h**+ sr> pr!dn*elT nfrrv*!. 7 vpm"1^ vrf?^em so «e r^T-jfmrJ*! r»ec\ roln rirfvfff. h****]] so pn ^Tffif tt-tvf. n^^fr^TT mrtvn ?Wt?^ in <*r\ f-rrn^r^tT V^HV W rf* Te o^n^?n! r*^-tr>^ rio r>^"". ^'»fnjiT^f f^t fp r"*n*t^ rf*)r*r f^ Mf MH^ meri n^T. V Tt-n*******"***'1^ ^rnry v n^*n1«(^ ^n<*»^ ff» ,'trf*f« y ^>oVa«^i r»«f^^ttfit nT^^^v nn- *+**A rr«f^ r1-«^'*«« t^^^^f*^ < SVo^-v»f fen,u.vU ki ste življenje y flvljenjul_ Za vas sem položila najdražje na oltar. vanck in rre nn pot. ^ Stiha trava v polj'i Sumi pod njenimi noTnm!, r^!c vr;c v jrozdu ji bo7"ajo velo lice, ledeni krizi na njivi večnerra miru fc ji klnnjajo vsnko leto bolj nizko. Pnve?nTo se, pndnjo in »TnlTeTo med velTmi ro''aml na pnzab-IJenTh probovih. Le kri? n^ slnnvcm. rrobn se ni *e povesfl. Arsrko leto jr.a nbjnTe s svefo prstjo in pokrije z balim! križan temami. Stran 4 •Sl.nVPNSKI NAR O p* ćn* 8. decembra 192$. žtev. 273. GOSPODARSTVO. —> t Važna č*fee?arsfci knf.9% Pflffcir Jelzsla v novcm natisu Janšova knjiga »Nauk o čebelarrfvu.« Tretjo Udajo prede-lal Tranc Rojna z dodatkom Abertijev-Žniđaršičav pani. Prir»dil M. Humek. Knjiga s Kumekovim dodatkom vred veija Din. 24. in se dobi v Jucoslovanskl knJtear-Oi y Ljubljani. Minulo i« skoro 150 let od kar je umri na Duaaju najslavnejll slovenski čebelar Anton .JanSa, moi svetovnt** tlovesa. Njffova knjfea je izila v ratnih jt-aikih In v mnojih ponatisih. Janša J« bil izredno natančen opazevalec In čebelarski veleum, da mu sveiovna čebtlarska literatura ne pozna savrstnikov. Njesova teor!5a se je obdržala do danes. Čebelarsko društvo za Slovenijo ie ob svelt 25 letnlcl dalo pobudo za novo izdajo Janievt knjtgt, da primerno proslavi lasluinega čebelarskeca Btrokovnajaka, Saj ft danci po 150 leii* Janša še vedno modem, njegov crnu vpoffl«-đu ▼ življtnie čebelne druiln« se Čudimo, ko čitamo njegovo knjigo, ki ie marslkai svetu pojasnila, kar do takrat ni bOo zna-bo. Janševo teorijo so morali ipreeii In priznati čebelarskl strokovajak! ivetovnih narodov. Pa tuđi praktična stran JanJov« knjige je se vedno veljavna. Janša, ki »• )• % vso duio poglobil v »vojo stroko, je do-segel v priproitem kranjskim panju v Du-nalski okolici občudovanja vredne utpehe. Jamo je, da mi ne moremo prtčakcvatl podobnih uspehov iz panjev z nepomanjklji-vim delom: »a! tuđi ne poznamo čebelarsk« teorije v takt meri kako* Janša, tuđi p*Inc raimere nišo danes več iste, kakor v Jan-levih Časih. Nadomss'ilo za Janševo spretnost pa nam nudi moderno čebelarstvo, pri nas v prvi vrsti A!berti-2n:daršičev panj. Tu prlha»?mo k drwgemu dclu kniicc kjtr podaia viiji Čebelarski nadzornik Humek v kratkih jedreatih besedah vse temeljne poi-me, za čebelarenje v tem panju. Kdor )e proučil Jarievo knjigo mu bo vzorna Hu-mtkova razprava nudila vso jasnost, kako mu preiti cd stare krrn.skc prakse k mo-dernemu čebelarstvu. Humek je to preme-stittv t svoji razpravi zelo spretno lačrtal in Izvedel. Čebeb.r, ki razume tuđi nekaj rnizarskega dela, si bo atnal na podlagi Mu-mekovtga opisa ta panj tuđi sam napraviti. Humekov opis obsega sl«de6a pogiavja: I. Albertiniiev-Žnidaršičev panj in njega uredba. Temeljna načela pri sestavi. Opis in mire panja. Potrebni pripomočkl: a) sipa'oik, fc) kozica, c) grebljica, d) pitalnik, e) drugo orodje in priprave, f) čebelnjak. II. Cebe-Iarska opravila v A. Ž. panju: 1. Kako č»-be!t naselimo v A. 2. panj, 2. A. 2. panj spom!ad!f 3. prevažanje in nastavljanje, 4. rojenje, 5. Prevažanje v pašo, 6. Kako iemliemo med. 7. Poletje, 8. Jesenska paša. 9. Priprava za zimo, 10. Po 2lmi, 11. Vzgoja matic, 12. Sklepna beseda. Humekova razprava \t jasna im vsakemu čebelar ju razum-ljJva. Vsak rudi načelen nasprotnik A. 2. panja se bo iz nje zelo mnojro naučil; pri-poročamo, da jo vsakdo prav skrbno in večkrat prečita. Janševi knjigi s Humekovo razpravo o A. 2. panju je zagotovljen uspeh; knjigo si bo nabavi! vsak čebelar, ki Ima kaj smisla za napredek. — g Ameriška moka. Tvrdka Cemak & Co v Ljubljani je dobila dovoljenje, da sme trpeljati dva vagona amerikanske »oke. Cena, ki se je uradno ngotovHa krt primarna, znaša pri prodaji na drobno 24 K za ta kilogram. — Zopeteno pađatg? %9tx Mvtai ▼ JHa-rfooru. Na zadnjem živinskem se'mu v Mariboru dne 28. novembra se je obcutflo ao-petno padanje cen živini, dočim mesarji vstrajajo pri prejSnjih ceaak, izvzemJi naj-slabšo kvaliteto £ove]ega mesa, kl se prodaja 4 krone ceneje (prej 52, sedaj 48, ozi-roma od bikov in krav pre] 44, sedal 40). Padanje cen je v zvezi tudl s pomanjkanjem kupc«v, ker ni izvoza. Frignalo se je 4 konje, 5 bikov, 57 volov. 196 krav in 4 teleta. Od skupaj 2&S clav jt bilo prodanih samo 15S za domačo porabo. C«ne: debeli Vol! 27 do 29, poldebeii 23 do 26, plemenski 18 do 22, biki za klsn;e 20 d^ 21, klavn« krave debele 1S do 24, plem. krave 13 do 18, krave aa klobasarje 9—12, molzne kra-na 16 do 26. teleta 25 do 42 kron. — Z Vinska oors leto^nfiin ?!nom z ozlrom na njihovo dobroto, Visska kupčić. V raznih časniklh ntvajaio ae v zadnjem Času cene letcšn.'im vinskim moštom ia vinom, ki vačkrat r« odgovarja^o resnici. Tako se u. pr. poroča, de se dobilo lcto-šnja vina na Doleniskem In Stajerskem po 12, 10 in ćelo po 8 in 6 kron liter. Ktr do-vajajo taka tendencijozna poročlia marsfka terena uepo^navalca rarmer do preseaečeni2 ter konsumente do neopra-vičeneza zabavljanja po gostilnah radi previsokih cen, smatram aa potrebno, podati tem potom JlrS! javnosti pravo iHko © kvaliteti in cenah leteSnih vtn. Da »»ostaja kvaliteta letoSniega vinskega pndelka v mnojretn za lanskim, t. j. sa Ietnikom 1921 Je sprlčo slabega vrem«na med trgatvijo, evidentno; da bi pa tvori! letcinii pridelek , kvaliteto najslabi« vrste, Je pa spet pret!-rano naziran«e. Nasprntno! Let^šnja vina v obče preaegajo nepričakovano dobroto. Nišo sicer prvovrstna, a tuđi ne tako slaba, kot se }t domnevalo. Kjer se ie prav pozno oktobra ia ob kofićkaj ugednem vremenu trgalo, ter pri trga i vi »krbno odbira-lo gni!o grozd]« od zdravega, in so moltl pravilno pokipeli, so vina povprečno srednje kvalitete t. 8—10% alkohola In brez po-stranskega. t. j. gnllega ali plesnlvega okusa. Kjer se je pa pri trgatvi površno ravnalo, je mošt ozlroma sedaj 2e vino alabe-ga, neprlietnega okusa, bo nestanovitno (rlavenju, črnenju fn zavrelki podvrženo) ter se bo nerado čistilo, zlastl ono, ki n\ bilo že pretočeno in ivtpljano alt blsulfira-no. Zoto svarim pred nakupom takega vina od producentor, ki se ntkakor noče)o kletarsko pravilno ravnati po že nelteto-krat danih jfra strokovnih na vod il ih. Cene sicer Se ofso povsod fiksirane, toda Iste vaHIrajo pri srednjih, zdravih 8—9 in pol odstetiio vini* ©d 16—20 K* pri Izbrcnfa finellia Ttnlh (rizling, iilvantc. burgundec, traminec, portugatka« vcltlinec, ortliber, . mosUvina L tj a 2 ia pol do Jl% »Ikobol« pa od 21 —24 In tudl do 28 K K za liter Iz producentove kleti, odnosno od bližnje od-pošiljalne postaje. Dobilo se nova vina tuđi po lt do 10 in ćelo po 8 do 6 K liter, toda Ie v malenkostnih mnoiinaa in pri takla manjlih producentih, katerlm prlmanfkuje posode ali če je dotična pijaca prav lib-ka, jake kisla ali ce!o pokvarjena tako, da Jo gnstllničar odnosno viaski trgovec sploh kot teko točiti, oiiroma 1 druglmi visi me-lati ne more. Podcentevanje na eni, farba-rila na drugi strani, ikoduje producentu !■ kupcu ali konsumantu, zato Je pač najbolje« tia se pove ia poroča Ie iakiičai položaj tržne cene. Pridelek Ie letos večli od lan-tkega, zato bi bilo ieleti, da lail gostllni-Čarji in vinski trgovci ebllččjo v velik em ItevUu domaće producente na Doleniskem, Belokranjskem fn Staerskam, ter Jih člm-prei po možnostl reSljo Iz eedanje tadrege. Letošnja vinska kupćUa je Ramreč povsod precej klavrna. 2al, da kupnj in prodajne cene znatno zvllajo razne prevoinje z vo-zml In t želtznicamf. e"rž. trošarina, mest-ne užltnine itd. — Končno morem Ie prl-pomnitl. da letclnie dolenUko rdeče vino, takozvani «cviček» odgovarla popolnoma svojemu znaCaju, ker ni pretemne barvs, primerno mflega ter aromatičnega okusa, t j. «tlp», kakorSnega smo bili navaieni v boliših predvojnih časih. — Drž. vllji klet. nadzornik Tr. Gomb^d. Kultura. REPERTOAR NARODNEOA GLEDA- LIŠĆA V LJUBLJANL DRAMA. NedcIJa, 3. decembra: ob 3. popoiđne* Kro- iaček - junačeke, ob 8. ivečer »Idijot«. Ponedeljek. 4. decembra: »Ploha«. Red B. OPERAi Sobolfc, 3. decembra: »Carmen«. Red C. Nedella, 3. decembra: »Gorenski tlavček«. Izven. Ponedeljek, 4. decembra, zaprto, • • • - li «itdai:ike pImitm^ Predfttave »rđljota« 3« bodo pričeniale odslej dalje vselej ob polosmi uri svečer. Nekaj vlog li nekaj teksta čitateljevega se je toliko skraj-ialo, da bodo oadaljne vpriioritve končane najkasneje ob K12. — Opera »Gorenjski slavSek«. Tocrster jt učakal ob zatonu svojega Čudovito delavneja življenja po zasluzi naše gledališke upravo višek priznanja, največji triumf, venčanje svojega, več kot pol veka dolre^a truda. 2 uprizo-ritvijo njeffovega »Gorenjske^a slavč-ka«, tako preziranja in tako pozablje-nega, kakor znamo prezirati in pozab-Ijati tako temeljito menda samo mi Slovenci, smo izvršili akt pijetete, ki nas dvisra v vrste drugih hvaiežnejših, pU-menitejših narodov, ki znajo ceniti in j častiti najmanjšega iz onih, ki je količ- i kaj storil v prid njihove kulturne veličine. »Gorenjski slavček« pa je po toJi-kih letih dokazal, da je življenja zmo-žen. Seveda je zledališka uprava z vsem! razpoložijivi-ni tredstvi poskrb*-la za t©, da j« cptra v vsakem oziru najdostojniji« Sla čee oder. Nastavila je premiiero na predvečer najvtčjera ] narodneza praznika, zaposlila tame do- j mttčo moči, ustvarlti dala nove, efektne j dekoracije, pritegnila glazbenika g. Je- | raja. da je sam vse s pevci in orkestrom j na studirah £. Šesta, da je prevzel z J«- j rajem predclitvo »Slavčkac in režijo. Skupnim moČem in skupnemu ambicioz-nemu delu vseh se je posrečilo postaviti takorekoč novega »Gorenjskes;* i slavCkac na oder, ki je v vsem svojem j poteku poslušate izredno zanimal in bo zapustil gotovo neizbriaen vtis. O izpre-membi nekaterih delov opere, dostav-kih, okrajšavah itd. bi se dalo marslkaj j govoriti, toda danes ni prilike za to. V$e vloge so bile temeljito naštudira^e, j opaziti ni bilo nikaklh nesigurnosti, šla i je vse, kakor po maslu: od živahne j predirre ćo origlralnega konca. Teme- i liitejše o posameznostih poročarno po reprizah. — Sivolasu a Se vedno duševno in telesno Čvrsti Anton Foerster je s svojo rodbino sam prisostvoval operi in ra jt ljudstvo ob vsaki priliki iskreno pozdravljalo. Po prvem aktu sta sa sr. intendant Hubad in t. ravnatelj Rukavina privedla na gceno, vsl«d Česar burnim prizorom ravdušenja skoro ni hotelo biti konca. Sprejcl je v dar krasen venec s popisanim! trakovi in želimo, da bi to ne bil zadnji. Iskreno jo obcMnstvo plosValo tuđi vsem sodelav-cem, zlastl pa naiboljlima nallma rojenima komikoma Z- Županu in %. Bratu-žn. G. Šest je s srečn« roko ustvarfl prav posrečene ori£inalno tipe. Ko sem zapustil 2ledali§če, imcl sern vtis, kakor da sem bil na veselem urorenjskem »žeg-uanju«, in ta vtis traja še danes. —C. — Predstave »Preporoda«. Ptlej« nam: V nedeljo dne 26. »ovembra )• %o-stovala v Sokolskem tomu na Vlfti dramska sekcija »Preporoda« is Ljubljane 1« druitveoi orkeiter pod vodstvom tovarli« Bernlka. ?gralf so