Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 5. januarja 1964 Leto XX. - Št. 4 (5687) Nedopusten način razlaščanja ¥T članku, ki smo ga obja- V vili v našem listu 22. decembra lanskega leta pod naslovom «Kdo je kriv?», smo navedli nekaj primerov, ki jasno pričajo, na kakšen način tržaška Ustanova za industrij-sfco pristanišče razlašča nepremičnine in kako pri tem ne u-pošteva zadevnih zakonskih Predpisov. Pri tem smo se vprašali, kdo je kriv, da so se take krivice dogajale in da se še dogajajo. Iz člankov, ki smo jih do sedaj objavili glede' razlaščeva-nja zemljišč, in iz konkretnih primerov, ki smo jih navedli, je razvidno, da se take krivice dogajajo, ker se ne izvajajo določbe osnovnega zakona št. 2359 iz leta 1865, ki velja za vso Italijo, medtem ko se na našem področju upošteva krivičen in nepopoln odlok ZVU št. 66 od leta 1953, ki ga je le glede naselja S. Sergio nekoliko spremenil odlok vladnega generalnega komisariata št. 99 iz leta 1955. Da se take krivice ne bi več Ponavljale in da bi se tudi na našem področju ravnalo glede razlaščevanj tako kakor v vseh drugih italijanskih pokrajinah, je nujno potrebno, da vladni generalni komisariat razveljavi omenjena odloka bivše ZVU in vladnega generalnega komisariata ter odredi raztegnitev omenjenega zakona iz leta 1865 na naše področje. Ta zahteva je tako utemeljena in logična, da bi jo vladni generalni komisariat moral takoj upoštevati. Nato bodo |lllll||||llllin„m||||||mnl||f||||||,llllllllllimilllllll DANES Tudi mi globoko sočustvujemo z bratsko Jugoslavijo in še posebno z bratskim srbskim narodom ter z vsemi tistimi svojci, ki so včeraj navsezgodaj zjutraj ob tako hudi Železniški nesreči pri Beogradu zgubili svoje drage. Pri trčenju dveh potniških vlakov je namreč •zgubilo življenje 61 ljudi, ki so se vozili na delo v glavno mesto Srbije in Jugoslavije, 162 oseb pa je bdo ranjenih, od katerih je bila več kot polovica pridržana v beograjskih bolnišnicah na zdravljenju. Krivda za nesrečo še ni uradno ugotovljena. Sicer po svetu včeraj ni bilo po-zebnih dogodkov, razen da je pa-Pe* Montini kot prvi papež v zgodovini krščanstva — kakor je bilo napovedano — prispel v Jordanijo *n obiskal tamkajšnje svetopisemske kraje v prvi vrsti pa Jeruza-*em, kjer je bil svečano in navdušeno sprejet. Danes se bo sestal — Proti volji grškega patriarha iz Aten — s carigrajskim grško-pra-voslavnim patriarhom Athenago-zo. Danes bo papež odpotoval iz Jeruzalema v Izrael, kjer bo obiskal Betlehem in druge tamkajšnje svetopisemke kraje, jutri pa se bo vrnil v Rim. Svetovni tisk po-udarja pri tem ,da je sedanji pa-Pež prvi, ki je potoval izven Ita-"je po letu 1808, ko je takratni papež Pij vil. kot Napoleonov ujetnik moral potovati v Francijo, v Grenoble. Z nemirnega Cipra ni posebnih novic, ker se pričakuje napovedana londonska konferenca in se v iem smislu vsi prizadeti nanjo pripravljajo. Hruščov, ki je prispel predvčerajšnjim na obisk na Poljsko je nadaljeval razgovore s poljskimi voditelji — toda v največji tajno-®Ji- Hkrati se je zvedelo, da je “ruščov povabil na uraden obisk v ZSSR etiopskega cesarja Haila Selasleja. Kitajski vladni predsednik Cuenlaj pa je tudi včeraj nadaljeval razgovore z albanskimi voditelji v Tirani; gost je pred Stalinovim spomenikom govoril tiranskim delavcem. V Tirani je trenutno več tisoč kitajskih s pedali slov raznih strok. Tako se zaključujejo letošnji božični in velikonočni prazniki in z njimi tudi dogovor, ki je v Berlinu veljal do včeraj opolnoči za prehod v vzhodni del mesta, ker Pogajanja za podaljšanje začasnih Propustnic niso uspela. Vendar pa napovedujejo v prihodnjem tednu nova pogajanja. odpadle razne nevšečnosti in nezadovoljstvo prizadetih lastnikov, ki bodo laže branili svo-, e interese. Ko se bodo izvaja-predpisi osnovnega zakona razlastitvah ne bo moglo več Industrijsko pristanišče, kakor to dela že deset let, samovoljno diktirati smešno nizke cene za razlaščene nepremičnine. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da prizadete lastnike ne skrbi samo to, kaj se bo dogajalo, če bo še nadalje veljal dosedanji sistem razlaščevanj. Prizadeti lastniki zahtevajo, da se vsa zadeva razčisti, saj je vendar Ustanova za industrijsko pristanišče javna ustanova, v kateri so med drugimi tudi predstavniki tržaške občine in pokrajine. Zdi se nam, da bi bilo, po vsem tem, kar se je že zgodilo in se še dogaja, zelo potrebno in koristno, da bi občinska in pokrajinska predstavnika v Ustanovi za indusftrijsko prp stanišče morala poročati občinskemu odnosno pokrajinskemu svetu, o delovanju te u-stanove in načinu razlastite^, o kupnih cenah razlaščenih nepremičnin, o prodajnih cenah nepremičnin, ki jih Ustanova za industrijsko pristanišče prodaja industrij cem in zasebnikom ali pa jih daje v najem. Pričakujemo, in to v imenu prizadetih in vse javnosti, da bodo tako občinski kot pokra-inski svetovalci na prihodnjih sejah postavili te zahteve, kakor pričakujemo, da se bodo za to pereče vprašanje odslej bolj zanimale strokovne in politične organizacije. Razen tega potrebnega raz-čiščenja pa je nujno potrebne, da se za popolno uveljavitev določb osnovnega zakona na našem področju takoj zavzamejo na pristojnem mestu tara-evne ustanove in organiz^ci-,e, kakor tudi osrednja vodstva raznih organizacij in strank. Pripomniti moramo tudi, da , e potrebna večja budnost posameznikov in vseh prizadetih, ki