M. Oofoljevo: »Zenltevc In Murnlkov »Napoleonov samovar«. Icrali 90 dobro, vendar st je neka ter Im poznalo, da se v viorn nišo Tžlvell in )e naitudtralf. Tovari! Heelo nimi organa za vloto Pod-koienlka. Tov. Stoney \t Imel popolnoma poneirećefio masko, vendar )e bila niefova Icra Ie dobra. Niefova maska bi bila mo-KoĆe pristojala kakermi trapastemu mln-dostnemu ljubimcu, ne pa prlstnemu Pod-kolenlkovem« prijatelju. Tor. Sulnfk Je IktiI krasno svoieta Ževakfn, Istotako M btt |xbor«i AnKkia, jtogodlC— ao pm lepo izvršile ivejo nelahko nalajro. Gdčna. Oabrtjevčlčcva je na odru fSvela svojo Agato, ravnotakn tdčnt. Rovanova, ki nam je liborno podala tip stare tetke. Skoro nedosesljiva je bila tetka idčna. Sturmova. Oatali so Se doka) dobro igrali. V spios-nem je igra uspela In sme »Preporod« biti vesel te vprlzoritve. Morda na ikodo »Že-nitve« 10 Preporodčanl v »Naprlennovem samovariu« nara\ nnst briljirati. Tako Otro-bar kot Jeslhar Pre* vec In N*roda itd. Vsi so bili Izborni v tvojih vlegah. In sedaj be-sedo o orkestru! Dvanajft tovariscv tvori orkester tn ti sn v kratkem (asu dveh me-secev pokazali rt* velike uspehe. Li moia-io tadovoljiti tcd! najnataii^ne.iefa opizo vaka. »Preporodu« iclim mnogo uspthov ie na dnifik odrih ia na aameravani počk-niiki turneji. — Gostovale fteii!jakobtK«ira glartaH-ftkega edra v Školii Lokl. V nedeljO, dne 3. decembra fostujc fcentjakobsM cltdališki oder v dvorsni Sokolekesa doma s trfd*»-jantko vtsel;-ijcro «Mafkarada«, ki je iola V Ljubljani na ive«4 :i utpeh. — UnietnUL! konrrei ▼ Zagreba te vrli nepreklkno rd 9. do 11. decembra t. 1. Slovenski delti-ati 2a ta Kongres so gs.: R. Jakopič, J. Ci »taperaria, P. Kx-a!j. V. Coti^ in S. š-anjel, a niih narneainiki C£.: O. A. Kost M. Ga»p*rl, L Dollnar, V. Ko* in Iv. Vavp<^tlč. Kmfcresa s* laliko uddeli rarun imenovanih vsak ilr.verski umetpiH bref otira na to, tli ]e čKm Udruženja ali ne. V*eni udeleženc«m ie dovn!i!o prometno ministrstvo znafne potne ola.Save. Pri-lave spreiema tajnik S. Suntel, Ljubljana, tehni^na srednja inla, do 5. decembra opol-dne. Kongres cbliKujočIh Mmemikov bo v prvi vrsti uit-novll edinstveno orranitaci-Io vseh umetniVov v kraljevini 5HS. Ra-lun tega bode nbravnaval nmttn!$ke )■ stanovske zadeve oblikn?n*lh umernfkov. j Prva konferenca se vrti dne 9. decembra ob 9. uri dopoldne. GLASBEN! VESTK1K. — Pevski zbor «dasbene Ma(!cf». Danes. ▼ 9obot© 1. nov. pevska vaia xa zlctnl-*ki 2bor ob pol S. uri, xa skupni sbor ob & uri avecer. — Odbor. — Kon9Cft ▼ »Zvezl« vC!an$«MiJ1i ?wt-skfi zboror v Unionu se sicer ■! vrši! cb tako veliki udeUžbi občinstva, kakor lan-ako ieto, a ie sUl z ociron na umetnilko podavanje nastopivSih pevskih »borov na J viiji stopinii kot lani. Žlasti Je »apredoval j »Slavec« t tem Času ter stoji danes tik ob tLjubljanU, sicer šs ne po izberi programa, pflč pa po izvajanlu, tako. da bo kmalu težko presojati prvenstvo tem« ali dniK©-ma. Seveda }« >Qlasbena Matica« tuđi to pot odnesia palmo, vendar pa se ji tesno prib'ižuie »Ljubljanski Zvon«. Pevski zbor želerničarjev ie zlasti v nežnth pesmih, kjer se »veliavlja piano, kaj dober. Težke ikladbe, ki si ifh izbfra r. PremeiC, pa bi Še mnogo rutfrtranejiema pevcu deble pre-glavico, morda še več, kot »Zelezničariem«. j Koncert ie otvorila Muzika dravske divizi-je« pod dr. Ćerinom, zaključM pa ga Je • skupni, impozantni nastop vseh možklh ; pevcev »Zveze« s podkrepljeno fanfaro v | »Molitvi«, ki je slavnostno znrkrožila in | končala lepo priredltev narednega prami-ka. K »atančne;ii oceni koncerta se ie po-Trnem. —ć. — Ke«#t>rt JaCJhi Petrtte. V ^oa«d«Hek 4n« 4. d»c*mbra 9e vrli v dvorani nia«r-mealčite družba koncert Julija Petteta. O pcrikfh rrli9fih tega nsjodlfcneiSfse vsio-gfi ?eve« >« ra& satnan geroritL To pri:a;a Yil dosedan)f njegovi tispehi, posebno ie Bjegovi izredno simpatični in učinkoviti Rastopi v letoinji sezoni v našem opernem ? gledalliču. Da je kot koncertni pcvec tuđi | na nnjhnlišeni flasn, dolazu-e tn, da jt so-deloval kot so'lst *a na.'vcč.'Oi glushenlh prireditvsh na Duiaaiu, Sr.lzbursu ia dnig.^i. Na porec!e;'k^vt?n !cr,n:??rtu izvaia med drugim 2 Šker'ančevi izvirni rokoplsni skbdbl. Predprod;1^ vstopnic v Mn'f^ni knitRariii wi Kongresneni treru ia ms. v*č«r koneorta od | 7. ure dalje pri blagainu — Na koncerta Jull'a F-«:ctta. Fci s*s vr-81 v dkvnranj rnhRrsr^nt-TBa drvi?be, *-d»-lu"»e odlična ptartstka g-^siKi Dara Golla-Koblerjeva. Po!eg sprernievanla vseb samo-spevcv, ncntnpi dvplrst s»ir»^8+°;nn rn sicer Igra v prve« de'y koncerta Novakovo skladbo >Mor:e«. Sladba je rzeta đ, kU-vir-sktffa c&la «Pa«^, ki v-jvbiije 5'edcča deU: Prolng, Gore, Morje, Oozd, ?ersa. Skladba i*Mor;e« je 2elo tHUovira ?n efektat, ter r>rf-tu'e o njei skladatelj vsa faze mnrskega valovanja. Delo ie tud! irStniTnjiiHrano t«r so pogoatokrat izvaia v i'nirn^nlh koicer-tih. V drujcem dclu r* ifra r<~»spa Kob!«r'o-ve zelo efektno Lisztovo b^lsdo v h-molu. Znano je, da je bil Llszt eden naivećMh sve-ovelh p»anistov. kl je klavirtko tehniko tako mojstersko rbv]?d?.l. k^Vor nihče prjd nif?n In tuđi »o 2a n'im. Kot na^^rčncitl pi-afllat Je pozna! gvoi InSfrument do naimanj-še natančnost! tmr je p1*?.1 »voie sklsdb« v tako ti;a;nem klavlrskem Stilu, da sn morale pro<3r«tl povsodl. Wjerfco!i so se izvaiale. Balada v h-molu je stroiro dr^mafičneia zaeča'a, ter Von^a z lepo čuitveno kantile-n*. Predproda'a vstopnic v Matični kajlgar-ni, Kcnjrr«?nl trg 9. — Marko Bajuk — Pevska šefa. V m-IoZbi »Jutr^slovenske kn'igarne« je izšla »Pevska Šola« iz pod peresa prof. M. Raju-ka, knjiga, kakrlne do »eda] v vsej Juposli vf:i nismo Imeli In ki je za *edaj med enakimf knifgaml pri nas na'bollla. Pevska lota obseg« 240 strani, cć katcrlh odpade IM strani samo na notni ttsk. vsled Cesar cem 45 D ntkakor ne more biti previsoka. Dell se t dva glavna dela: v vadnico in razlago, po vzom sredn'cšolskih Jezlko-sfovnTb knjlg In že s tem kaže. da Je v prvi vrsti aamen'ena srednjeSolskl mbdlnl. zlastl pe bo na'bnil dobro došla učltefiilčem In fbsbenfm Solam. Vsakemu paragrafu razlare odgnvarfa nekaf vaj vndnlce, kl Je! v toliki merl In tako tkrbno irbranih naidel ▼ malokaterl knjlgi. V splolnlh opnmbah podala g. Bajuk najvafne'le Iz fiziologe in te ce!« s pesrečenimi nustracPami, pravfi« xa pevce. ra7delltev glnsov. zborov In petim. Potem obravnavt tralnost glasu, kateri nauk podpira s množJco riUniCnili vaj, ki pa bi bila lahko še večja. Zlastf ne bi jaz začel takoj v pi vi vaji z notaaji ra/nih dolžin, temveč bi vpeiiti učence v n;c Ie postopo-ma. Zanimiv« bi bl!e tudl dvo- In ćelo več-flasne ritmične vije, kl bi niajJevale pre-hod iz »noglatHica v vačgiisno petje. Po doižii»i tona prtide na ■:•?* ^-»sino. Seveda bo mi£!«ć učitelj petja raztieli] ti dve skupini: v .Ižfno in viiino tena rako, da bo cbe obr^vMavai vsporedno, saj ućenec - ptv«c re bi vzdrlhl na dr.ljjo wmo nauka o dol-žinl to«a, ker bi pottal z«nj r^mara pr*-fu-ht)paren. Pregled ključev bi bil z navedba baritenskega »do« ključa i« p p<';f<-Št. G. Bajuk se p-~.*iniu;» nemS-o In Itiiijanike soJmizaeiie, vtpdar nemške v visi meri, kar bi bilo narobe b- l.se, saj se većh« kiil-turnfh narodov poslužuje itt!i;nnike cii njej podobni solmlzaclje: ha't^ani, franceri, Ansiff.l, Pusi itd.t t'.;di Srbi, če ec r.s no-tim. Pb obrav?i?vl dTatonske skn!« preid*: na osnovni trozv« k, durnv in tnolov, a ćs. bt bi! pregled popo!n«jil, kaza!o bi vsaj poznc:Sc na osnrvitniu skalnih stopenj s»-znani'.i učenec tuđi z zrni ni inim In zv«Ca-r.im trozvokem. Omenivil ie četvero zvok, prcltle na intervale, katerini po pravici kc: najva?ne:i!m jlasLenim tverbnm posvela največ'o pažnjo. Intervali so izpočttka di-jafon.H.kU kar je pnpclcnoma pravilno, a bi jih ne klizalo merda razvrstitl po cbi^aj-Htrn rsdu n. pr prima, sekundn, terca itd., a po B'!h va/nostf na osnovaniu trozvoka, njegovih cbrumik« v, po funkcljah posa-me^r.ih stopenj v skali, kakor n. pr. to tako izborno obravnžva Hattke. Slede viiaji, nlžajl. VT^Čaji i« Irgilno takoj Istozvolnl toni, hrometkHa sks!a in al^riraal Intervali. Na to Štle začrc z durcvo In mohvo lesivlco. A Če se že p^ cbeh teh tonskih načinlh dnt.kne starih koralnth le$*vlct pa b! !az to steril prei, ker sta \z teh IzSla du-rov in molov tonski račin. Vendar pa iiia tuđi Hajukova razporedba nekaj zase. Skrbno j« sesi2v!:en zadn.i de! »i^evske Sole«, nauk o predavanu. Ki sicer tu Izčrpsno vse, pevski učitelj bi oziraje se na kvaliteto svojih učencev dostavi] ie tu In tam kaj, vendar pa Je to, kar podaia g. Rajuk, najvažneie. — G. Bajuk je, to «e takoj vidi, rpzborit praktik, r,i n( hodil i*mo k »tare 5!m teoretiCnlm i u met^ dičnim kn.;!eam v vas. Poslužuje se ncvejlih pripomočkov v pcočitovanie svojih predavani, vpeljal je tud! ćelo vrsto prav č«ćnib \n debro zsdc-tlh izrazov, n. pr. viisi, niž?j, vračaj za križ, be in razveznfk, nehaj za pnvzo, raz-lik za Interval, končai. menjaj, ponavljaj in mnogo drugih, kl bi naj služili kot debatni materijal pri sestavi naše bodoče glasbene terminologije. V knjizi je dokaj primerov iz nove:še slovenske glasbene lirerature, vendar Ie premalo in bi ko! nadaljevanje ali pripomoček k tej knjigt prav dobro s'ožlla obširnejša pesmarica, kateri bi se moral dodati še kratek cbris ju£os!ovanske gb.sbe-ne zgodovine z najvažnejžlmi imeni in po-datki. V tej pesmarici bi morale dobiti me-sto tudl narodne in urnetne pesml Hrvatov in Srbov, ki jih c. Ea:uk ni mosel pridejati, ker bi sicer obseg kn:i^e in, naravno, tuđi cena njena silno narasla. Pevska šola Ie v jplešnosti vse hvale vredna In se bi morala vpeliati v vse sole, kjer se pouiuje petje resno, smr.rreno in kjer učitelj petja res hoče doseći kaj uspehov. Cas je. da Izgine iz naših zadevov metoda vtepnvanja pet;a po posluhu, ker ni inteilcentneza, mis!eče ga p-vca vredna in ker ga degradira na stopnio pap^sjajev, kosov, škorcev In drugih i!vaTi. $ povzdiro pcuka v petju dvi»nemo tuđi raxnmevcnje za umetnost, dvignemo psdajočo moralo naše mladine, Ji damo drasrocen praktičen zaklad na življenja pat dvijrnemo tudl predmet sam kot eminentno vzfojen faktor, ki Se danes ne už?va te cene in teta ugleda, kakor sa ima pri kulturnih narodih In kakor ga tuđi po vsej pravici zasluži. ~£» Sskolsivo. — I. JagrosloreKski TtesokoNkl zlot ?e?a tlkvidecl:skega odbora se vrši v src-do dns 6. decembra cb 6. zvečerv Saveznih pto*torfh. Prosimo tečac in pohooiteviln« ude!«?b«. — UuMfftRglt! Sokol natnan^a svojemu Članstvu, da ic drui veri sh?ia konca! s po-bir?.»»^cm Člnnarine po domovlh za II. pol-let]e. Kdor člaaiov in članic Se ni pTavnal članr-riBc, *«i to st^rl čfmpreie. nalkasne:e pa do 15. decembra t. 1. v odborovi sobi Ihibljanskega ?oico!a v Narodnom domu. kjer posluje »5faM?t«čnI nđsck« vsak delav-nik od 15. do 1^. ure. Kdor do tega dneva ne poravna zaostale Članarine. *e ga sma-ra v smislu društvenih pravi! — člen 7, točka c) — izs^opivšim Iz društva in se ga brez-pozolno irta. — Sokol I. vabi svoje Članstvo in nara-IJa! na predavanje, ki 2ne in vUnioe društve-n« M'Uav£tvIno. Pcpoldne fe obdari^ev narnSčaia in dtc*. zv«-Jer članstva. Telo-vadni večer se vrši v Unicnu 7. decembra. — »Sokol« v Šiifci priredi v torek 5. decemhrR t. 1. Mtk!av£cv večer v gostiinl Krkoč (Zvezda) CelovSka cesta 22. ZaČetek ob pol 8 uri. Ker je Stcvilo vstopnlc oms'e-no se slavno obJInstvo oposarja, da si Jih preskrbi ie v prtdprodajl v pekarnl Okcrn. Darila se bodo sprejemala v torek od 3. do 5 ure popoldne v prlredltvenem prostoru. — Odbor. — »Sokol« t St Vida nad Unbljano vabi svofe člane In prUate1;e na Wlklavžev večer, ka'eresra priredi v ncdcllo etre 3. decembra ob pol 7. xvečer v gostPnTSkfh pro-stnr'h g. Tran'e Clrmanove v St. Vidu s s?edečlm sporedom- I. Govor. 