naj o vseh primerih opozarjajo svojo strokovno organizacijo in izvoljene predstavnike v krajevnih in vsedržavnih ustanovah. Neverjetno, toda, žal, resnično je, da se po toliko tednih, odkar se Je za ta nedopusten način razlaščanja zvedelo, še nihče tistih, ki se jih to tiče, ni zganil. A. BUBNIČ Novoletne poslanice Številni državniki so v svojih novoletnih poslanicah, ki so jih naslavljali na svoje narode in na druge, izrazili predvsem veliko zavzemanje za ohranitve miru v letu 1964. Izmenjavo novoletnih poslanic med ameriškim predsednikom Johnsonom in Hruščovom tolmačijo politični opazovalci kot dober znak v odnosih med obema državama in kot možnost, da bi ZDA lahko sprožile nove pobude v eofenzivi za mir«. Hruščov je v svoji poslanici izrazil željo, naj bi bilo leto 1964 le- Kot vsako leto, je Slovensko gledališče iz Trsta tudi letos pripravilo novo presenečenje za naše najmlajše, in sicer priljubljeno Ribičičevo mladinsko igro v treh dejanjih «V kraljestvu palčkov«. Premiera bo danes popoldne ob 16.30 v Avditoriju v Trstu. Otroci in starši! Ne zamudite, oglejte si kralja palčkov, njegove svetovalce, norčka, vedeževalko, vile in stražnike, palčke in kuharčke in še skopuha povrh, ki bodo vsi skupaj lepo plesali in še lepše prepevali! to miru. Poudaril je, da se bo Sovjetska zveza zavzemala tudi v tem letu za zmanjšanje mednarodne napetosti, za uveljavljanje politike miroljubnega sožitja, za prijateljstvo med narodi in za ohranitev trajnega miru na svetu. Hru. ščov je izrazil željo, naj bi se odnosi med ZDA in SZ izboljšali, in izrazil upanje, da bo novo leto prineslo novo važno napredovanje pri reševanju mednarodnih vprašanj in pri krepitvi miru. Predsednik Johnson pa je v svoji poslanici Hruščovu poudaril nujnost miroljubnega sožitja in nujnost pravičnega miru na zemlji. Poudaril je, da se bo tudi v novem letu trudil za ohranitev in ZELO HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA BLIZU BEOGRADA - VČERAJ ZJUTRAJ OB S. URI Zaradi trčenja dveh potniških vlakov je bilo 61 potnikov mrtvih, 162 pa ranjenih Dan ljudske žalosti v vsej Srbiji-* Do nesreče je prišlo na majhni postaji Jajinci vzhodno od Beograda - Strojevodja je prepozno opazil rdečo signalno luč na zadnjem vagonu stoječega vlaka, v katerega je zavozil s hitrostjo 60 km na uro - Sožalja maršala Tita, Stamboliča, CK ZKJ, glav. odbora SZDLJ - Dvajsetletnica pohoda štirinajste divizije NOVJ na Štajersko okrepitev miru in za izboljšanj* odnosov med ZDA in SZ. Maršal Tito je v svoji novoletni poslanici jugoslovanskim narodom poudaril. da je preteklo leto pomenilo v nekem smislu prelomnico v smeri boljšanja mednarodnega ozračja, in je dodal, da stopamo v novo leto z upravičenim upanjem in zaupanjem v nadaljnje napredovanje v krepitvi miru in sporazumevanja med narodi. Na koncu je poudaril, da ob vstopu v novo leto ni razlogov za zaskrbljenost niti glede mednarodnega položaja niti glede notranjega razvoja Jugoslavije, in je izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija v prihodnjem letu dosegla na vseh področjih družbenega delo* vanja še večje uspehe. Hruščov «Scdaj pa poskusi tudi ti udariti po strahu, lakoti, rasizmu, in po krivicah,« pravi staro leto 1963 novemu letu 1964. (Iz «Sundai/ Times«) (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Huda prometna nesreča je danes globoko pretresla prebivalstvo Jugoslavije. Neposredno blizu Beograda, kakih 13 in pol- kilometra od glavnega mesta Jugoslavije, je danes zjutraj ob 5.20 lokalni potniški vlak iz Požarevca neposredno pred postajo Jajinci naletel na pospešeni potniški vlak iz Skopja. Pri trčenju je bilo popolnoma uničenih sedem vagonov s potniki. Po uradnem poročilu je v nesreči izgubilo življenje 61 potnikov, večinoma delavcev iz okoliških vasi Beograda, ki so bili zaposleni v beograjskih podjetjih in ki so potovali na delo. Ranjenih je 162 oseb, od katerih so 72 pridržali na zdravljenju v beograjskih bolnišnicah. O vzrokih nesreče še ni bilo objavljeno uradno sporočilo. Po izjavah osebja obeh vlakov in potnikov, se je potniški vlak iz Skopja neposredno pred postajo Jajinci, kjer sicer nima po voznem redu postanka, ustavil, ker je nekdo iz četrtega vagona za lokomotivo potegnil za alarmno zavoro. Preden je osebje potniškega vlaka zavoro blokiralo, je iz smeri Požarevca privozil lokalni vlak. Strojevodja lokalnega vlaka jč sicer — zaradi megle prepozno — opazil rdečo signalno luč na zadnjem vagonu stoječega vlaka in je takoj pri-, tisnll na zavoro, izključil pa- ro, da bi zmanjšal hitrost, toda trčenja ni mogel preprečiti, ker je vlak vozil s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Kaže, da je glavni krivec nesreče službujoči prometnik na postaji Jajinci, ki je, še preden je potniški vlak iz Skopja privozil na postajo, obvestil sosedno postajo, da je proga prosta. Prometnik pač ni računal na možnost, da se vlak lahko nepričakovano ustavi, kar se je tudi zgodilo. Na vest o tako hudi nesreči je izvršni svet Srbije proglasil enodnevno ljudsko žalost na področju Soc. republike Srbije. Prizadetim družinam so brzojavno izrekli sožalje predsednik republike maršal Tito, predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, skupščina Socialistične republike Srbije, centralni komite Zveze komunistov Srbije, glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije in druge ustanove in visoki državni funkcionarji. Iz Ljubljane poročajo, da so se danes v Ljubljani pričele slovesnosti v zvezi s proslavo dvajsete obletnice pohoda štirinajste divizije iz Bele Krajine preko Hrvaške na Štajersko. V okviru proslave, katere so se udeležili preživeli udeleženci pohoda, so danes v prostorih mestne galerije odprli razstavo fotografij in dokumentov o pohodu. Nocoj je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesna akademija, na kateri je govoril Boris Kraigher. Na akademiji so bili, poleg 450 bivših borcev štirinajste divizije, navzoči med drugimi tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, član CK Zveze komunistov Jugoslavije Franc Leskošek, predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, predsednica Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vida Tomšič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, predsednik izvršnega sveta Hrvaške Mika Spiljak in drugi ugledni funkcionarji iz Slovenije in Hrvaške. Jutri bodo bivši borci ((Tomšičeve«, aSčrcerjeve« in »Drašči-čeve« brigade obiskali kraje, iz katerih je štirinajsta divizija pred dvajsetimi leti odšla na Štajersko. Včeraj Je začel delovati v Ljubljani inštitut za raziskave stekla »Jurij Vega», v katerem je zdaj zaposlenih 36 strokovnjakov. Inštitut deluje pri tovarni TOS (njeno ime nameravajo spremeniti v »Vega«) in je samostojen s statusom znanstvenega zavoda. Tovarno so včeraj dopoldne obiskali podpredsednika izvršnega sveta Janko Smole in Beno Zupančič, član IS Ludvik Gabrovšek in sekretar IS Bogo Gorjan. Ogledali so si obratne prostore ter se razgovarjali s predstavniki kolektiva o najbolj perečih problemih. Tovarna optičnih in steklopi-haških izdelkov (TOS) je imela leta 1951 za 11 milijonov dinarjev bruto produkta in 50 zapo-slenih. Sedaj pa ima 600 zaposlenih, ki so ustvarili lani za milijardo 400 milijonov dinarjev bruto produkta. Letos nameravajo narediti še več, saj so v proizvodni plan zapisali številko v rubriki za bruto proizvod — dve milijardi m 100 milijonov dinarjev. Proizvodnjo bodo lahko letos povečali z novo opremo in v novih prostorih. Prejšnji mesec so se iz starih v nove prostore začeli seliti prvi oddelki, vsi pa se bodo preselili najkasneje v šestih mesecih. Novi stroji in oprema, ki bodo veljali 315.000 dolarjev (kupili so jih v Zvezni republiki Nemčiji in Švici) bodo poleg večje proizvodnje omogočili tudi boljšo kakovost. Ce bi jih dobili že lani, vsaj v tretjem četrtletju, bi lahko izvozili precpj več. Kljub temu pa so v tujino, predvsem na Zahod, prodali za 90 tisoč dolarjev svojih izdelkov. Glavne težave ima tovarna zaradi tega, ker mora večino sredstev, ki jih je potrebovala za novo stavbo in opremo, vrniti v treh letih. V tovarni pravijo, da bi v skrajnem primeru to obveznost tudi lahko poravnali, vendar pa se visoke anuitete in kratki rok odražajo na cenah proizvodov. B. B. Hruščov je poslal vsem predsednikom vlad poslanico, v kateri predlaga sklenitev mednarodnega sporazuma, s katerim bi se vse države na svetu odrekle uporabi sile pri reševanju ozemeljskih ali obmejnih sporov. Ko poudarja, da sedanji čas o-mogoča ■ dejansko izključitev uporabne sile pri reševanju teritorialnih sporov iz mednarodnega življenja, našteva Hruščov naslednja določila, ki naj bi jih predlagani mednarodni sporazum vseboval: 1. Slovesno obljubo podpisnic sporazuma, da se ne bodo zatekale k sili, da bi spremenile svoje sedanje meje, 2. Soglasje, da na ozemlje katerekoli države, niti za krajši čas ne sme priti do nobene invazije, napada, vojaške okupacije ali katerihkoli drugih nasilnih ukrepov, ki bi jih druge države storile tz raznih političnih, gospodarskih, strateških, obmejnih ali drugih vzrokov j. Izjavo, da za kršenje teritorialne nedotakljivosti neke države ne more biti izgovor niti razlika v družbenem ali državnem s istemu, niti zavrnitev priznanja a ti prenehanje diplomatskih odnosov, niti katerikoli drugi razlogi. 4. Zavezo, da je treba reševati vse ozemeljske spore z izključno miroljubnimi sredstvi, kot so to pogajanja, posredovanja, razni načini pomirjevanja in druga miroljubna sredstva, ki bi jih v skladu z ustanovno iistino OZN izbrale stranke v 'sporu. V poslanci Hruščovg - je rečeno, da je sovjetska vlada trdno prepričana, da bi s tem, ko bi države prevzele obveznosti o reševanju ozemeljskih sporov na miren način, odprli pot k urejevanju mednarodnih odnosov nasploh. Hruščov je dodal, dq bi bilo v položaju, po sklenitvi tega sporazuma precej lažje reševati tudi druga bistvena mednarodna vprašanja, predvsem pa vprašanja razorožitve. Poslanica tudi opozarja, da je sovjetska vlada prišla do zaključka, da bi bilo treba vzporedno z delovanjem na reševanju vprašanja splošne razorožitve podvojiti napore za odstranitev sedanjih trenj v odnosih med državami, kot tudi v središčih napetosti. Hruščov pravi, da so ozemeljski spori, obmejni spori ter m#n nato so papeža sprejeli jeruzalemski župan, poveljnik zahodnega področja Jordanije, poveljnik jeruzalemskega prezidija, betlehemski župan ter predstavniki raznih cerkvenih redov. Tudi tu se Je zbrala velika množica. Bilo je precej mrzlo in pihal Je močan' veter. V Jeruzalemu je papež prispel skozi damaščanska vrata. Potoval je skozi mestece Jeriho In skozi vas Betanijo. Sprejeli so ga jeruzalemski guverner, veliki mufti in številne druge osebnosti. Zvonovi vseh cerkva so zvonili. Zbrala se je velika množica, ki je papeža pozdravila s