2. Pet'e. 3. Dektamnclia. 4. Nosfop sv. Miklavža. 5. Vo-lltev nailerše ženske In najlepšejta moške-ga — po listlklh (d«rllo). — V^top prost. — Dramatični odseli sokolskoga društva na V'čti ponovi v nedePo, 3. d# embra t. 1. na «p!oSn« zahtevo rb!Instva dr^mo »Don Pietro Camso« In grotesko »Maska sa tanac V obeh dcHh bo, kakor pri primiierl, gosto-vaj gOsPj z, KralJi £Um ^ ^arodaeia^l^ dallšča v Ljubljani. Prcdprodala vsi^pni« pri br. JeloCniku v Ro2ni dolini in br. Urann na Glincih. Đrušivens vesli. — Prcdavanjo v druitru »Soča«. Predavanje, ki se je vriilo preteklo seboto tine 25. i. m. v cirultvu »boci«, je nudilo posluialjem Izvanredni uiitek. Frtdaval \9 nai zn*nl strckovnjak na gospodarskim pol,u, tajnik trgovsive in etrtnis^c zbornice g. Ivan MohoriĆ o temi »Ucspodar-ske ritzmcre v Siovcni.i«. V svojem, nad eno uro trajainitm govorj nam ie pccnl prcdavatelj zelo Izerpno, nad vso in;ere-sar.:no jiiko o f»ai;ii trspc?d*rskih razme-rah. Prtdavaielj ie zn^l svoje, na p;:d!a*l točnih statistsCnih pcdaikov sestavljeno predtvanje tako lepo zaokrciiti, pridodati mrtvim, suhrparnirn s:evi!kam toliko iive-ga duha, da so njegova izvaianja že koj uvodoma privezala ni se vso pozornost po-sluialcev, k! so jim slediii z naveč.Im zani-man.en. Začen;ajLČ pri naiih agrarnih r.i»-merah. nam je pod^! predavaicii toćno sliko vseh na?ih kultur. Siisa.f smo o količl* nah naSlh prldelkov, navajalc so se nam o vjem to^ne Sievdke, ki so nam dale pravo s'tko o naiem nsrodrem bogasivu. Poraz-d* ;tev jfcrclr.v, pašnikov, ćele povriinđ Slovetil'e spleh, kakor tuđi o šievila iiv^ii, od konj do ćebe'Le, vse je cbravncval predavateij v najlcpšl zvezl eno za drugim, kakor da bi nam 10 razkazoval © piiiki \a-pega Izleta v naravi. Sliinll srno mn^jn 1»-pega o naii industriji, od velikih Industrijskih koloni] iz Trbove'iske kotline (Za^cr-je, Trbovlje, Hrastr.ik), pa do man šiii obratov v Mariboru, Celju. Ljubljani, Poni-žalah. V kratkih markantnih crtah nam je orisai predavateij položaj vsake n?$c indu-strl.'e posebej. Navajai je povsod natanćne statistične podatke, kar je nudilo o položaju vseh naiih industrijskih panoe takj precizno sliko, kakor jo nismo dosedaj Čitali Je v nrbenem poročllu. Govrreč o stanju obrtništva, je predavateij poudnral skra.'no nujno potrebo, da se razširi delov-ni prozram obrtnopospsševa'neza zavrJj, da se vzcoji kvalificirano delavstvo, pnskr-bi za obrtno šolstvo, Vi jo v^^td skra!San:a budžetskih kreditov prii!o letos v zelo to-2ak položaj. Tuđi smo nadali« sliiaii o po-loža'u in razvoju pridob:tnega in gospod-r-skesa zadružništva. o slcvenskem b^nUnr-stvu, od niegoviji početkov pa do današnjega položaja. Gibanje trcovskih obrtov kaže, kakor je rekel predavateij, še zelo konjunkturno sliko: od julija 1921 do kon:a julija 1922 je bilo prijavljenih 4S22 novih trgovsklh obratov In odjavljenih 3.35S, kar pomeni torej primstek za 1464, od česar odpade samo na lesno trgovino 467 prljav in 2)6 od.iav. Slovenija je skupaj z raznim! manjšimi dohodki plača'a dr/.avnih davkov brez davŠCin, k! se pobirajo na carinarni-cah, v dobi prvih 31 mesecev po prevratu 714 mili.'onov kron. Svoje predavanje je končal g. Mohorič s poročilom o slabih raz-merah na naših železnicah, kl povzroćajo gospodarskim krogom dokaj resnih skrbL Tovornopromctne razmere v zvezi s Hrvatsko in Slovenijo, Srbijo In Vojvodino so dezotatne. Ćela Slovenija je polna repara-cijskih vagonov, vse postaje so prenatrpane ž njlmi in nemogoče jih je odpraviti na-prej. Slovenski gospodarski kro^i pricaku-jeio z napetostjo rešitve vprasanja južne želtznice. Slovenija je na svojem lanskolct-nem in letošnjem sejmu v Ljubljani pokazala vso svojo zmoinost. voljo in ambicijo za aktivno sodelovanje na obnovi in gospodarski O5amosvojitvl na5e države in z željo, da bi to stremljenje doscslo najbolj-še uspehe, Ie predavateij končal. — Pod-predsednik g. Cvek se je prisrčno zahvalll predavateliu za užitek, kl nam ga je nudil s svojim predavanjem In za čast, katero je C. Mohorić izkazal društvu »Soča« s tem, da jo to svojo studijo, ki vsebuje podatke, kakor jih nismo o Slovenil še Čuli. prviS obiavil v našem društvu. Kakor smo naknadno slfSall, se bo to poročilo objavilo v celem obsegu v prihodnjl številki »Narodno - gospedarskega Vcstnika«. — Zveza uradniikih vdov tn slrot na* znanja svc.Mm čianlcam, da se redna meseč-na seja ne vrši 4. t. m., ampak nekaj dni poznejo kar se pravočasno naznanL — Odbor. — II. sestanek znanstvenoga odseka Slovenskejia zdravniškega društva se vrli v sredo, dne 6. decembra ob 17. ni int. odd. javne bolnice. Sporcd: £. dr. P. Minar: »Malura Lecs-Calvć-Pertlics« in g. dr. R. Zaletel: »5cp«;is pucrpcralis, njena dijagnostika In terapija«. — Odbor. 1 — Klub «PrImork» In druStvo «Soča» prlredita za svoje člane tn vabijene goste v četrtek, dne 7. t. m. v veliki dvorani »Razine« Mfklavžev večer, na katerem sodclu-je iz priiaznostl vokalni kenoert »Kozina« in vojaškl orkester dravske divizije. Z?.ča-tek cb 8. zvečer. Mlklavž nastopi s sijrrnlm sprestvom točno ob 9. uri. Vstopnlna 10 di-narjev za osebo. — »Bratstvo« priredi tudl letos svoj običajni Miklavžcv večer in sicer v torek 5. t. m. ob S. uri zvecer v restavraciji »Zla-torec« v Gosposki ulici. Mlklavž poseti velike in male pridne otroke tud! na domu In jlh oh;<če med 6. in 8. uro zvečer: prljave za rbiska na domu in durila zo večerno pri-reditev se sprejemafo danes in jutri od 3. ure popoldan naprei v restavraciil »Ziato-roj:«. Vabimo vse na5c prijatelje, da nas ta večer posetljo in so priporoče Miklavžu; imoviiejSi prijatelji naj pa pozove:o Miklav-ža na dom In napravljo s tem veliko veselje malčkom. — Tmovtka »Mladost« se vđelcži letes Miklavževejca večera bratskejca društva »Bratstvo« in pozivlja svoje člane in prija* telie, da se vdeleže tega večera, ki se vrši v torek 5. t. m. cb 8. uri rvejer pri »Zlatorogu«. Na žeTo priđe Mlklavž tudl na dom. Prljave za poset na domu ia dar!!a za večerno prireclftev spre:ema predscdn'k br. R. ŠImnovec, Trnovo, Cerkvena i'tl-a 2!. — Podružnica Jueoslor. Matico V Moravčah priredi v ncdclio 3. t. m. ob pol 4. popoldne zanfmivo domajo zabavo »Miklavža«. Nastopi domači tara- «c>. 270 »SI OVTNSKI NAROD« dn« 3 decemhra 1922 o. stran. __ Borba za Ljubljana. -~ Shod jugoslavenske zajednice t ~\ s:šbi. V sobotn. 2. decembra ob S. : ečer se bo vršit v Spodnji $iš!:i v go-mini pri »Anžo k u* javen volilni shod . -zostovensfce zajednice. Govorit £># / srodni roslancc tovariš Drandncr. — Radikalna stranka za Jnjosto-vsnsko zajednico. Na dru*?m mestu j*:-inašamo oficijelni oklic Radikalne stranke svojim pristaSem, da tlasujejo ?i Ju^oslovensko zajednico, čeuidi ima Ja dejstvo na prvi poeled vidcz taktiCnc poteze, vendar je mnogo ciobljcsra po-icicna. Alorda bodo sedaj nasprotnikl "ezumeli oc!itavck dr. Ravr.irarjeveci govora, k! je dejal, da si bo Zajednica anala najti zaslombo tuđi v Beogradu ter da imamo zaffotovilo, da bo delo Zajednice v občinskem svetu Ijubljan-•kem našlo vse upoštevanje na mero-•Jajnih mestih. To je tem vtCjera po->nena, ker nasprotniki razflašajo, d,i '^očinski svet brez pomočl dermkrat-:^kc stranke ne bo mogel de!ovatt. Ak--» Je demokratska stranka moćna, je radikalna brez dvoma mnnjro močne:*a in uplivnejša. To dokazujejo sedanjl do-sodki v Beogradu. Ali ne viJijo go-?podje, da so demokratski stranki va-ieti padll iz rok ter da te dane« Radijalna stranka obvladtije situacijo. Ona bo, ki bo izvedla sporazum med Srbi in MrvatI, pri tem pa brez dvoma izklju-5ila vse, ki so proti ternu sporazumu, jpred vsem Pribiccvlć - Žerjavovo skupino. Tako je, vi dalekovidni politici kros ljubljanske demokratske stranke! — Pa še eno je važno na oficijelrein proglasu Radikalne stranke. V spominu ie se. da je »Jutroc nekc^a dne prineslo lelefonično poročilo, čes* da je Radikalna stranka sklenila. da se njeni pristaši ne znorejo udeležiti ljubljanskih obMnskih volitev ter da Je poslala brzojavko v tem smislu vodstvu Radikalne stranke v Ljubljani. Res je taka brzojavka v Ljubljano dospela. Poznejc pa se je iz-kazalo. da vodstvo Radikalne stranke v Beogradu niti ni napravilo takega sklepa niti ni poslalo take brzojavke v Ljublano. Brzojavka je bila falzifikat, namenjen, da mistificira pristaše Radikalne stranke v Ljubljani. Kdo je sesta-vil brzojavko in poslal v Ljubijano — si lahko mislite. — Nespodoben vottlni manever. Včeraišnje »Jutro« grozi v posebni brzojavki iz Beograda, da bo usoda regulacije diihovniških plač odvisna od ?z-ida ljubljanskih obeinskih volitev (I). Čcš da obstoja v Demokratskem klubu »močna struja«, ki ne bo privolila v regulacijo plač duhovnikom, zvezanim s komunisti Kakor gotovo obsojamo tuđi mi ta nenaravni konkubinat, pa vendar odklanjamo t vso indikacijo pretenje. da naj trpi vsa slovenska duhovs3ina oziroma ćelo vsa katoliška duhovšeina ▼ državi in tuđi pošteni duhovniku ki se ne brirajo za partizansko politiko, temveČ vrše brezhtbno svojo stanovsko in narodno dolžnost (in takih je tuđi Se neka] zlasti ob državnih mejah!) zaradi sfrankarske zajrizenosti većine njihovih ljubljanskih tovarišev. — »Jutrova« grožnja je nov pojav one slepe partizanske koruptnosti, kt nam je onemo-gočila obstanck v slovenski orzaTiizi-čiji demokratske stranke. —11— — Davidović za »Ju zoslo vensko zajednico«. Davidović je na zagreb-škem kongresu obsodll javno sedanji režim, je glasoval za resolucijo in za ustanovitev »Jugoslovenske zajednice«. Temu svojemu načelu ostaja Davidović zvest tuđi v dopisu na ljubljanske mladine, katere pozivija, da volijo proti klerikalno - komunistični zvezi napredno, to je »Juaoslovensko zajednico«, za katero se je že v Zagrebu izrckel. Da »Juzoslovenske zajednice« v svojem dopisu izrceno ne omenja, je povod to, ker mu je dr. Puc v svojem pismu po-polnoma zamotčal, da se je v Ljubljani osnovala ▼ smislu zagrebSkega kongresa »Jugoslovenska zajednica« in je Da-vidoviću predočil, da hoče en de! demo-kratov voliti klerikalce in komuniste. — Dr. Zerjav se je poničai do ljuh-Ijanskega voHIstva. Z vizitnicami vabi »minister za soc. polttikoc osebno na sestanek v Kazini. KorteZlranje po mad-žarskem sistemu! O. minister računa na od stradanja omehčane nrbtenice naše-ea uradniStva. Uporablti hoče tisto cirkusko dresuro, o kateri se je govorilo na našem shodu. Krotilec ka?e — prosimo, samo kaže — v enl rok! sladkor-ček fmorda so tud! varoni sladkorja), v drugi pa viTitl bič. Volilcl, ?pomr.ite se one dobe predsedn!5tva dr. ^erjavo-vejra, ko vas ni botel sprefematl In ko je cHf deputacije postavljal pred vrnta. UrarfnlVf. spomnite se, da so vlastodršci re«e ?tlri leta imeli čas re*evati iirad-n^T'O ^•prt'anie, ko so imeM v rokah vjeo moč, da b! Jo Inhko r*W\. Pa riti dnnes vam ne rrmrejo nndiM dnisrfjr?, nero prame obljubi — o katerih se sele — razm^Hva. ]rot ^i«T»o, ne»mfr«vajo mla^fni n«jef1 ijnHl, H M jrtasovnH za one na?e aV^rfe-tnUic, ki imajo volilao pravico x LJublja- i ni, a itudirajo v Nemciji in ▼ češko-slovaški. Opozarjamo na to volilne komisije. Naie somiiljenike - akademike pa pozivamo, naj se preskrbe z indeksom opremljenim z fotografijo, da se v slučaju petrebe lezitimirajo. NaSe zaupnike v voiilnih komisijah opozarjamo na to, da nameravajo mUdini operirati z indeksi, v katerih bo prava fuio&rafija oJtrgana, na njo pa pnlep-ljcna fotoirafija dotičnika, ki bo volil za pravega volilca. Na tej fotografiji bo Punarejcna tudl štampilja. Pazite na oboje in izrodite slcpanje policiji. — Na mladinsk« trik« opozarjamn naše volilce. da lim ne nasede o. Danes i so dali že plakatirati bedastoće, da vn-I lijo narafni socijalisti z — m'adinsko stranko. Jutri nameravajo razglasiti, tfa je »Ju?os1cvfi$ka znlednicn* svojo | kendidatsko listo nmakntlm, zopet druti plakat bo vedel povećati, da ie kandi-dotoka Usta neveVavr*. !"