palmovimi vejicami. V Jeruzalemu se Je zbrala tako velika mno-ica, kakršne niso pričako- vali. Zaradi tega sploh niso mogli izvesti predvidenega programa, ki so ga skrčili na minimum.. Okoli papeža so se zgrinjali ljudje vseh narodnosti in vseh ver ter ga,pozdravljali mahajoč z oljčnimi in palmovimi vejicami. Papež je v Jeruzalemu peš prehodil »križev pot« in se ustavil pri vsaki od štirinajstih Kristusovih postaj. Ob prihodu v Jeruzalem Je papež s kratkim nagovorom pozdravil guvernerja, župana in prebivalstvo Jeruzalema ter se zahvalil za prisrčen sprejem. Ko je prehodil »križev pota, Je papež vstopil v baziliko »Svetega groba«, kjer so se zbrali številni diplomati, patriarhi, romarji in velika množica. V cerkvi je papež maševal in imel ob tej priložnosti kratek govor. Odšel je nato na sedež apostolske delegacije, kjer je sprejel Jeruzalemskega grško-pravoslavnega patriarha Benetiktosa, armensko-pra-voslavnega patriarha Derderjana, razne katoliške osebnosti in konzularni zbor. Ko je sprejel grško-pra-voslovnega patriarha iz Jeruzalema, Je izrazil zadovoljstvo, ker se je srečal z njim in se Je zahvalil za sprejem. Zvečer je papež odšel v getzemanskt vrt in v tamkajšnjo cerkev. V Betlehemu je občinski svet sporočil, da so eno glavnih ulic, ki ni Se imela imena, Imenovali po papežu Pavlu VI. Papež bo prišel v Betlehem .v ponedeljek. Jutri se bo papež sestal z griko-pravosiavnim patriarhom iz Carigrada Athenagoro. Ta je odpotoval iz Carigrada danes ob 14.15 in se je ustavil na Cipru, kjer bo prenočil. V Jeruzalemu je tamkajšnji apostolski delegat uradno povabil tudi predstavnika anglikanske cerkve, naj se jutri zvečer sestane s papežem. Vabilo so poslali anglikanskemu škofu za Jordanijo, Libanon in Sirijo. Nocoj je prispel v Tel Aviv svak bivšega predsednika Kenne. dyja in ravnatelj ameriškega «zbora za mir« Sergent Shriver, ki je prine:el osebno Johnsonovo poslanico za papeža. Poslanico bo izročil jutri zvečer v Jeruzalemu. Shriver ima Johnsonove osebne poslanice tudi za jordanskega kralja Huseina in za predsednika iz. raelske vlade Eškola. Kongres KP Švedske STOCKHOLM, 4. — V Stockholmu se je začel 20. kongres KP Švedske. Na kongresu so poudarili, da je boj komunistov za mir kot edina alternativa in hkrati nujen pogoj za zmago socializma na svetu najvažnejša naloga sodobnega delavskega gibanja in švedskih komunistov. V uvodnem referatu na kongresu je predsednik KP Hilding Hag-berg poudaril: »Mir je bil vselej stvar širokih ljudskih množic, voj. na pa stvar gospodarjev. Ljudstvo je krvavelo v vojnah, gospodarji pa so si jo obračali v bogastvo in moč. Toda nikoli prej v zgodovini vojn in množičnih uničevanj ni mogel noben razred tako enotno in nedvoumno združiti vseh svojih teženj in ciljev v zahtevi po miru kot dandanes delavski razred.« V zvezi z ideološko polemiko v komunističnem gibanju in s poskusi KP Kitajske, da bi vsilila drugim partijam novo «generalno linijo*, je Hagberg poudaril, da švedski komunisti »ne razumejo kitajske partije in ne pojmujejo, kako so mogli oni (kitajski komunisti), ki so jih tako občudovali, prevzeti odgovornost za zastrupljanje z , dvomi in širjenje razcepitve v svetovnem komunističnem gibanju*. »Zdi se nam, kakor da postavljajo nacionalne interese Kitajske pred Interese svetovnega miru, pred interese vsega svetovnega socialističnega sistema.* «Edino resno nevarnost za mir v Evropi* vidi Hagberg v Zahodni Nemčiji, dažell, v kateri neobrzdano delujejo Iste sila ln nagibi, ki so v tem stoletju povzročili dve svetovni vojnis. To Je »edina evropska država, ki postavlja teritorialne zahteve nasproti drugim državam*. Švedsko uradno politiVo, ki ne priznava DR Nemčije, je Hagberg kritizi- ANKETA MED SOVJETSKIMI ZNANSTVENIKI Kaj lahko pričakujemo od znanosti? MOSKVA, 4. — «Komsomolskaja Pravda* je začela veliko anketo med sovjetskimi znanstveniki in akademiki, katerim je postavila naslednje vprašanje: »Kaj lahko pričakujemo od znanosti?* Med raznimi strokovnjaki, ki so odgovorili, predvideva akademik Sisakjan uresničenje umetne sinteze albumina v bližnji prihodno-ati. Profesor Avsjuk pa napoveduje na področju geofizike razvoj, ki bo končno omogočil človeku, da obvlada podnebje. Akademik Stečkin predvideva, da bodo kmalu v prometu avtomobili na pogon s plinskimi turbinam:. Profesor Nikolski je mnenja, da bo moč kmalu poznati govorico rib ter na podlagi tega ugotoviti leta dobrega ali slabega ribolova. Akademik Bakulev pravi, da bo moč ustaviti in znova spraviti v akcijo človeško srce. Po mnenju akademika Tananajeva bo mogoče ugotoviti naravo ločenih atomov in značaj nekaterih še neznanih kemijskih razmerij. Profe-aor Cukanov predvideva, da bodo kmalu začeli delovati »energetsko-tehnološki kompleksi*, ki bodo lahko proizvajali ceneno električno silo, jeklo, cement itd. List objavlja tudi »z vsemi pridržki* sliko,' ki predvideva med leti 1970 in 2100 vrsto čudovitih inanstvenih dosežkov, kakor n pr prihod človeka na Luno, odkritje govorice delfinov, obvladanje planetov, prvo potovanje v sredino Zemlje, prvo oddajanje petih čutil po radiu, dosega hitrosti, ki bo skoraj enaka hitrosti svetlobe, normalna aplikacija umetnega živ ljenja, ln končno... neumrljivost človeka. dvortc v pokrajini Olsztjm, kjer se razgovarjajo. Govori »e, d* bo Hruščov prod povratkom V Moskvo obiskal še neko drugo vzhodnoevropsko državo. Sovjetska protiletalska služba Razgovori Hruščov-bomulka VARŠAVA, 4. — Razgovori med Hruščovom in poljskimi predstavniki, ki »o se začeli včeraj, se nadaljujejo v največji tajnosti. Var. lavski tisk objavlja danes slike Hruščova in Gnmulke ter drugih sovjetskih in poljskih predstavnikov na snegu pred vhodom v MOSKVA, 4. — Vrhovni povelj, nik sovjetske protiletalske služibe maršal Vladimir Sudec objavlja v »Izvestijih* članek, v katerem pravi, da sovjetska protiletalska obramba lahko sestreli vsako letečo napravo in v kateri koli višini. Sudec pravi, da je prepričan. da so ameriike protiletalske naprave sposobne »boriti se samo proti letalom in izstrelkom, opremljenim s krili*. Nato dodaja, da ZDA ne morejo nič storiti proti »balističnim izstrelkom, ki so pog'avltno orožja pri jedrskem napadu«. Na koncu pravi maršal Sudec, da je sovjetska protiletalska o-bramba, skupno z obrambo varšavskega pakta »zanesljivo jamstvo za obrambo ozemelj socialističnih držav proti vsakemu napadu«. Našli so Mohamedov las SRINAGAR, 4. — Danes so javili, dk so našli las, o katerem trdijo, da je pripadal Mohamedu, in ki so ga hranili kot relikvijo v neki mošeji v Srinagaru. Las je bil ukraden 27. decembra. Tatvina je povzročila številne nerede, demonstracije in stavke, ki so popolnoma paralisirale življenje v Srinagaru. Bilo je tudi več mrtvih in ranjenih. Še včeraj so se ponovile demonstracije v Daki. Med demonstracijami je bilo pet oseb ranjenih, 73 pa so jih aretirali. Demonstriralo je okoli dvajset tisoč ljudi, ki so oplenili in zažgali številne hiše. Policija je morala odločno nastopiti. Musli- manska liga, ki je politična organizacija na oblasti v Pakistanu, je organizirala v vsej deželi dan protestov zaradi tatvine lasu. V Srinagaru so sporočilo, da so po dolgem iskanju las zopet našli, sprejeli z velikim olajšanjem, ker so se oblasti bale, da ne bodo mogle več vzdrževati reda zaradi velikih demonstracij mu-slimatfskega prebivalstva Zdi se, da so las našli v isti mošeji, iz katere j« bil izginil pred približ-■o enim tednom. Predsednik indijske vlade Nehru je poslal kašmirskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri izraža zadovoljstvo, da so relikvijo zopet našli, in pozdravlja kašmlrsko ljudstvo. Črnci v Atlanti napovedujejo nove demonstracije ATLANTA, 4. — Voditelj devetih črnskih organizacij, ki se borijo za državljansko enakopravnost črncev, so sklenili organizirati nove poulične demonstracije Atlanti, prestolnici peorgije. ral kot »nerazumen beg pred stvarnostjo«. Kongresa KP Švedske se udeležuje nad 400 delegatov in članov centralnega vodstva partije, kot gostje pa delegacije KP SZ pod vodstvom člana politbiroja Pono-mar.ieva, nadalje delegacije komunističnih partij Danske, Finske, Norveške, Poljske, DR Nemčije, predstavnik KP Avstrije in predstavnik ilegalne KP Zahodne Nemčije. Na dnevnem redu kongresa so referati in razprave o akcijskem programu partije do leta 1970, problemi atomske oborožitve in vojaške politike kakor tudi stanovanjske In zdravstvene f litike na Švedskem. RIO DE JANEHRO, 4. — Vodilna bolivijska stranka, Nacionalno re. volucionarno gibanje (MNR), je objavila uraden manifest, v katerem obsoja podpredsednika republike Juana Lechina kot »glasnika anarhistične sindikalne platforme in kot razbijača narodne enotnosti«. Danes poteče sporazum o propustnicah v Berlinu BERLIN, 4. — Pogajanja med predstavniki zahodnega Berlina in Vzhodne Nemčije za podaljšanje veljavnosti sporazuma o propustnicah niso imela uspeha. Rok poteče jutri opolnoči. Toda ti 'predstavniki so danes sklenili, da se bodo ponovno sestali konec prihodnjega tedna. Zvedelo se je, da so v zvezi s podaljšanjem veljavnosti sporazuma v zadnjem trenutku nastale težave, ki so jih po. vzročile zahodne zasedbene oblasti v zahodnem Berlinu, ki trdijo, da so pogajanja »preveč politična*. Zahodni Berlinčani so izkoristili še zadnjih oseminštirideset ur, da obiščejo svojce v vzhodnem Berlinu Danes je prekoračilo razne bloke 250.000 ljudi. Predvideva se, da bo jutri prekoračilo mejo 290 tisoč ljudi. Predstavnik zahodnoberlinskega senata Egon Bahr je izjavil, da je predstavnik župana Brandta izročil davi vzhodnonemškemu predstavniku Wendtu nekatere predloge glede dokončnega sporazuma o .propustnicah. Pripomnil je, da bo Wendt verjetno sporočil odgovor prihodnji teden. Zahodnober-linski predstavnik je izjavil, da je petdeset odstotkov možnosti, da se «v bližnji prihodnosti* sporazumejo o propustnicah. DŽAKARTA, 4. — Agencija »An-tara* javlja, da so indonezijske oblasti aretirale na vzhodnem Borneu nekaj oseb, ki jih obtožujejo vohunstva za Veliko Britanijo. A-retirani so priznali, da so jih tjakaj poslale britanske oblasti preko meje med Malezijo in Indonezijo, Grilca vlada pa je zahtevala sestanek sveta ministrov NATO, ker sta Grčija in Turčija članici tega vojaikega zavezništva. Na tej seji niso sprejeli nobenega sklepa, vendar pa so Turčijo neuradno ipozvali, naj umakne svoje vojne ladje. Kar je pozneje tudi storila. Zato niso sklicali nove seje Varnostnega sveta, ker je. začel a napetost polagoma popuščati. (Nadaljevanje s 1. strani) nosti« s pomočjo turikega voja-1 neodvisnost otoka in ustvarja po-itva na Cipru. Turčija je celo I goja, za nove notranje spopad«-, zahtevala, naj Se število turškega vojaštva na Cipru poveča. Grška Medtem je ciprska vlada sprejela predlog Velike Britanije, Gr- čije in Turčije, naj bi sklicali še ta mesec v