?e pn^'tnUo rr i»l'a 3. decemh i. Izva-fania teh dveh Ilstov zvene v zadivili dflfh kakor kHz rbupa'f*5et» ▼ P'T^avl. deloma imalo značaj milili Javka:očlk proSenJ. de-lnma frnženi, kakor so nlad:n! vedno z n:!-m! operirt'i. ki pa daTts nićesar vtč ne za-IcžeTo. Le ker bo razmerje tlas^v y vaeh pokTicanih katcE^rfah v&tevsi državne in privatne namcš^enco slično, nai njtotav-ljam. da jih bo cd nad 5^ ijub^anskJh zdrav-nikov glasovalo za ID?-ar$ko tfsto dognano ravno 6 in ?e teh 6 le zaradi teica. ker je zna? danasrri režim malodane vsalcera Izmcd njih privezati naše s kakim izredno visokim činovrfm razredom, s kakim novim bolnlšničnim oddelkom ali sličnim. »V eni roki s!adkorček, v drugi ciw€ — tako je re-kel dr. Ravnihar In je s tem točno označi! današrni režim in niega predstavitelje mladine. Vsf estali ljubljanski zdravnikl lz-vzemSi klerikalce, ki J!h lahko nnSte'eš na prstih ene rok«, pa bodo kakor en mnž jte-sovali za »Jutoslovcnsko zajednico«. S tem prejme sotrudnik »Napredne Ljubljane« tud! odgovor na svo:e modrovanje o nazadovanju upravncara zdravstva v SlovtniiL — Slovenski zdravnik. — Nas'lj« nad BatI7]«B! »Jutrovcf« z vso paro atitiraio za svojo kandidstno listo. Z raznim! listi, pismi, vizitnicami in z drujimi sredstvi operiralo osobito med dr-žavniml name5-enci, torej med onimi, ki so danes gladni }n razcapaiil po njihovi krivdi! Da pa razsoc'ni državni nameščen-cl, osobito maksimiranci, ta manever obljub in običaj prav dobro poznajo, le mladinom iasno! Zato pa Je ni Čuditi, če so ž« te dni priče)! dtlatl tuđi s terorem in to po svo-jfh plaćanih aetstih — prisr«njačih! Res Je, da ta mofočna (?) mladinska k!(ka uve-ljavlji proti tištim državnim us!n-bencem, ki z današnjim korupnim re/imom nišo za-dovol;»I !■ kf upaio javno »biojatl farbarijo teh ljudi, — ćelo cTse'plinamo pot'opaaje. Toda tudl taka sredstva ne zale/.ejo vtč! To b&do pokazale jutriSn;e volftve! — Pet političnih skupln *<» ]e združilo v Jugoslavensko zajednico. Prvotno so v Jugoslavensko zajednico stopili: Narodna socialirticna stranka, Narodno-napredna (demokratska) stranka dr. Ivana Tavčnrja ter neopredeljenci. Seđaj sta se oficijelno pridružili Rađffnlm stranka in SairmtiojnJi kmeiMska strnnka. Lnhko rečemo: rsa napredna Ljubljana Jo v taboru Jnsoslorenske zajednice, Zalostno izjemo delrjo mladini s svojimi sasfenljenrL Pa so Še tako naivni eosnodje nnđpredseriniki takozvane JDS — zaknf ni ni upal podnisati sam predsedmk? — da apelirah na voditelje Za1*(fr?lre, da nr*i hi se Znteđnica prikfyrr?fa — Mlađanom. AH ste r**§ sawn slepi. da ne vidite, da je velika Ttčtaa neuredne Linbftane v vrstan Ju«oc1overicke /sjednice? Večlna pa rW r*f\ ffffrt fr. (*r TriH^rli — da pimnnsffn vrste vniii^ev ^"<">f'/»- vprjeb* TnirSnire frr dn j?/»nr/""'fi ftOf*nT~*nrr"t c/^r»r*»O zn*n«rn ?fjf'•'*"*rp ftnio******" f?"'?**'•(%. F?"f9rtft* r"«*»"> fn ff>pl, \f*f*k f*'"*?. r^Ur**) rit"^"•«^|^f pričakovano zmagal, tedal pade vsa odgovornost na JDS. Jasno je v tem i trenutku v šake mu Ljubljančanu. da se bije cđločilni boj med Jugoslavensko zajednico na eni in 2vezo dclov-nega ljudstva na druži sirani. — Vel.kantka poloMifada rniadinov ▼ Trnovem. V četrtek zvečer je mLdinska tarda doživela ¥ pravem pnmcnu beiede pv>veJano — veliko polomljido. Sklicala )• namreč shod k 5okliču v Tmovem in Je pri vabljcnju imela amolo, ker je vabila skoro IzklUiČno same pristaje »lugoilovan-ske zajednice«, kl »o se kai radi ndivalt pozivu In prišli na shod. Zato se ni bilo čuditi, če je ob nap^vedanl uri sedela pri Sokliču nad 40 pristaiev za eunke In le — piil I« beri — P«t mb'llnov. na će!* jim diCnl dr. JoŽa liohiniec. Mladini so čakall ćele tričetrt ure, da bi *e njihova farda po-množiia, a se 1« na veliko njhovo ialn&t pomnožit kader laiednice. Pil trlčetrturnem brezuspeinem čakaniu s« ]e prof Sič vendar oaoknlil ia otvorli mi»io sh.-.da — sa-stanelt. In prav milo prosi! ceu eat navro-će. naj ia Krilčev© voljo ne mr.ti;o flavne-ga govornika. Ia naitrpil jt aaft Joža Ro-hin;tw lo primci i histori* nlm predavan em o uieJ'n en u, majfki deklaraol I itd. »luro-slovenske z*]ednkt« ia estjlih političnih | strank sa Ja osibal kot luk.^e žerjavke [ Na konju se je vrndar sp.ninil. da Te na ; v»1l!aem shndu in aa na HUtorlČnem prtda-vaniu, in prlčel ja pov««? o »ajrebi^em knngraau. Tu ja pa vatopilo n-Koliko splitskih Itudcntov. kl »o priredili burna ovajl-ie kongresM In »Jufoilovenski 2a;tdn1 f«. Tem ovaciiam to se pridružili ysI navaočl. l'i:n! Joža je ostal o*am!;«n Z^i.bil je s*»o In orl'er.Uci'o in kratkom*'* stedoi, ne da bi svoj govor koučal. Poiabil je ćelu na to, da bi pozval zborovake. aa! 3. decembra vr2«o krogljlja v prva ft\rln]i:o. Za n.im je dobit bfsedo ia!edniJar Qever, k! )• orisa! v tepih besrdah Ikndl ivo delovanjt rr.ladiiiov in njih korurrp ranih vodlteliev. Hurnl aplavzl so govorniku pritrjevall. Tata v\ ui piof. 5!č mogel već mirno prena-Saii in je kratkornalo shod za! l]učll ter od-vzei govorniku beaedo, za kar so $• /?ra-žali vsl navzočl, ce!o JD5 so zmajavaii * glnvami. Ker 5ever ni dokone ; svojasa govora, je Kozine otvorll javen shod »Ju^o-slovcpsk« zajednice« in potfal besedo Se-verju, ki je nadal;eval svoa izvi'ana. Ko se je h koncu oglasil k besedi Kozine, Ja bilo zbranim mladiaoai že prevci in iraro-C\U s» si godbo. Ponizni s:>,£a m'adirov Soklič Je re8 narfl avtomat. kf je ob splol-nern jmthu laitral posledn.I pcgrebal mzrl mladinski kliki. — Nai »kod pri Ćeinorarj«. Se tnkrat so s« zbrali zavedni volilci scat.'akobskega okra:a. da posvednčljo svojo trdno voljo, pripomoći »Jugoslovenski zajadnici« 3. da-cembra do najčastnejie zmage. Komur so se morda doslei 5e vsilievali kaki F"rr.is'a-k«. se jl!i je v četrtek gotovo iznrbil, zaka] stvarna fn prepričevalna Izvajanja govor-n'kov so mu mogla razbiinitl vsak dvom, da je stvar »Jucoslovenske za!ednice< pravična in poštena od nog do glave in da je edino zadnja skrinjicn tista, v katero srne in more ljubljanski volilec s polno vero pri-Ćakovatl, da prinese njemu in njegovemu ponižanemu mestu bol'Jo bodočnost. Treba je bilo te h.ide šibe, k! nas je doslej tepla, da so se odprle oči tudl politiČMerrrj slepcu, ki zdaj jasno vidi, kje je i!o in kako ga je treba iztrebitt. Radikalno Je posvetll arh. Cot tapiria v zalostno pretek'iost našega mesta, ko je klerikalna svojat ug&vrala nad n'Im tvoje najottudne Is orgije. Teiko mu je bilo gledati kot beneškemu Slovencu, kako prepada mati Slovenije, alf naJcl je utel:e med ideaino slovenko drurbo, kl se je zbirala v Trstu, tam cb sir! Adriii. ki t»i bila danes Inhko v n bckim spo-Jtovanjem, ki sem ga Čutil vedno do njega. V Ljubljani, dne 29. novembra 1922. Dr. Dinko Puc K temu popravku pripominj.tino: V rokah imamo 12 podp'sov od osab, kl so bi!t na sheđu sa Bcrj'J. In tt ostbe nzm lz!avljaj% da ^o pripravljene rsak h;p prtd sotlliCcm s pr šego potrdlti, da j« 2. dr. Puc g'»c?e banCnlh urednikov !n dr. Tavčjrja res tako gOToril ka^or ie i jo bilo usotovljeno v »Slovenskcrn Narodu *. Z ozirom na te iz;ave v z d r ž u-jcno v p o I n » m o b s e g u svojećas-ro zabeležcno vest, da je dr. Puc na ba-rjanskem shodu rekei med drugim: »V ; Ljubljani imamo Te!il:r> bank, vsaka Iz-I ired teh bank 12 d:rektorjov in na stoti-| n» uradnikov, k! pa imajo po vrhu šo vsak svojo-c!po.« Pozivamo dr. Puca, aa] nas loži, ako si u pa! I — Mladini za klerikalee in komuni-i s*e! Porcčajo nam, da so roladin^ki vo-| ditelji sklonili na vsak način r:?r>redri i zmago »Jugoslovanske zajednice« * tem I da bodo detaširali de! svejili voliiccv, j da glasu je jo na »Zvezo deiovneza Ij^J-I stva«. To ugotavljamo! Vest se nam zJi : docela verjetna, to temboij, ker je v pre-i tfklo sredo v javnem lokalu mladlnski | kandidat rseaci!iiki proL dr. Josip Pleme Ij pred pričami izjavil, da Ima raje, 9\ic\ zmasajo pri vclitvah klarikalci in komunisti* kakor pa »Jugcslovanska za-1 icdnlca.« j — Ministtr na atUacIj!. Na drusem 1 mestu poročamo, da ]e minister za socijalno politiko dr. 2crav danes oscbr.o izročil odlikovanja s. vi§. načelniku Lud-viku. G. Ludvlk si je to odlikovanje s [ svojo požrtvovalnostjo In s svojim de-lom v polni meri zaslužil. Prav zato pa ne moremo odobravati, da se to odlikovanje zlorabi ;a v agitJc'iske narnene, | z!a^ti pa protcstiranio proti temu. da tj odlikovanje na tako ncokusen in brez-takten nscin zlorablja v s\oje samopaš-| ne namene minister za socijal. politiko, v Čcgar resor pač ne spa !ajo ne Želez-nice, ne železni§ki uradniki. URADNIKOM - VO* !LCrM Ljubljanska občin.-. ^rchaja z jutraj^no volitvijo v dtvno zažele* ni pravi tir rednefia občinskcj^a po* slovanja. Tuđi Vam je na srcu, da se t naši prestoMci vset z^sti gospodar* ske, živ'j-n^kc in atanovanj^ke raz* mjre čimpreje in čim boljie popra* rijo in urede. Uradniku, — javnemu ali za* sebnemu. ne more biti in ostati vse eno, kake roke da naj primejo za vic to težavno in obsežno delo. Stranka n*5c£a in — z^upanja ogromno rnnoiino ijubljanakega prc^ivalstva je — »JUGOSLOVANSKA ZAJED* NICA«. Tuđi VI, uradniki voli!cit izkažite jej jvofe ponoTno zaupanje s tem, da ne poTnoŠtevilno udeležite ju» traišne oSčinske volitve in odraste vsak svoj g!as kandidatni listi Ju* gosJo-ansVe zajednice. Iv. D&ržič, nar. pos^anec. VPRAŠANJE TPINAISTE MESEČNE PLACE. — Teotrai, 2. decembra (Tzv.) V po«ebr»ern infnfstrsVcni rdboru so v^e-raj razpravljaff o trlnajstJ ireseCn! p'ačl državnim crađnUrom Jn Jivnlm itf'nJ-bencem. Hnančnt rti'fi?sfcr Je p^Jr»sitl \i« raz'ojc«, radi kn4erih mu 9« nefn^go-če fzp'a^ati trinaisto mesecno p*n£o državnim uradnikom In Javnim uslui-beuccou UJECIHJENJA. r.oilava ni:rcd:sq:i pr^zrlka na v!au. O. po1craj:nsLl namestnlk Ivan Hrl-h a r je prret'il snoči v stcklcni dvorani v vltc'ni pa'ači v proslavo praznika na-ro-'rera ujedinjenja svejnnn5ten rouL lVe!e*;1i fn »e ra vsi korrn'arni zastop-r.lki tu;l!i "'"av, zas'rpn'U civifr.lh trt vni^k;h rb'a^ti ter ^ev^ro raroc'no rux:n^t\o. Ob p^! R. je Imel t:. poUra-i'r*V.\ rrrrcrtf"k Hribar svc?^rnsti prl-ncrrn <>vro5?cn r^vor, v kaiercni ]• izvajal med dT1jjr!m: Gospoda moja* * po Slickem razburkanem morju plnvali je naša ladja. Viiiar je tiivjal in tuiU v njenih jiirbolah, ogromni raipcnjcnl valovi pa so butaii oo njo ter jo se^a] vzuiiovaii v vrimcahle \i.sine, scudj po-grczali v grtraioće vodne £iob;iia* gro^eće, da jo po^uitnejo. Ko ua so so Zjeumiii vsi besi \e*n;irja, žvuj;ilo, tulio, ruiljalo je okolo r.jc in votlo gro-menje sprem ja!o je bliske, ki so čarov-r< grozro razsvetijavali te prizora^ Varr.o zavede tihega pristanišna bi^o je blizo. Na iaoji vzl ujala je ta blizina nade -:i bojazen. Nade, da se skupnernu naporu moštva posreči 5^ra\iti iadjo na varno; boj^zen, da jo zbesnele prirodne sile ne treščijo ob oštre Ceri pri« staniščneg-a ustja ter pogube. Izpur-iše se naze. Dne 1. decembra 191? nosio je sretan zapadni vetar o^ro-Ženi brod u tihe vode pristaništnos za-k'.ona. Kra!je\ina Srbija bl'o je ono ra-roc'ovirr. jnnačtvcm stvoreno i r.jcco* vom brigem izgradjeno pristanište, u j koje je zajedrila naša i bratskog nam naroda hrvatskog ladja posle pogibijo, ' u kojoj je bila kroz vekove. Nas spase-nikc od Ljubljane i Zagreba c(»C;cka vo- i čroz lica penositi lujki poglavar, a naši dokazi neirmerne b'r.^odarnosti ! izplaco'jaVu u odušcvlj^ru zakletvu i ijubavi, odanosti i venosti. Slovenci I Hrvati od onda tek stac'osmo pred o3i Purnpe kao punovre^ni Članovi u skupu naroda. L*an 1913 slrnifie dan« rhlri»Ma J Curu nocitrrn**na C;..;roM Pjcj n i'.uiro-roinoMr nnrn.tr, ^nnvrn^vT in, ee nro.\b-itwh. J«nm» m.itk 3a crtom io*i».i:jr, noria! onn nT. rarte.m, nMcmi/i.in P»icni,i m» I(.)I4 roiT n. jibnBnnni xpnr»pocn.R> 3n M.i.iouft E7M O'poiio a coun.ia mKinib oupn^nM'B nosnoiKiiocTb Jii.i rpounvn.ivu cofu.irift, nrennr»rTPonflBinnTT> HnnicM^ ofn.oum lilTII* Knnii, KOTorofi m> nnwn.ni uipor.oi: noinia cnrpKHJja Hf.urtiKna 30M-in, ito 61.1.10 T>u I (vroiHfi eh Enponui? — Ri»ti>, ročnom, no« iiovnnnib ni> xo»u imiuem Hai'o.uinro iirj.:uniiKn TAn;Ro b Vocv'hu Npii stom MU , tm fioi;<» jTrl;^.tei?w. ito TOficpt'iimtM* ne'in.ib-j Hoo npjn:K«'nifl JKtAnuou PocciJ uocumti !;[{• i H'> m. lipMT'inilirifM'ii fi>Myine\ni npPKPnTnicfl . u Tro ona 110 ripcTur\iy yiin:nn(*Mm, ml« . suvi. m» Kouiifirb A^'i'Htaiib rLdjaioiuoe I1OJII1C' ."'rt. Tchdy naj.:*1 c: :■„ tam ! nas s ostaN nimi s!ovar.skyml staty Europy. A uŽ to nebude jen iiedužive jcji ditS Bui-* barsko a s'abrujice 5r!^.s!;o. nvbr? \\1 dva rTiOcnć spejcn:i slovnnske*. Na5a i KraTovstvi totiž a Ccskoslovcnska Re* publika, tedy dva statv, 7a1o?5cnć na* roJy, jenž ?i!u Svatć Rusi berouci za poklad svvch politickvch počtu, s jas* nj5 v*>ftčcnym cflcm se p'ipravnvaM na o>ĆkaNr^nć vc!ke oda'o.^fi. a pak, VCs% nađešlv, svSdomitĆ a obetavč se jictt suca stn ovali. Hocda w tcj fpn'cc/ro?**: nMic'ze cr»yb?ć takže braterska RieczpospoliU PolsVa. Fn n«?pr?11a hode nnvn doSa nTo-sanske vzajcrrrosti in sTovan.cke sil'v svetlrj^a in 5ofn^^i'af 'o bodo narodi sveta tekmovali med sano za naklonjenost in prijateljstvo Nove Lige. Kako lepi 50 torej izgled; za naSo bodočnost! Z vzviSenimi futili si moramo to re^i ravno danes. Se nam otimevajo v srcih zvokt zahvalne pesml, katero je s so-rnrn;m glasom v cerkvi zapel Ijub'jan-ski vladika. Dajmo izraza tem oHrne-vcm. V7^!?kriv?5i Njerovemu VpM-an-stvu Krn'fn AVVsandru I., Vi JciM In vprufe Tj»^jo na^e r^ro^ro^tf v Uucm rr!«^nf'<»!i •».-upne naše državnosti, tri-krafni* f]\-'o\ Občinstvo je prifrjcvaTo mmcstn!-kovim 'zvajnjem ter se navduScno pri-dru?ifo manifestaciji za vlac'arja in nje-fovo vzvi^eno Foprnjto. V imenu kon-zu^rncjra 7bnra je praniliral k narodnomu prazniku rener. Vonzul fs'nv. ro* publike jr. dr. Ofaknr B e n e §. Nato je jiastopila ga. Alira^ C^osj_aperad^^ Sua« 6. »S 1. O V r N 3 K 1 N A h?(>n« d- r ?>- dfccinhra «^i2 Siev. 275. Dav t»r nnttnlško dovršeno in Čustve-do, kmk©r siuno ona ima« zapela «1yc pisati, ki s*i laravnostf eč*rali vse občin-**▼•. Zla** ■*•£•£*• i# plivala na vsc umvz9Č9 arija »Do»ovi«i« iz Zajčeve •jere »Zrinjski«. Ad hoc iz gojencev in —— tojenk iz konzervatorija scstavijeni or-kcstcr je skrbel za eiasbeni užitck. Po koncertu so bili povabljcnci po stari slo-vanski šegi posoščeni in razviia se je animirana prosta zabava* Dnevne vesti. V LmbuanU dne 2. decembra 1923* -t Pokrajinski namestnik Hii-fitr tožl »Slovenca«. »Slovcnec« je priobčil v včerajšnji svoji številki v članku »Hipotekama banka* infamen napad na pokrajinskega namestnika Hribarja. Ta napad utemeljuje z na-vedbo dejstev, kl so resnicl diamo-tralno nasprotni. Zaradi tega je vio-Ml gospod pokraj-nski namestnik proti uredništvu »Slovenca« toibo zaradi hudobnega natolcevanja ir* iastikraje. — Odlikovanje rlš. inipektorja Lvdvlka. Danes ob 11. je prišel v pi-sarno načelnika glavnega kolodvora vlš. inšpektorja z. Avjrusta L u d v 1-ka minister za socijalno politiko dr. Grt^or Zerjav in mu izročil red Sv. Save III. vrste, v navzočr.osti urad-nUtva postaje in sekcije. Pri tej prili-kl jt imel rovor, v katertm je na-Šttval vse dobrote, ki jih jt vlada od-Bosno ministrstvo za socijalno politiko izkazalo zlastl — železničarjcm. — Španska odHkovar.ja za B*o-gradske učenfake. Španska univerziteta v San Sebastijanu je podelila častni doktorat filozofije sledečim profesorjem beogradske univerze: Bogdanu Gavri-loviču, Branislavu Pttronijeviču, Živo jimn Gjor* jeviču in Bogdanu Popoviču. Akademsko palmo so prejeli Stano.ie Stanojevič, Miloje Stoikovič, Aleksandar Velič In Miloje Vašič. Juridična fakulteta imenovane univerze je odlikovala profesorje dr. Velizarja Mitroviča iu Djordje Djuriča ter beogradska od-vetnika Djordje Nestoroviča in Mihajla Marinkoviča z redom sv. Tomaža Ak-vlnskcga. — Ka** Trubockoi, profosor na dwil-ski tmlverzL Na Izprarnjeno stolico za slavistike na dunajski univcrzl Je na prcdlog filozofske fakultete pokllcan ruski knez Ni-kolaj Trvktckoj, ki žtvi sedaj v Dadnu pri Dunmju. Profesor Trubackoj šteje dancs 32 tet % — Skladatelj Anton Foerster je prlspel iz Novesra mesta v Ljub-ljano in Je piisostvoval prvi predstavi svoje opere »Gorenjski slav-ćek.. — UdraicnJ« koroŠkHi StorcttooT )• »rlrodllo v soboto »večer o» S. uri pri Mraku u* Rimski cesti prodavaae. Predavati je ff. dr. Lončar • slovenski zcodovlnl. Gospodu doktorju moramo aa. tem mestu irreči ■aio Iskrsao tahvalo xa ■ agovo stvarao in cb.oktivao lzvaja*je. Želoll bi, da bi Koroni v Uubijaai doživelj le već takinlh ve-Čerov, kl bodo upatno velik« pripomogli do vzajemaostl \m družabnega iivljena naiiii roiakov. U parno, da smo s tem korakom zdramili nale zaspane duše, kl tavajo po meclenl Ljubljani, ter so Jim ljuble zakačene bez ni je ter razni drugi tcmnl kotiCkl, kakor predavanje In sestanki. Rojakl, zave-dajte se, da be prihodnilč polna dvorana pri Mraku, da tako pokažemo Ljubljani koliko nat jt. Daats t. ). 2. dec. t. 1. ob 23 zvečer bo predaval v rcstavracill Mrak na Rimski cesti £• dr. Arnejc o vzrokfh naieea por&za ■a Koreftkem. Ker bo predavanje jako cnnl-miv9 in podučno za sploSnost ia posebno sa nas, vaaims tem potom vse rojake in prijatelje Korotann, da se odzoveio polno-itevtiie temu velevainemn fa sanfmivemu predavanja. 2lvel slovenski Korotan! — U. K. S. — »Napredna LJubllana« irihafn za »Jutrom« in se zajranja prerekli četrtek v mene in mojega stanovske-jra tovariša jr. Debelaka. Onjusi se mi, odjrovarjati in merito skrpucalu, ki bo že jutri 3. decembra pop;iiilo sramotne smrti skupaj s kliko, ki ga soutenira. Pripominjam le, da hom tuđi odcr. urednika takozvane ^Napredne Ljubljane« pred sodišćem po-vzdijrnil — na pranjrer lažu — Dr. Roman R a v n I h a r. — Smrtna kosa. Včeraj Je trmrla !mh-HansVim izlftn'Vpni v Bohfnj rinbromam h^tfllrkt pri »Zlatororu« cb Poh. »rzcrn, rfeten A r t e 1). PHa je J»ko T'rbezn;iva fn pojitreflliv« proti prostom. Porreb se vr5! v nedeljo 3. t. m. po 12. nri fe ^redn'e vasl v Bnhfnju. Pokoj blafi dull, rodbini srčno so-ialje. — Đrželn! ntiztj ostane od 1. decembra do mdaljne odredbe zatrorjen za sploicn poset. — Praznfk mirodnera nfedlnfe-nja v Deetjradu. Iz Beojrada nam javljajo, dt so proslavili narodni nra-znik državneira ujedinjenja n» svečan način. V saborski cerlevi je bila svečana služba božja, katere so se udeležili kralj in kraljica, princ Pav-le, čiani vlaue, poinošievilui oficirski kor in vsi diplomacični zasupniki. — Proslava L decembra v Ljubljani. Cctrti praznik nasrga nzro^r+c£3L ujedinjenja je Ljubi ja* na pro5-*ivlla kar iiajdostojnrje. Z vsch javnih in privatnih poslopij so plapolale narodne in državne tro* bojnice. Trgovine so bile zaprte in delo je poči."a!o v vsch uradih in podjetjih. V stolnici je vladika dr. BoTiavjntura JegHČ imel slovciiii »To deum«, kateremu so prlaostvo* ▼ali pokrajinski rniv^^tnik Ivan II r i b a r, povc!jnik dravike c'ivi* zij^ke ob'aiti polkoriilk V u č k o* v i Čt na'a1 je mno<*o3teyi!ni zaston* nlki raznih civilnih in ▼ojašLih r1 'asti in mnogobrojno občlnitvo. Na koru je oddclrk goJbe dravske divizije ob snrrrrpjevanju pcvccv sviral himno »Hoze pravJt«. V ka* p*!i vojasnice vojvode Mi«'ča je prarc^lavni prota Dimitrije Janko* Tič ob navrc,I:;O9ti razni1! odličnih prcci5tavn?kov in korporacii daro* val zahvaVo službo bo":o. Zvcct se J5 v veliki dvorani LJr.:ona vršil ▼ pr* J nov'n^r^ke^a uiini^rrja sv-* čan koncert, ki ra i^ otvori'a go-^ba dravske diviTijs pod vn-Nfvom l*a* pelnika*!:apctara dr. Čerina z dr* ravno himro »Hože pravdeent>akobskeca f!ed*!i5ktxa odri v torek 5, decerr-bra cb 8. uri ivečer v dvorani »Kazine« Pred nastnpr.m Miklavža bo v dvorani crl£ln?.!en A'.i!.Lv?.ev semenj, na kaferem ho v«nk lahko kupil dri!o, s ka-terim cbdsrl A"!!rr>p prnut. Krifcni darat'ki ra Crrkern. ZAMMTVOSTI O USMT?TIT\1 MIM-STROV. — ARDZXACI.?A KRALJA? — nc^trrad, 2. deccml)ra. (Fzv.) Po pnroč!lih iz Aten je revolucijonami od!)or odloči! in predlasa! ffi 50 stavi pred rr.jno soft!§čo princ Andrcj. Revo-l'.icijonarni odbor smatra za utemeljeno, da je na podlnsi dosedanjesra procesa proti bivšim ministrom kabineta Guna-risa mnogo kriv tuđi princ Andrej na katastrofi v Mali Aziji. Iz Aten priliaja-jo tuđi poroč;!a, da je bil sedanji krali pozvan na abdikacijo. Ta poročila še nišo potriena. — Pariz, 1. decembra. (Tzvirno.) »Ajrcncia Fournicr* javlja iz Aten. da je Ml princ AnđrcJ stavfjcn pred vojno so-dj^če. Obtožcn je, da ni hotel iz^olniti povclj generala Papu!osa. Prcdscdn.k revolucijonarnc^ra odbora Plastiras in»a dnlžnost, da doloci datum sodne raz-prave. Borzna poročila. — Znsrcb, 2. dercrr.bra. Hzvir.) Da^es borza ni poslovala. Tuje devize so nekoliko padle. — Curili, 2. decembra. (Tzvirno.) Dnnn-Sn!a predborza: Zisrreb I.«25. Berlin 0.069. Praga 17.037, PunaJ 0.C076, Budimpešta 0.23. MHan 5.875, London 24.125, Pariz 37.75, Ncwyork 5.375. — Sekcija teSke atlct. S. K. Jadran skli-caje ttl v seboto dne 2. decembra ob 21. uri sestanek vsch članov v gostiini pri Vitezu, Brcc 18. Udcležba obvezna. ■ — Pozor! A!i /.e veste n^novc.'šo vest? Ne. — 'Icr^l preci Kinr> Tivo;ijcr.i je včcrai ves dan ćs^ai reiilni voz, ker je bilo Pii^a-kovati da kc^a ne zvi.c krc cu smeha ki je \ IĆA i'iiaks LinJcrja v n.cnovi vlcci »Ce-d_m let nesreče*. No k sre^i ni bilo prilike do intcrvenjiie rež:!n*^a voza in tako sa predvaja samo še dancs in jutri brez vsako nosrtCe fclasoviii A\aks Lin^cr. V poneda-I,ck se i^ra »Ma^istc in Javanka«. V i;Inv-ni vlogi orjak Maciste. Frvovrs.aa airak-cLa. FGlŽVEDČL — Na?el se jo na Krckovcm trgu srednje vcl'k (\Vcrtlicim) ključ. Lastnik ga dobi v upravi i?lov. Nareda. — Će ti ;e zc-iav'c Ijui'.o, pij dnevno č^J. pripravlen [t, ča:r!h mcšinic zmmkt »Ludchn«, kl se dnbc prt vsch tr^ovcih. — Poziv! Iz podpornesa fonda Obrtnc-?a pomožne^a druSrva se bode lotos razde-li'o med popore vredne cbr.nike, predvscm člane bivšega Obrtne^a poinožnejia društva, nekai podpor, ter n:ij se tozndevno rcf!cktanti ohrne'o pod naslovom Obrtne hmkc na predsednika g. Fran Ksnv. ?iareta Termin za vlaj;^nje prošenj je do 15. dec. 1922. — Slabost? S!a?'O spanTc? Ncvcsc! c da dc!a? Ali se večkra* po»avi;a!o raz!i":ne b'^-li? Pober prt.ateli v tr.klh slrbih dneh je pravi Fellerjev f31zafluid! D> bro si :/\ za umivan'e in ob'oce, ravn^^ko kot kosmeti-kum zn usta, chvo, knižo! Mnčne'J:, izdat-neši in bolj dc!u;oči kakor franeosko 7Kn-n'e! S pakovanjem In poširlno 3 dvoumite ali 1 specijalna steMer.ica 2A dinnrjcv; 36 dvojnatih ali 12 špccl'alr.ih stcklcnic 2i\S df-mr'ev fn 5^ d^p'rttka rrj-^pnš!