Londonu konferenco, katere bi se udeležili tudi predstavniki obeh skupnosti Cipra. Grški krogi pa vendarle izražajo bojazen, da bi utegnile nastati nove težave, preden bi dosegli za vse sprejemljiv sporazum. Turški državniki in prav tako voditelj ciprskih Turkov Kučuk namreč še dalje trdijo, da bi bila najboljša rešitev razdelitev otoka med obe ciprski skupnosti. Zato v Atenah sodijo, da ni pričakovati kaj kmalu konkretnih rezultatov, ter opozarjajo na precejšnja trenja med predstavniki obeh skupin na otoku. Grška vlada je sklenila, da bo njena vojska in mornarica v stalni pripravljenosti za primer, da bi Turčija skušala zasesti otok. Do ostrejšega spora je prišlo, ko je ciprski predsednik Makarios prve dni tega leta sporočil, da namerava zahtevati ukinitev sporazumov iz leta 1948, po katerih Grčija, Turčija in Anglija lahko skupaj ali posamično intervenirajo za vzpostavitev reda na otoku, dalje zahteva Makarios, naj se v ciprsko ustavo sprejmejo členi, ki dajejo enake pravice pripadnikom obeh skupnosti. Pripadniki turške skupnosti pa so proti spremembi in zahtevajo »zaščito turške skup- vlada p odpira Makariosove zahte-ve, hkrati pa bi rada ohrani la dobre odnose s Turčijo. ...Velika Britanija pa želi obdržati svoja oporišča na otoku, ne da bi pri tem gre več, globoko posegla v notranje bpOre, Medtem se se že začela posvetovanja za pripravo londonske konference, na kateri bodo morali razpravljati o zahtevah Makariosa za spremembo ustave in ukinitev sporazumov, ki dajejo Angliji, Gtfiji in Turčiji pravico intervencije na otoku, kar omejuje ciprsko neodvisnost. Zahteve Makariosa so popolnoma upravičene, ker kompromis, ki je bil sklenjen v Ziirichu, ni prinesel Cipru popolne neodvisnosti. Ciprski Grki, ki predstavljajo štiri petine prebivalstva otoka, so se štiri leta borili proti Angležem za svojo neodvisnost, medtem ko so ciprski Turki mirovali ali jcelo pomagali Angležem proti grškemu osvobodilnemu gibanju. Kompromis je bil izsiljen, ker so Angleži močno podpirali Turke, a ti angleške zahteve, naj na otoku ostanejo britanska oporišča. Turki so ob podpori Angležev, postavljali zahteva, vendar je kompromis do-prav ni bila sprejeta ta njihova zahteva, vendar pe kompromis določil pogoje za politično razdelitev otoka. Čeprav je odnos grškega m turškega prebivalstva 80:20, je bilo določeno: 1- pravica veta podpredsednika republike (predstavnika Turkov), ko gre za važne državne zadeve, 2. poleg skupnega parlamenta tudi posebna pdr. lamenta dveh skupnosti, 3. nesorazmeren del Turkov v vladi, u- pravi, vojski, policiji itd. Ziiriški sporazum vsekakor duši NOVOLETNA POSLANICA MINISTRA ZA DELO BOSCA Bistveno izboljšanje delovnih pogojev in udeležba delavcev v vodstvu države» Nenni je imel razgovor s predstavnikoma CGIL Novello in Santijem 189 milijard za graditev ljudskih stanovanj (Trst 175 milijonov, Gorica 97 milijonov) - Pobude, da bi preprečili razcep PSI RIM, 4. — Podpredsednik vlade Nenni bo imel v teh dneh vrsto razgovorov s predstavniki sindikalnih organizacij delavcev. Danes je sprejel predstavnika CGIL Novello ln Šantlja, v prihodnjih dneh pa bo sprejel še predstavnike CISL in UIL. Namen teh razgovorov je proučiti vprašanja, ki so v zvezi z uveljavljenjem 39. in 40. člena ustave ter stanje na področju sindikatov v zvezi z dejavnostjo vlade. Minister za delo Bosco je naslovil novoletno poslanico na vse italijanske delavce, v katen jim je voščil zdravja in uspeha v novem letu. Potem ko je našt«l številne ukrepe za izboljšanje njihovega položaja, je mi- nister poudaril, da si je nova 'kmečke zveze, je dal izjavo, v vlada levega centra zastavila na področju dela dvojen smoter: bistveno izboljšanje pogojev de- la in zagotovitev vedno večje in udeležbe delavcev v življenju upravljanju države. Z uveljavljenjem gospodarskega načrtovanja se bo pr.stopilo k postopnemu uresničenju modernega sistema socialne varnosti’ izpopolnili bodo pravno zaščito delavcev pri čemer vlada rač-una na sodelova. nje sindikalnih organizacij, 'ne da bi imela pri tem v m,slih kakršnokoli omejitev njihove popolne samosto nosti, V okviru politike gospodarskega načrtovanja bodo zadostili potrebi po boljši sektorialni in zemljepisni porazdelitvi razpoložljive dalovne sile; kjer ta obstaja, bodo ustanovili nove tovarn«, da bi prebivalstvo ne -bilo prisiljeno i-skati dela drugje ali se celo Izseljevati v tujino. Na koncu je minister podčrtal, da brez sodelovanja delavcev ni mogoča, v demokratični držav*, nobena politika skladnega gospodarskega in socialnega napredka. Bošco ja do. dal, da je v svojih dosedanjih vladnih izkušnjah imel priliko u-gotoviti in ceniti «zrelost, urav-novešenost in .