^: lokprnnr HUGPN V. FELLER, STUPICA DONJA, Elza trj: St. 238. Hrvatsko. Olavnt urednik: RASTO PUSTOŠ! FUSčK, Odaovornt urednik: Valentin Kopitar. Za UM"iRDDSTŠilo" seiščo zmr.ožen \p.^Č ne cven*. f nnco5čirse (nam. 5efa) (gatrist). V*i. le prvovrstne, zanc^lj've fn skupne moči. Vstop 1. januara 19J3. V pr»nu-dbah *o s'avttt rogujil Naslov pove un-a-va SIov. Naroda. 105-9 ped plati vwam ohranljo oba" X tlcgantno 4M Dobi 90 po vseh boljiih trgovinah z nsnjem ter na veliko prii Berson-Ksučuk d. dM Zagreb Wimi Trg il. I liltm note Sanj ub9 Xlaig ft. 7, HasIot pove sprava SI. Nar. 10498 " Absolvent dri. ftrf. lolt Uče prlntrme linije ? vtUtrg©vini ili letni trgovini. Event. pon«dbe pod .Trgovtc 10534." sa »nr kov. Haroda. 10524 la oa prodaj v srtdinl mesta. Stamivaiife tak*) »^ razpo1i kuhana za tu |n proč, I pr«pr«»te awt«)fai.c«, 2 fn vatne biSn« w Ljubljen* i* K«fatr»ia», totiloa za voiiki t%sUvit*t itd. Kefiak&a ac um sa Mn fiarU«««!« Pti vamam avtlata mola M ligiiir Mala 5OS PRODAN: planino .Gaveau Paht* 700 kg, pia»1rl ttr«j .Nat omi*, damako avitcun salon sIm inoL'tmiUo loaltto, svlen motki dti-n\'<, par ffiii n fcvliev »tcv. 86. Naa m pove upiava SIov. Nar. 10507 JMakarica! ličtm ratata aatakarice v bol H ff***Hni >a rrom«tn«ai kraju v a!| itvt ♦ Liub-Ijaoc. Nati >p t ko| «11 kaod #Sigarno>t 104M" na upravo SIov. Na odi. 10488 115.000 X poooolm prr« varao««*. Pormda* pod .SolidjMgaMual^ l#487a m »P^l? i Ik^^^rvaj atW^a^WiBaai ^^9*bVv Ml'd trgovslii pomočnil! ?zučen šr-ecerijske stroke, iš-c za tako i nimp-nesa mesia. Ponudb- nod »Upa-njc 10 9S* na u-r SIov. Naroda. Ha nwn in te se sprejme soliden gospod. Naslov no- c nprava SIov. Naroda. 1O4S9 Jffeblovana soba za ene^a gospoda se odda. Naslov p^vc upr. SIov. >aroda. 10526 Proda se enonadstro^na hlia » trgovino v Ljubljani. Naslov pove uprava. Slovenske?« Naruda. 10500 Stavbenik a hone+9*]t> in doTfol'tno prak«o Mfr dru? bnilt« itte stoke a kanita'om v svrho nttanov tve |^adben-(jt podietia Ponudbe naj se pol'icjo na Ev^en Cc-»g°Ji RtadltciJ, 'agreb, Prilaz 12 10272 ŽAGA vodna at) pama v gozdn tt^ kraj« *c vume v n^lrm. Pomi be z ra^ančnlml op ti pod .Žaga 10404" na upravo SIov. Naroda. Dr. Ins. Miroslav Kasni oblactvtno povtrjrni ftavbni ialonor ia moatai stavbtnfk Utillm. Ird'ii n. 13. Stavbno rod ttie (n Irh* r «ka Haa na ia btlon-snet Saloiobotonak« In vo- j dne agradbe, arhltoktMro In voako vratne visoko stavbe. Fine Kiendl citre z notnfm st'ija^om se proda o. Opleds cc od 4. do 5. ure. Naslov v uprav* S'ov. Na-oda. '0-194 10.CI00 E nn%nćt, da zakonski par b:ez otro1* ore mu, ki mu prcskrbl, ozi oma iznosluje stanovanje 1 ali ? sob In k«»Moje. Ponudbe pvć .l^g. M. Z. 10225" na upr. Stov. Naroda. Kuharica za k manjli družini za Eeojrad, se P?č-. Nasluv pove up . SIov. Naroda. 1C534 SliTivalol tt '•riginalnl, skorai nov, na prodaj. Naslov povt \ prava Slov. Naroda. 105 3 Posestvo sa proda. HiSa. gospodarsko po s'opjp, 5 orn'o-' zemlje, vse slc;ipsj ob državni cesti, y mlnui od Koni c. Ona 6rO.(T0 K. Poia^nujc L Lamut, letv št. 14, p. Konjice. 1049 ZaT2 dijakinjr se HČt stanovanja z dobro hrano Gent. ponudbe z ravedbo pogoie^ se rus- na upravo Slo.cn. Naroda pod .2 di aklnji 10490". SSdflšeliilš x vrtom ▼ Novtm Vodmatu. N»s'©v »ove oprava S ov. Narodi. 104 2 Dva lepa prašiča «o 4 »n 5 mesecev stara sta laradl pomanjkanja krme tak j na prodaj. R«»žna dolina It. 106, pri .Marjaku". 104© prodam jedtinico epo, dobro ohranjtn« Iz hraalnvep;s If-ltnjiai-bi lr*a, fos oaj^ako po^lop • rtd.t •« no tein *gt.dna ul. 5 105 8 Ženitna ponudba! 30 Utrti n»om"đti rani prtirolni go-sted i§£e munja v s\riu žen ive z nesebično dr.bfo-r^no nv d.li o j^«r-odi-fna, katova govori tndi ne ni o. L čena *roapa ali nt^di vd>>v> ni izkiufena. Zcti ac »iKa kar pa ni po to). Neano-l«nr>i dop si •« psi o p d .Slovmk.i ui Maoi«^«, prtino ltitčt Lj ubija »a 1. 10517 Kftm so5o za dva gospoda, delcna ali še nje ne* -cbovnno. Ponudhe pod .Cc;a pr> s'ranska stvur IC2S0" na upravo Si v. Naroda.____________ 10280 več izvod^v .L:radneGra lis a* rrejšnt'h letnikov. Številke potrebovanin izvodov in ime kupca pove upr. St. Nar. 1052» Dva ze:o dobro uhranjena s ^ m na bencin * 4—6 kon:skih sil, se r*đl r«ab3ve elrkt. mOior;ev ce^o prod^st.i. Po'■asnf'a daje L. CKsć, Alunjingrad ». Moz rjc. 10521 Želi mesta kot vajenka v kaki trfo\ fnl bodisi v rrestu ali na deželi. fsa-'nr '^ove upr. Slov. Naroda. 10523 visokopritlf'na nova hiša, pripravna fn vsako obit. Ol ko'odvora odda1 irni 10 m nut1 stoječa ob tjlavn; Cf-s'i. K n ej -ripada lep vit Naslov pove upravu Slov. Nar da. 1O421 se l*fe. Stannvjm'e na ra^po'a^o. Po-fuulbe na ,VRT-, dražba z o. z, Mari-oot. 10163 /l«To dobro obranjena starinska salonska garmtura v rokoko sl^jj ». Nas'ov p vj up-avu SIov. NaroJa. Istotam se mo-.'a 2elczua peč. 10323 20.000 kion nosrofe dam tlstamn, kf r«l prt«krb sa e an'e aajmanj 2 se b, k n nje ;n pritiklin v mostu v novi r '^ a! »f'i P.jnu ibe pod .Na^radj 20000—10431* na uprav«'SI. Naroda. 104«! aaf M \kŠM&i E>^ ob de^e!ni cesti Kr*ko - Kc9tan>vic.i (i'ils^av >, 2 niivi *n ?icer pr\*a *kol» 2 era a i 7 L)n m2 >n «li r « 1 >>rsl & 5 Dii na*. Uporabi -< jiii U Ko kot tavbt^a. Ve«.* sa poUvo pri J. Kerin KMlaaj«viaa, DoL !947i Stev. 275 iSl.OVFNSKI NARO O« dne 3. decembra \W2. Stran 7 nov, dole, zHo težak, se ugodno proda K< nju*na ul-ca 12. pri»M"ie. 10133 Fremog. Oits na goenjiko železnico. Ivana Treo._____________________1031, Prodala bukovih Drv na debelo in drobno v gos*i'ni Reinlng-haus Sp. Siska. Diva se dos'a\ljaio r a čom. 10362 Sloma, seno pre**no v balah, 430 Won, «eno 780 knn, fra* ko vs.ika *>ostaja v SinvenM. Dob^vija Puki inVerce, Šoitanj. 1M23 0 Jlouenljl najbolje vpeljan traoviki ootnik sprejme par dobrih zasropsiev ptoti provri i. Pu-nudoe rod .Stalno potujoč lOiSl • na upravo Siov. Nadoda. 104S1 TrpKi pomoćnik mlav, 4 painikov, 8 njiv in 5 £ozdov v skupni površni 7 ha 21a 41 ra2. I^klina cena v^ega zc^iljišča znaša 180.000 K. Vadij 107rt izVlicne cene. NitPTičri drsžbeni pokoji so na vpogled pri podpi«»nem sođftču md uradn;rri urami v sobi št. 2, ter se bodo tuđi picd piičeikom dražbe interesentom objavili. I Kr. okrajno sodifie na Vrhniki, dne 95. novembra 1922. Hiša za modelu GRAZ, Herrengesse Prva htea za elegantne dams z I Icitnlmi specija'nlml sirckovruinl delavnicaml. Kostumni p!«5tw ke-žuh za obleke. ktobuki, usija!e :-: In športne oblcke >: „Kiinst und Mode", bc^ito Ilustriran modni žurnal, pošiljamo proti vposlat/l 10 di-L narjev vsepovsod franko. V globoki žalosti nazna":amo, da nam je dan'** po dot^i mu'ni boiezni umrla naša nadvse ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa Tonči Ballisch roj- Kržlšnik Pogreb nepozabne „ rajnice bo v nedeljo 3, decembra v Hranicah na Češkosiovaškem. HRANICE, dne 1. decembra 1922. Helena Kržiinik, Hatilda Ham, Frio BsHisch, mali. sestra. major, »orrog. Za Izraženo rs.im soJutje povodom prerane Izgube n*?egi ne-pozabnega soproga, sina, b;ata, svaka In štrca, gospoda Cirila Prijatelja strok. uradnlka Kmet. družba za poklonjeno krasno cvetje ter mnogoStevPno čaSČeče spremstvo na pokojnikov! zadnji potl, se vsem prav iskreno zahvaljujeU globoko lalujoči rodbini Prijatelj — Omahnova. V Ljubljani, dne 2. decembra 1922. 10538 ^---------------- m Ob pfHiki nenadomesfjive ffgube, ki nm je zadela vtlcđ I smr« naSeea Iskreno ljubi enega oieU in U*U, itaregt očeU in I pradeda, strica In »vaka, gospoda I Alebsandra (Srubcrla l^reVamo lem potom viem, ki so nitn v bMdkh nr»b, bod^l z I i>fv.»dsmi I odisi pi«mfio svo e sofs'jc i r»^ it ^n torM<**» »«»iv.-»»o. I Posebno se pa zahvaijr.jrmo za mno*;obro,no »n Č^i^-ćo vd- Vžbo I nogrrba ter r.i pok kacije pap:rn;h I'd-Ikov. B V **wa voja>Č:ne prost. I- Bo«»č « n, Čr»pova crt*s 16. 10254 Gostilno vzamem v najem *n na račun. Ponndbe °o j * Gost-'na 10462" na upravo Siov. N^ori x._________________________10U2 Dioiačfno n. pr. srne. M'ce, htnne, jerebice, div|e racr ^loke itd. v v^akem ^nsu po nni-b^ijših cenah ku-uje E. VAJDA, v •: r^ovina 2 divli^ino in peroi-uno, Ca- Kovec, Medjimure. Brzojavni naslov Vajda Čakovec Intemrb. tel. 59. CENO orotfam vesestvo v Sv. Ožb^i- du p. Brrzno, vse pospodat^ke 7gradbe, c0 oralov polja, 15 ora-lov pašnikov, šume vsega skupaj 198 orilov in pilama. Vpraša se ni i Si **«aa tdt^9it Kedr"-jće, MotiHiHVT]«. 10473 Vsako soticlfl vefe domaČe mrvne, krvave In letrnp '''obne icr r»::«tna vina v gos?Hnl pii .-i rniču na Glincah. Za obilen obisk »e pTi^roČa Alo'l!|a SHfjti frostiiničarka. proda se lik Istu '*2 fveć, pHnaMo Hek'iićno In acet Irn *ve''o, v popo'nomi dobrem s a^iu). nnr*W?n za velike dvorane, c^ikve ttd. Vrr«-.aH- N*ka»» B^n^c fn«»Ji atrr. Ka- Hbadie : r'^aretni pspfr In gtiočnice z novo ban-derolo moi>ono'ne upn f «t dobi ropei pii gtavni r»logl A. Lamprtt, Lj b-nana, Kfekov trg 10 I-»to »ti se dob; ludi koncpplni fn ovnjni (Pacl<) psn'f. Ollvno olje pamitlMno či«to bret «*fke nrimesi posti;* rroti plavilu po f»A*i ali ^e'rs^tci v pločevina«t h rosodah Adam Pestorić, Zelenika (Boka Kotorska). 9S48 ——-^————.^^—-^^^^—^^-^ Premog in cement st alt* o v x»logl pri H. PET PUČ, LJUBLJANA, Dunajmka costa SS. T«l. Sit« Sklatftvc« „B»lk»*". KNJIOOVODJA SALDOKONTIST želi premeniti službo. Nastop la k. taknj ah pa z rovim letom. Ponudbe nr,d .Vc-tea 10117* na upravo S:ovcii Kupi 52 še dobro obranjena crk '-rna žaga skupna z nriotorem la žiR^nie . 10415 proda se njiva 2 |oh3 vel ka. meter Din. 10. Naslov po\e uprava biov. Naroda. 1LJ69 Klavirje fcfM *t in popr«1^* s«:iuflo in toi.it ter gre ludi na ~~ • #eželo. F&lllrc PAvifi L*ubl*«nH Poinike in zastopnik rn prvovrstne fAfopr povr^nn^ «! k<- il^« [)roM visoki proviHii D. Rov&ak, uTiet. fo'ojzr. In poveće alni zav< d v Lju^-ian', Kolodvorsku ulica 34. Spre-icir« v s^riin retuSe 'n kolorita od ?v »-t^rjtv in foioprpfov razna dea Pi-P^>fo\i posebni oddrlek fotomanufaktiT _^_______________________________104 17 Trgovina zželeznino „pri Zlati lopati" Eriavec & Turk ff»r«»g Hamintra*ohmlalt) Uubi ana, Valvazorjev trg 7 nasprotl krlž«vnliktt oerkvo. Zalog a cementa in karbida. Roes^nmann & Hiselineinann d.d.Đuni viioi Iag^«b. Prtlat 16 IL Poliske žeteznice, (tračnice, vo-zički, okretnice, kolesne garniture itd.). Zične leleznice, mešalni stroji za beton „Ransomo". PUtbo x«stopiivo sa Slovani ©i STAHAO ŽAROI & C* , aVInbl|ai««, Mirr/fnoTB c«ata 15. Ište s 15. decemfir. 1.1. hrano in tovanle pri boljši rodbini, event. samo stanovanje. Ponudbc z navedbo plačila na upravo Siov. Naroda pod „Trgovsk akademik 10361". 10361 Uli poznat« Feller-jev Elza Fluid! AVo no — xakal •• at n.lm ne spoain i«T Ako ja — rm »} oi na uoelj«te v vr*l r«sf9vn;clT VI vantfartallta, tla a^množlt« *t«vf'<» i** dober zasluž«k nualiro vam FELLERJEifl EIZA-PSEPIRSTII Fotorfo« Clxafli»ld9 motne ** ^ ho'i*| k^Vor fr^neosko fe«njt ; Elx« Lili ino -mlatfio milo, (najt n«)*e irn'o lt™te|; Elra-pomi#i fh le»»oto obrata, Elz«-po»"*«l za rutt la-% K>a-*ro)©*t«lra vada Et*«-voHji »^ w«4*. rt'ra Miiin© m'cko. E K^-lumim wiM§ t« «*>bo, C in-l,it itovskl oMiZ (*hiiK za K —jf O'rN) El£H m«nt«ln4 *fc» kt I d. C#fto In aopvista rn rr* -o«*a!»Vf popi,I*;, p : EUGEN V. FELLElt, kkA nar, Stualea Oania, blzairg *t. 2?\ Hrv.fsk'. Soalanfo i>«na ra El/.afl<o5k/ : 24 dvo na'ih n 4 fpec. gteklcn. 19> Din. Brut o 10 k^ : 4* dvojnalin In 8 tpec. sirkle . 3/4 D^. Na ro nje cene le računa t» •edaj 5k/t«topUtKa. Polnojarmenik (VoHjfjtttir), žafcne naprave in »troje za obđe> lovanje lasa vsake vr«!e, r^jnovejše k n^'r k- cijc, dobavi Lakoj po n*jr.iZj h cenuh x jcgoslo- van ega sk'aH:«fa — WELEEHWCBVX;9 WISN Sili. — Biei cr.secrstrasse 55. 105.G Vabilo naobčnizbor Obrtne centraft vLjutlani za obnovtev po .olrl poškedovan1^ kra!ev, r.z.zo.z, ki se viši 12. decembra 1922 ob 5. uri pop. v njenih prosioiih s sle- dečim dn-. nm redom: 1.) Poročilo na^eistva. 2 ) P<- oćilo nadzorstva. 3.) Oiob.itev račurskecja zaVlju- Čka in sk'epanje o porabi či- steea dobička. 4 \ Prememba pravil. 5.) Sklepanje o likvidaciji in vo- litev likviiiatoricv, eventuclno voiitev načels.*'a. G.) Vo'ilcv nad^orsi/a. V slučaju neslenfno^ti se vr§i čez pol ure drug obCni 7bor, kt }e sklepvlen ob vsakein sivilu zastooanih deležev, uvzemši za 5!odcm tuđi vcl;ko kornisijsko >kla^:šče vsega v to široko spadajočcea biacra v Ljubljani tako, da mi bode mogoče vs^ko naro*»lo to*.no, sondno ter po konku-mčnih cenah iz^išiti. Med drucimi izd^iki izdelujc lovama: strance, cugelne, uzde, vrvi za seno, prtljp^o, stavbenlke, zvoaovc, perilo itd, vivico v klop^ičih v zavitkih, dreto. Vreče juta - platno itd. Zahtcvajte vzorce in cenike. Gg. engrosisti pri-nicren popuju II1 hl rt Tlirh aoenh!ra in kcm:si;^:a trgovina. Kl JI'I iUliV« Ljubljana, Pr,^ rnova v\ka 48. V ponedei'ek dne IS. decembra 1922 ob 10 uri dopoldne se vrši na licu mesta v Mariboru, Mlinska ulici št. 15 prostouoljna jouna dražim. Proda se^hiša z vrtom. V hiši se vrši stara gostilniška obrt, poprei mana Loštari^eva gospina. Najn'žja ponudba irmša 2 milijonn jnroslovanskih k*on. Po-nudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10 ";ft vurščinc Hiša se prod;i tuui pred draT^o, ako kupee to želi. NatanČntjSe podatke glecl^ dra2ben:h posjo^v, obveznosti objekta i. t. d. dajeta sodni komisar dr. Franjo hirbas. notar v .Mariboru ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. 1C520 ijijjiajio^ia \)mu m\mu col 21:1 v imJ iq Borce n (prčiš last mesta Umi) naznanjalo da imajo pri svo>ti opekarskem podjetju v Borecih, postaja Križevci pri Lju'omeru na prodaj še večjo zalogo zelo dobro ij? trpežno izđclanih in ožganih raznih opekarskih izdelkov kakor: Zirezno stresno opeko (Strangfalz) bobras^o gtadko streSno opeko vse vrste Žlebakov izborno žgano ročno in strojno zidno opc'« c!!. Ctla knJJf a ktlilrana na Ba(- linefšem kartona ali papiri«. Dobiva 80 v vsch bujigprasb, na dobalo in đrobao v OCMA Din 40.- ***** g*>?*tb', CZM Din 49.- ■i^PP^iBBaBBaBMBBBBBBBaBaBPBBBBBBBB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^""1 nninn i Ba!cne!e sili mi« teliti b-rllLUii 1 bira Mfcn Ia fejk ml int Modni salon Stuchly-Maške Ljubljana, 1 — Židovska ulica 3. — I - Popravila se sprejemajol - Žalni klobuk! vedno v zalogi. Vse nove ln rabl^eae jtroje ja obdeluuo Itovin, lesu in pločeuine, 5tiskolnjce, aparati zo nutc$en;Ho »nrjenje itd. v sUadfiča pri „TEHNIKA11 k. d. Zagreb, Hitzova n. 25 K 3.900'— | Crepe de Chine obleke v vseh barvah. PlaSči.volnene In svilene ob- | Ig'kg, bluze. Pa natantnem naročita se posije j tuđi po poiti. w*~ Znižane cene! -»■ P. MOGDIĆ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte. ŽARNICG i kupuje ln vponaMja LOKOMOBILI prMMtM s HS^i itflrtft ta LiiAI]«*. Wo!f HP Wolf HP 108 10 20 1914 C2 8O l*>* 15/ S V-20 7 » 100 iftOT M/32 1913 85 120 1912 24/40 1912 100/30 l«Ot 30 0 190J 1^1 lf>0 1920 40 60 19 * !M2f0 1921 M75 19lf 350 430 Lane H° Linz HP 1912 10 JO 191« 50 0 1912 15 25 l»'l +.hV) 1917 20 30 1^*4 TCV1I0 19 t 223S lv^ »Vl'>» r»l • 26 42 1°13 K■» »30 19t2 31/4' l**.l 170 35 19i4 a*^7 1910 260/^0 Enoletno tvorriiLo lamstvo! PrvopaiPtdno g«n«ralno ■»•parirani nataćno Isku4anl. — Pogon z vsa« kim gorlvlm ■radstvom. BRflTIE RSCHER n. p, I .-. Z«8REB, rantovisk 5^! Trgovcem s perufnlno! Proda se več novih transportnih kurni kov zelo močno izdelanih. Poi^ve se O ime 213. 10^24 Piva fngoalov. bat-varMa, krioarsivo in stro arotca P.Semko, UBlijsna, EHncs 230 !e otvorila ctelavn'co In prodajama v Kržževnižki ul, 7, Priporoča ae 918(> 3van JVIagdič krojač LfvMlana, GleđaUika oHca 7. Razno perilo xa dane, gts^ođe in đeco priporoča tvrdka a.8LSfeal)EPnž,ait.o Dr. Pačnlk ord nn zi jeiične izven orka in petka vsak din v 5r Jtt^ju ob južni ž« crnici pri Ce ju- Guje nie-^ove 3 knjige o jetiki! 7927 , i F. Mr\ v L'abianl WoUova 12. j 7vrSiijtiti Bf'i^rTtuft ter i»OT»ra»*!i ria-■ sovfrjer li barmAnljev spedielao ttf«kov-J fio.t iićiia 1» eeno L, Mikuš I ^ L|obl]an«. Ktstnl trt It. 15 rrfiofrta svojo zalogo tjelnlfcevln solnlnlko* Pavr«v**t n Hfrlvid tafit« ln taDtfRO, | Prava turika tlaktr.ia]« praitna In ml* * kava zafamčeno popoinoma t\šin in edfiko-vana « zlato kolajno, se dohi vfak d*^ cvefa najf*nr'e »amo pri tvrdki Jovo R. Jovanovlć, Tula (Bosna). Raz-^•i«ilj»mo v po«tnin zavitklh od 5 kp naprej po povzeti«. ^C4-< Uo lenenko mnrt» Kontinental, nMntiorisrpvii) Lesni cement, /■rA_n| fiaiboliit srrdstt'O za m-i- Ul U5UI9 tan e »rp-nV^ d*h«v1)a v vsakf aanofla ftajoonojo Jos. R. Puh, Ljubljana, •ratfalka «Nca 22. T«l«f. BIS. ion Vam prenovi ia ttrokovn« tfarant preko zfme ob malenkottni priftojbini tvrdl« ti iuh tn$ (>TRIBUriA<« Tovarna dvokoles ln otroiklh voHlf ov Ljiljani, Isunki itsta 4 — Zminka nl.ta t. Ifa!a1are|£a slovenaka plesksrsha ln IlčarsUa delavn ica IVA* BRICELJ Dunajaha c, 19t «e priporroča. izviSitfv točna, «*nf imeine. \C1\ Te od- Korn, Ljubljans Poljanska cesta stav. 8. Krovac, stavbnl, g«1ant*ri!skl In okrasr.l klapar Instalacija vsdovMlov. jfiprm itrt'oTađot. Itialliki m klosttrrt uprav. f/delovhoje posod iz rlo?r"fne ra fir-n-f, baiv~ Uk In m«l vsakc vH-Wf sti kakor fudi posod (*k*"-> za konscrve Frfpor i£a se črHosIlkars a ln plesliarska cfelaunlca BRATA EBERL Igrlika ulica 6. Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri Franc Cerar ?o«arittva, moralo n?'"r>rej dati sami te dokaze. Itpllfa zahfeva od znveznikov, da i^pra^njo svofo vest. Česnr nišo storili, odkar je Hl sklernen mir. Kak^^n je položaj Ttniiie med zavern^mi dr?avami, one Ttnliie, ki je fzmMin. svoj položaj v AdrinnsVem in Sredo7eTr«skem mor-ju (!). ki ni d^Hla niti knlnn!f. niti T^?.ter!i>!ne od'V^dnfne in jr dobese-dno zasuta z dolcrnvf. storieniml za dosecro zmare? Glede R^icrnrife ie de.fni, di bo TtMHa ra^^irita svnj go-sDodnr^ki vpliv na Madžarsko In Bolsrnrifo. Bolgarija, pravi »Dnevnik«, kl je majhna in je premagana država, $i ne more kaj, da ne bi izrazila svoje hvaležnosti napram energičnemu italijanskemu ministrskemu predsed-niku, ki je v svojem govoru najmanj trikrat omenil njeno ime in ga izgo-voril v prijaznem tonu. Kot plačilo za svojo podpora zahteva Italija od nas kompenzacije. Bolgarija bi se ne odrekala od teh kompenzacij, če bi v resnici mogla storiti uslugo prerajajoči se kraljici Adrijatike. Bolgarske kompenzacije bodo v prvi vrsti moralnega značaja, kajti mali bolearski narod ne srne pozabiti roke, ki mu je bila prožena v odločil-nem trenutku. Bolgari ne smejo pozabiti, da je Mussolini pripravljen popraviti napake. ki jih je storil Ti-toni. Ce hoče Mussolini popraviti napnke stare italijan^ke diplorrarijc, stori s tem uslugo interesom Italije, ki potreuuje trg za svoje izdelke in hrano za svoje 40 mi!fj^ncko preH-valstvo. Ne da bi se vezala s posebno pogodbo, bo Bolgarija, v slučaju, da dobi realen izhod na Egcf«ko morje, lahko znatno poviSala produkcijo itali.ianske industrije, kajti pot od Brinđisija do Dedca^ača pomcnl za to industrijo velike koristi. Bolgari i a še n! pozaNla živahne era tr-govskera prometa rred prcbival-stvom Ra grize in bolirarskim narodom. Drkler je bil Dcdcagač se v m-ših rokah, so imeli italnanski izdelki prednost v Bol^nrni. Ko pa je bilo odvzeto Boi^nriji Fc!omorsko obrc-žje, se ie Inhko vsakdo prepričal. da je pot "đ Brindizi do Varre veliko mnnj primema kot ona med Dcdea-gačem fn Brindizi. ?ivp.hen trrovinski promet bo pofo/il temelj iskrenega političkoga nnjntcli^tva ^^d Bo1^rrijo in TtnMjo. To pa tembolj se zato, ker se Bolrra-riia ne more nnrazirrfi na zaščito fnteresov Gr'ke in Srbije kot pravih kork^rentov Italije v S^rdoT^mskem in AdriancTcom mariti, kjer Mn^s^li-r\ rnergično zahteva gospodstvo Italije. Da f« Bol^a.riia rnn^^^ dr'ava, o te^i rihče ne dvomi. Trdi prizna-nfe. da ip nremagana — to vn po n*e-r\ lnsfr»i krivdi — je rnrtimliivo. Malo bolj čudna pa je pretirana skromnost in neke vrste klečeplastvo, ki ga skuSajo gotovi ljudje natveziti bol^arski javnosti. Iz dejstva. da se je Musolini v svojem eovoru kar tri-krnt milostno snomnil in omenil Bol-garijo, ti ultrapolitiki Izvatnjo ćelo vrsto politično važnih nosledic in koraka Jo preko tr^ovmske^ nrometa do popolne politične družbe med ohema dr?av?ma. Če te to posledica fantazije posamnih Članov bolc^r-ske Javnosti, je razumljiva fn nihče ne bo protestiral proti nji. Ce pa so ti krilati komplimenti »kraljić« Adri- ' anskesra morja« namenjeni bolear-skemu narodu, da ga zapeljejo zopet na kriva pot. Je to precej podobno zakulisnemu delovanju onih ljudi, ki so pred 8 leti zakrivili, da bolgarski narod Še danes ne more biti tam, kjer je njegova politična, gospodar-i ska in nacionalna bodočnost. Sicer I pa upamo, da so merodajni politični ! krogi uradne Bolgarije preveč pa- | metni, da bi resno mislili o ponizni vbgi dvorne dame pri opevani kraljici Adrianskega morja. Bolj naravno in razumljivo je seveda stališče, ki ga zavzema fašistovski poglavar, ki je bržkone pripravljen še večkrat omeniii Bolgarijo in Madžarsko, posebno, če bodo politiki teli dveh dr-žav še nadalje tako naivno reagirali na skrite aspiracije ne preveč naklonjene balkanskim drZavam Italije. Mussollnileva ou&nost. Zanimiva osebnost je Bcnito Mussolini, vodja fašistov, ki je dancs itali-janski diktator. Njegovo življenje je pravi roman. Rojen je v forliju, v pro-vinci Emiliji. Solal se je na učiteljišču in postal najprej učitelj. On je socialni revolucionar in njegova narava ga tira proti ekstremizmu. L. 1393. je igral veliko vlogo pri divjih stavkah v Milanu, ki so se končale z zavzetjcm mestne občinc po revolucijonarjih. Zaslcdovan od la.