čut odgovornosti sindikalnih organizacij* in da mo--re zaključiti to »vojo -poslanico z vero v prihodnost, ki jo bo »o-značevala vedno večja socialna pravičnost, v okviru nenehnega, PSI, član centralnega odbora PSI *n podpredsednik vsedržavne kateri poudarja, da je proti razcepu stranke, ker meni, da bi bil razkol v sedanjem položaju le v prid politični in gospodarski des-niči. Zaradi tega je mnogo pristašev levice, ki nameravajo osta- tovljena v prihodnosti parlamentarna disciplina in operativna e-notnost stranke; da je večina — kakor je že pojasnila v nedavnem dokumentu — tudi sama prepričana o dolžnosti, da se zagotovi avtonomija stranke nasproti vladi; da so, v okviru demokratičnega sožitja v stranki in spoštovanja svobodne dialektike med strujami, še vedno veljavni predlogi večine, da bi zagotovili sodelovanje manjšine tako na vsedržavni, kot na pokrajinski ravni, v vseh izvršilnih in vodstvenih organih, od tajništva do delovnih komisij. Biasini, ing. Salmoni in ing. Terra-na), ki bo vodil stranko do prihod- njega kongresa. La Malfa je bil izvoljen v izvršilni odbor, po kon- gresu pa bo postal tajnik PRI. Čuenlajev govor pred Stalinovim spomenikom v Tirani «Končno vas obveščam, da je ti v stranki, «da bi nadaljevali bit. vodstvo že sklenilo sklicati v tem ko levice, ne da bi kakorkoli po- mesecu centralni odbor, datum nje- puščali večini*. To njegovo stali- govega zasedanja pa bo vodstvo do- šče je naletelo na pozitiven od- ločilo na svoji seji 8. t. m. mev med socialističnimi kmeti. | jja današnji seji vodstva PRI Je kakor to dokazujejo številna pi- Reaje podal ostavko na položaj tej-. sma. ki jih prejema v teh dneh. njjja stranke, na njegovo mesto pa Tirani in v kombinatu, Giorgio Veronesi, Silvano Ver- so izvolili začasni triumvirat (prof. Stalinovo ime*, zelli in Lucjano Vigone pa so ... ...................-................. TIRANA. 4. — V Tirani se daljujejo razgovori med Cuenla-jčm in predstavniki albanske vlade. Včeraj so Cuenlaj in člani kitajske delegacije obiskali tekstilni kombinat »Stalin* v Tirani Pred Stalinovim spomenikom, ki je blizu tovarne,- je Cuenlaja sprejel albanski minister za industrijo. Cuenlaj je pred spomenikom govoril tovarniškim delavcem in je izrazil zadovoljstvo, da je v ki ima kar se sedaj tudi dogaja. To povsem upravičeni zahtevi ogromne večine prebivalstva, naj preneha razdelitev in naj se v tej neodvisni državi ustvarijo enotni držav-no-pravni organi, je prišlo do no*, trenjih spopadov in do intervencije tujih čet. Zato so zahteve Makariosa vsekakor najučinkovitejsa pot, da se odpravijo pravi vzroki ciprske krize in da otok dobi pravo neodvisnost. Zato je pričakova-ti, da bosta poziv Cipra Zdruto J nim narodom in zahteva po popolni neodvisnosti naletela na pod* poro miroljubnih sit vsega sveta-Več organizacij grških Ciprčanov je poslalo Hruščavu zahvale aa podporo Sovjetske zveze v boju ciprskega ljudstva proti tuji iiy tervenciji. Zahvalno brzojavko )> poslal sovjetskemu premieru tudi CK KP Cipra. 1 Moskovski radio v komentarju j vprašuje, kakšna pooblastila ima <-NATO, da razpravlja o položaju { na Cipru, če Ciper ni član te zve- , ze, ampak nasprotno izvaja nev- * tralistično politiko. Moskovski ra- 1 dio ocenjuje, da je zanimanje at- l lantskih držav za Ciper izrazito j napadalnega značaja. i Italija Zaradi božičnih in novoletni* počitnic je tudi ta teden precej skop s političnimi dogodki; tudi notranja kriza v socialistični stranki ne beleži nobenega bistveno novega dogodka, kljub temu, da se vedno bolj utrjuje mnenje, da se ne bo moč ogniti razkolu v stranki, ker levica vztraja na stališču, da je moč ohraniti enotnost stranke samo v primeru, da se skliče izreden kongres stranke, ki mora potrditi umik socialističnega predstavništva iz vlade levega centra. Zelo malo verjetno, je, da bo vodstvo stranke ali centralni odbor PSI sprejel to zahtevo levice, tudi če to zahtevo baje podpira po statutu stranke predpisana tretjina federacij. Voditelji levice so izrecno izjavili-da bi po kongresu morala zapustiti stranko tista struja, ki bi doživela poraz, in so prepričani, da bi ta poraz doživela avtonomistična večina V nedeljo je govoril v Rimu podpredsednik vlade in bivši tajnik socialistične stranke Nenni, in ta njegov govor mu levičarska struja PSI hudo zameri. V začetku svojega govora je Nenni dal zgodovinsko utemeljtev sedanjega stališča socialistične stranke in pripomnil, da gre /za to, da so delavci prisotni na pozicijah oblasti ali na pozicijah' kontrole ob ast<, kar je bila težnja socialističnega gibanja od njegovega začetka dalje. uSedanji položaj je pač posledica okoliščine, da se je socialistično gibanje razcepilo pred več kot tridesetimi 'leti, ko je levi-carska struja izstopila iz socialistične stranke in' ustanovila komunistično st.ankb; ta razkol je povzročil verižne razkole, iz katerih še nismo izšli. Razbitje politične enotnosti delavcev pa je vplivalo na to, da se vprašanje oblasti ne postavlja več danes v Italiji kot večinska alternativa (kot se to dogaja v drugih državah), ampak kot iskanje najmanjšega skupnega političnega imenovalca med socialisti in demokratičnimi katoliSkiifni in laičnimi silami, da bi skupno reševali vprašanja v moderni demokraciji«. Sodelovanje socialistov v vladi je uplod razvoja stranke, ki je dozorel od kongresa v Turinu do letošnjega kongresa v Rimu. in sedanjega političnega položaja, ki nima demokratičnih alternativ po-l tiki levega centra«, ker altern-ill-va tej politiki bi ne bila le kri* za vlade, ampak «kriza demokratičnega in parlamentarnega sistema». poslali namestniku tajnika PSI Brodoliniju brzojavko, v kateri poudarjajo potrebo, da se pove- , ičajo napori proti razcepu stranke. Temu more odpomoči, po njihovem mnenju, le centralni odbor stranke Večina stranke mora za-Vzeti javno stališče glede sklicanja »rednega kongresa, preklica disciplinskih ukrepov, avtonomije stranke nasproti vladi in sodelovanja manjšina v političnih organih in pri delu vodstva in federacij. rodolini ja odgovoril na to br- urejenega in mirnega razvoja vse ----- •r-i- stl narodne skupnosti«. Minister za javna dela