^ke policije, je zhežal v Svico, pri-šel v Chiasso, šel peš v Luzcrn, kjer so ga pa radi beračenja znprli. Ko so ga spustili, se je podal v Lausannc, kjer je študiral nekaj časa na univerzi. Prc-?hijal se je kot us!u7bcnec in rokode-lec. Do leta 1904. je osta! v Svici, doklcr ga ni ženevska oblast izgnala. Kaj je bil napravit? Sam prfpovc-dnje zjrodbo svojega življenja v pismu, ki ga je naslovil na dr. Wissa, enega svojih prijateljev v 7cnevi, ki je bil ta-krat 5f>cialistiČnl poslanec: »čital sem v ča*opisih, da boste radi mojega izgona Interpelirall v veli-kem svetu, zato vam hočem povedatl sa'ojo preteklost. V T.nusanne sem deTal in se pošteno preZivljal. Rekli vam bodo, da sem anarhist, toda to je čisto napačno mne-nje o meni. V zadnjih letih sem mnoro pisal in sodeloval pH ncwyorškcm Pro!etario In pri milanskih Aven^re đc! Lavoratore fn Avant-Oarde. Bil sem vedno vpisan v Ita';ji in v Švlcl v sod-alistično stranko, česar me dol?e, so same Ta?!. Moj izpon lahVo postane sramota za Švicarsko demokracijo. Wiss je zares vložil interpe1acijo v velikem svetu zaradi Mussolinijevcgii izgona in odgovoril mu je Odier, Sef sodnije in policije, v seji dne 11. maja 1904. La Tribune de Gcneve od 3. nov. t. 1. prinaša Odierjcv odgovor: Mussolini se je javil pri policiji s potvorjenim potnim listom, bil je aretiran 1. 1902. v Lausanne radi vagabundiranja, 1. 1903. v Bernu radi političnega zločina kot anarhist. Ker se je enkrat ce!o javno v govoru priznal za rcvo'ucionarca, je bila oblast prisiljena, da ga izzene, kajti ćolzno*t drfavc je, odstraniti iz svojega ozenVja ljudi, ki jih smatra za ne-vamm za rvpf obstoj. Poslanci so r'oskalf, dr. W1ss pa je protestiral ČeS, da se je kršilo *o*to-Ijubjf, toda Odier mu je odrovon! med fp^ošnim odobravanjem poslancev sicde-.e: 7»Kar se tiče liberalizma pri fprejc-mn tujcev smo mi tu v Zenevi absolutno prvi. Imamo pa pravico zahtevati od tujcev, ki priiiajajo k nam, da imajo vsaj poštene In nepohorjene potne liste. Koliko je Italijanov pri nas, ki imajo pravilne papirje in živijo v miru, ne da bi pridigovali nereda. Ne delam ro-bene razlike med anarhisti in socialni-mi rcvolucicnarji. Kakor razumem zakoniti, transformistični in evolucionistič-ni socializem, tako odklanjam sistem, ki hoče pokončati vse, kar eksistira.« 5 tem je bila zadeva v velikem svetu končana. Musrolini pa je Iskal pribežališče v Avstriji, se nasclil v Tri-dcntii in tnm urejeval Popolo s Cczar-jem Ratfistijrm. ki so ga. knkor znano, Avstrijc! med vojsko obesiti. 1911. mu je amnestija odprla pot v ItaTiio in od takrnt naprej je Igral veliko v!oro pri socialisfični stranki, katere revofucio-nnrna frakcija mti je poverila 1. 1912. uredništvo Avantija, Prišla je vojska. Benito Mus^olinl je navdušeno zagovarjal vstop Italije v vojno. Znrustil je Avantija in ustanovfl Popo7o d* TtaMja, ki je danes glasilo fa-šistov. Nato Je vstopil v vojsko in bil v bojih na Krnu težko ranjen in odpuSčen iz armnde. L. 1919. je njegov list dlvje napadal NUtija, in ta je dal 1. 1921., ko je bil nrnistrski predsednik, aretlratl Mnssolinija, ker je orjraniziral skrivne zaloge orožja. PaSizem je fc začcl d\1-gati rTavo. Pri volitvah 1. 1919. je Mussolin! propadel, toda I. 1921. je zmagal v dveh okrajih, v Bologni in v Milanu. Tn danes je diktator. SKRINJICA ..J!fG0Sl0Vf NSKE ZAJEDNICE" JE - ZADNJA!! Snor radi vrash'nofonikeoa dogovora. Francija se upira sprejetju razo-rožitvene pogodbe, sklenjene v Wa-shingtonu. Zlasti jo že odvraća od te-ra okolnost, da bi imela biti v pomor-j skem ohorožitvenem vprašanju Francija enaka Italiji. Francozi u^ovarjajo, češ da je taka enakost nemo^o^n, ker i Francijo cbkrožujeta dve morji in ; Francija ima zelo obsezne kolonije, ! daleč od domovine, zato pa mora skr-beti za ugodne komunikacije. V \Va- \ shinftonu se je omeji a franeoska to- ' naža po krivici, ker se je za temelj vzc-la sedanja preporcija in se nišo upoite-va!c predvojne številke. Tcl.om vojnih ! let ?e je oborožcvala Francija na kop-r.em fn je morala epustiti vsako miscl na pcinorske zgradbe. Franeoska mor- ! narica se nalicjn sedaj v abnorma!ncm ! položaju. Franciji morda ne bo mo'.o- ' če še nekaj let izpcpo!niti svojo mornarico. Z wasl;:nrtr:n';kiin sklcprm Je j bil fran oski narodni čut I.uco raz/al- I jen. Zato pa ni prical-ovati, da bi franeoska zbornica sprcjeTi was1inrr- j tonsko razorožitver.o pogodbo. Ako bi ! se pa zgodi'o, ela jo sprejme, bi bi'a j tako fprejeta pogodba obdana s takimi rezervami, da bi se \vashinztonfkn pomorska situacija pov*cm rro'Jificira1a. Ijst »Cliicaco Tribune« se bavi obšir-no s to franeosko zadevo in pravi, da je takejra mrcnja sen?.tor Lcveucs, prrdfednilc odjeka za zunanje zadeve v franeoski zbornici. Njegova izvajarja so vzbud^a res-no pozornost v Londonu, v VVa^lnn^to-nu in v Rimu. V Londonu so nekaj ta-kera ž> sTuttl! in ko so ćozraM za Lcv-rueTove besede, se je oprijcla Ang!e-žev bojazrn. da utcjrne ttidi Ita?;ja od-klonltl r^*"fikacijo warh"njrfcn^ke po-rodbe. V Londonu r?.čurajo nadr»^j*?, da j ako ornenjeni dve dr*avi ne ratifir?ra*a ! raroro?it\rene pojrodbe, se morata Ame- j rika fn AntrTiia zfediniti za novo zvezo, j ker bi se za po, pn je pn^pi nepr!-?flVov?no Lp^nt^^v rn^^\ h^, V! ro-W»o rnova rf»'?>^1 fimrTi*3r>t r>nr*T?rn T*vr^*^'. AT^er'J^r1! pf^'n. da ^rr^^^'ia H zadovo'lna r. rf»iv?**ic'^^ l-ontr^'i-♦oth. V! »-o r*» ^edirjene države date svetr^-r«»rr^.! m'ru. Vsled tega se more razbiti med Ameriko. Francijo in An^Iijo oster spor, v katereira poseže seveda tuđi Italija. Znova jo peha Francija od sebe potem, ko je v Lausanni Mussolini na-g?ašal potrebo, da se Francija in Italija zbližata. Mussolini pa je rekel še več. Zmajal je z slavo in pomembno poudar-jal, da enotnost zavezniške fronte ne bo dolro trajala, ako se ItaHja v bližnjem času ne zasisura na tem mestu. Italija zahteva popolno enakopravnost, Musfolini je z dvignjenim glasem po-vedal, da mora zavladati reprociteta med Italijo in njenimi zavezniki.. Kar bi bi!o manj ncg;o popolna reprociteta, ne bo zadošča!o Italijf. Potcm pa je Mus*ol'ni ?e zairorzil: »Kakor sem pripravljen, da se uprem Turkom, ako ho-čejo prckornčit! na konferenci meje raz-sođnostf. tako sem pripravljen tuđi, da se postavim po robu zavezniko-n, r.l.o bi ?51i predaleč v svoji akciji glede na Italije* Se ni rešeno tczko tursko vprnša-TTJe, pa se ft Va^ejo na obzorju novi znaki »porov, ki bi pretresali vsc ore pTavrte države, ki so poklicane, da bi obnnvM?Te fTvropo m jo ?pravi?e v normalno življenje. Francija ulegne iireti prav in ni izključcno, da se jcj koneno tuđi kolikor toliko ujrodi, toda iz vsch teh stvari se prav laliko razvije konflikt, ki bi Anplijo odmaknil od redanje njene evropske zveze ter jo primaknil k Zirdjnjcnim dr?avam. To bi pa zopci ne bilo po srodn franeoski politiki. Polncarć sili v sedanjih trenutkih v ospredje, računajoč na dobra čtiv-stva Bonar Lawa napram Franciji, zajedno pernata C! em en cea ti ju pri očita-nju AmerikU da ona ne vrsi dv©ru, et iiče sa w?rnega gospoda. Ponudot to takoj nasloviti na poštm prr4*\ K. 102, Ljubljana. Ob sprejemu ponndte s- soba Ukoi opjeva m se proti, (U se iita nt oJda dragemu. 10418 ySllIfl.a i prijtznem «iestu na Dolenjskcm, na prometnem kraju, se odda 5 1. apnlom 1§23 fia rsčun. Pre<*^st ima ženska •teka k-rezoLrok Kave a po'rcbna. Po-Biđb« pod .Na račun 103:8" na upravo $4v. Naroda, 1 35 s ^^MM^BKK^^aaifeaAdiaiiiiiiiiiaiiai^iBiiiHViiiiii^HiMiaiVi^i^i^i^i^i^iV^iVi^i^i^i^H Proda se za 2500 K nov zimski tukajič ■ ko?u bovi nas tim ovratnikom In za 3000 K nova 6 na faket < blekt. Polivt tt v Selci bukovi i lici 6, krojtika ddavnica . nadstr., d sno. 10476 Ceno se proda lena nova f aketnt oblekt, hlače modne. Istotam se pruda te malo nulcna crna molka oble Pa In dva raglan povrlnika Opltda ae: Gospotvettka cea U 16. dvo-nšćt desno. 10479 Pumpo za vino medeno z 12 m do go cevjo in 3 vinske sode a 10 hl ceno prodvtn. Ogleda te ri »od.M u Jožefu Tliler9 Si«ka. O ST^stveti a 71. 1(MV> 3 hiše enonadttropne so v mettu Brtfice, ob glavni cesti Irieče, pripiavne tuđi ra obrt ali trgovino, tako} na prodaj. Isto-tam «e tud) proda veika vinska klet in kaića. Pojasnila da otkrbniitvo ft-§čine v Brežicah. 103 43 BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaTSaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal UmREL CIGLE.R SP. SISKA, CELOVSKA CESTA ST. 72 PRODAJA •rodit. Do nov epa pridrika dobi se zaston) 100 kg fi?o!a. 200 Y% r**en!ee in 4&T> kp ko uze. Ako ne bode dostl hrane in drugih potrebščin poiodil bod'-ip ćcnsr. Hrana za Ivino za teKOT K. Služba se I^hko rastopi taUoJt a najpozneje do 20. grudna t. t Prihod i vlakom do Rume v Siemu, pa v Klenak—Sabac v Lozn co, kjer ft ic potictno pri glasi Li pri gocim m^ol^ča In rađane (ta automobilUte), to- plcoi ilnslio parilo Itđ. Itđ. Ssiolera po mwl v Ustnem modnom taloBn. I___________________^_^mmm^^^^^^^^ama^^^ i I Pnatna itrM za Hiklavia !n BolIČ so tuđi £en!|i i kstsri st dubilo v vssTi velikostik In raznih obH- 1 Ui ?9 jjđašm* nllmlk cenak od pripraita 1 do nBifinalia Irptflaia pri tvrdkl HHT. KRISPER 1 Obstsl trg « (nainrotl nlnU) f In jltir streSkl «đ OM 29-— mard i ienskl ed Din 100*— naarel i aoSkl ad Din 140-— aspni ] mial teoHI to gmmaU n« iirtmuafl 1 pa nllnni ctufe. Akcijonarsko društvo za saobraćajne in želelezniške potrebe ■mi (nm LjBUJua. UM] (ali 311/1 unun Trataloo xa normalne in poljske železniet, za opekarne, gozdne Industrije in druge vi ste industrije. Traaaportat toiot! za les, zemljo, premog in prekucni voiički. Ofllialeloa In •krotalntoo. Lokomotivo za normalne in poljske železnice. OliolMio ta pollaka tolomtco. Vae promptno iz skladišta po najnižjih cenah. Jiphimsln Ma tt menjalnica v Ljubljani Kolodvorska ulica štev.26. 1:11 llan K 2I9.000.00L Inim 151,000.000 Centrala v Osijeku. Podtulnke: Beograd. Brod na Sivi, Crikvenica. Karlovac Novi Sad, Osijek, Subotlca. Varaždin. Vu- i kovan Zagreb. New York. ———- Kupuje In prodj4a dr/lzs In valute na]kulantne]e. — Obrestule vloge na hranflne knjižice In na tekoCI račun po naJvlSil obrestnl merL Telefon itev. 583' Pozor! Gostilniiarjl! Pozor! Ker Je veliko pomanjkanje po pristnem DOLENJCU, naznanja Osrednja fžnarska zadruga u Jugoslavije da Ima v zalogi ie precejSnjo množino prvovrsinega rdečega cvička iz Oadove peči — letnik 1921. Cene po kakovosti blaga. — Pokušnje na rarpolago v za* ložni kleti, 8p. S ftka, Calovika OMta 77. v nek- danji Juvančičevi kleti. Dobć se tuđi priftna štajerska in dalmatinska vina. 1 fse trste telefonskih brzojavnih aparafov f fa ptMbtBm tm kilo la favno aporab*. komplelM tel«- I ' lonske ccnlral« I •Tungsram4. *-^ ■«•»-» Imam 23 prodali 10 r«rov težkih Uonj. medjimu ske pas-m». kobile in ko J 160 do 170 cm vi-§o zJr.n'e živ-li, za vožnja te vpt-Ij^niti, pocilrie p'ave a I ra v r»ru. En p^r tciK h k« ni za Sped- JULIO HOFFMANM, ĆA OV C, ieiclon St. 31, Mcdj.mjije, bH3, 9.^5 Dvonaslrspaa nova trgovska liiša i lolali ataaovanjl In kletml v Liub-llan*, se unosio proda. Pc-insnlla daje An. z*v. Drago Beaellafc. Ljubljana, Sodaa' ulica 5. 10326 nova damsrta jopa l.iuliartovd uli<.a 3. 10451 Nov. !i no izd-lan! šrortn* \or.Cek /a dvj'Dr.; uic, Apcci;alne zn.imke .IKO* ir lastne tvorn'ce v Svici, kakor' tuđi druge do're žepne ure, zape^'ne, svetiine in stenslve ure, verižice, prst.ne, zntstnice. uimne, namzno ora-4:c, kn na «n b rnisk a d.irl'a ter vso drugo zlatn'no is »rebrninr>. Pa ttid por.ibpe prei1:n?te kakor: Ak.uje, no!e, hrit.e, lasc$tri,:ne in brivske stroj i, s:fk!orf^ce, doze za tobik, svilCce \n ino" e, ni!ij« e in denar* '^^^^*^ niče kupite dobr 1 !n ceno pri tvrdki: H. SUTTNSR« (Imctnlk Ht^iri Msiro), L'u^ijam 5!, 3. alaaaaaaBBaaavaaaaaaaaaaaaBaaVCISBVaaVB^BaaaaaaMaBaaBTeaaVaV % Metalna In ttok »Naroilnt tbkarae«.