Piergo-cini je pripravil triletni program za graditev ljudskih ekonomskih stanovanj, za kar bodo potrošili v treh letih 189 milijard. Trst dobi 175 milijonov 824 tisoč; Gorica 97 milijonov 418 tieoč, Videm pa 422 milijonov 532 tisoč. Državna komisija za gospodarsko načrtovanje se bo sestala prihodnji četrtek 9, t-m. na ministrstvu za držgvni proračun pod predsedstvom ministra Giolittija. To bo prvi sestanek komisije po sestavi vlade levega centra. Giorgio Veronesi, pristal levice zojavko s sledečim pismom; eDra-fei tovariši! Tudi v imenu tov. De Martina, ki je odsoten, vam zagotavljam, da večina ni opustila .n ne bo opustila nobenega napora. da bi zagotovila enotnost »tranke. Kar zadeva specifična vprašanja, ki Jih omenjate v svoji brzojavki, vam morem potrditi: da večina ima za eno svojih dolžnosti sklicanje predčasnega verifikacijskega kongresa v letošnjem letu. ki bi moral biti »ko bo premagana prva faza sedanje izkušnje«, domnevam torej v oktobru ali novembru. Večina je vsekakor že izjavila, da »se ne bi izognila taki zahtevi manjšine*; da preklic disciplinskih ukrepov ne bi naletel na ovire, če bi bila žago- Črnski voditelji so oktobra sprejeli ponudbo, da sestavijo odbor črncev in belcev, ki naj bi skušal rešiti vprašanje integracije. Ti voditelji očitajo sedaj belim članom odbora, da niso storili ničesar, da bi se sklepi odbora spremenili ' v dejanja. ' Etiopski cesar povabljen v Moskvo so po- ADIS ABEBA, 4. - Danes uradno javili, da je Hruščov vabil etiopskega cesarja, naj obišče Sovjetsko zvezo. Vabilo je izročil sovjetski poslanik v Adis Abebi. Hruščov pravi v vabilu, da bodo razgovori med etiopskim cesarjem in sovjetskimi predstavniki prispevali k stvari svetovnega miru. Etiopski cesar je vabilo sprejel, toda dan obiska ni bil še določen. V vsej Italiji hud mraz Na področju Bočna 13 pod ničlo - Smrtne žrtvo v Iranu RIM, 4. — Skoraj v vsej Italiji je temperatura nenadoma občutno padla, in ponekod je začelo snežiti. Vsi hribi v Kalabriji so pokriti s snegom. Snežilo je tudi v Cosenzi, Catanzaru in drugod. V Manfredoniji je na več krajih živo srebro padlo pod ničlo. Tudi tu je v mnogih krajih zapadel sneg. Mrzel vul je zajel tudi Sicilijo in ponekod je snežilo. Na področju Siracuse že šestdeset ur dežuje, in nastale so številne poplave. Morje je močno razburkano. Na področju Catanie je temperatura občutno padla. Ob pobočjih Etne je zapadel sneg. V Ferrari je 8 stopinj pod ničlo. Vsi kanali so zmrznjeni. Na področju Avellina je popoldne začelo snežiti; v višjih predelih je snežna odeja visoka pol metra. Snežiti je začelo tudi na Sardiniji v višini nad 800 metrov. Po-j vsod je pritisnil občuten mraz. Na področju Bočna je bilo danes zelo mrzlo. V mnogih krajih je termometer kazal 13 stopinj pod ničlo. V bližnjih gorah in tudi v višini nad dva tisoč metrov pa je 10 pod ničlo. Zaradi nevihte na Jadranskem morju se je morala jugoslovanska ladja »Opatija*, ki Je imela prispeti nocoj v Bari, zateči v neko dalmatinsko pristanišče. Raz-burkano morje je prisililo tudi ribiške ladje v južnih pristan šilh, da ostanejo v pristaniščih. Štiri ladje iz Molfette, ki Jih je'zajela revihta na odprtem morju, so z veliko težavo dosegle dalmatin-sko obalo. TEHERAN, 4. — Danes so javili, da je zaradi hudega mraza v Iranu zgubilo življenj« 12 ljudi. Sneg je prekinil telegrafski, telefonski in cestni promet med raznimi mesti. Na področju Hamadan je 33 stopinj pod ničlo. Leta 1945 Je »črna celina« — — štela Afrika samo 4 neodvisne države (ZAR, Etiopija, Liberija, Južnoafriška unija). Od tedaj do annes pa se Je položaj bistveno spremenil. Pred dnev: rt (10. in 12, dno.) sta postali neodvisni Kenija (1) in Zanzibar (2). Kenija, Zanzibar, Uganda (3) ln Tanganjika (4) nameravajo ustanoviti Vzhodnoafriško federacijo, ko bodo pogoji zb to dozoreli. Od prvega januarja dalje bo ukinjena federacija Rodezije in Njase. NJasa (5) bo postala neodvisna dežela 6 julija 1964, Južna Rodezija (7) pa bo dobila samoupravo v okviru Britanske skupnosti narodov. Severna Rodezija (8), ki je znana po rudnem bogastvu, bo postala samostojna država konec 1. 1964. Mnogo govore o združitvi Južne Rodezije in Južnoafriške unije (12), ket si to žele beli doseljen- ci ln rasisti. Jugozahodno Afriko (13) upravlja Južnoafriška unija, četudi bi to ozemlje moralo biti pod skrbništvom Združenih narodov. Britanija naj bi dala neod- visnost tudi Svaziju (10), Basuti (11) in Bečuana (14), črnskim o- zemljem sredi Južnoafriške unije. Na osvoboditev čakajo portugalske kolonije Mozambik (8), Angola (15), Cabinda (22) in Portugalska Gvineja (34). V Kongu (17), nedanjl belgijski koloniji, Je sedež angolskega osvobodilnega gibanja, ki Je močno aktivno. Novorojeni državi sta Burundi (16) in Ruanda (18), ki naj bi ustanovili federacije), pa so politična nasprotja med raznimi plemeni trenutno prevelika. Nigerija (21), Gana (28) ln Sier-ra Leone (32) so nekdanje britanske kolonije, Madagaskar (Malga- Ika republika, (9), Gabon (24), Dahomej (26), Togo (27), Slonokoščena obala (29), Gornja Volta (30), Gvineja (33), Senegal (36), Mavretanija (38), Mali (37), Nigerija (45), Cud (46), Centralna afriška republika (19), Kamerun (20), Brazzavilskl Kongo (23) pa nekdanje francoske kolonije, od katerih so mnoge ie tesno povezane z nekdanjo metropolo. Britanci drže kot zadnji ostanek Gamblo, Francozi pa del Somalije. Spanci »vztrajajo« pri naslednjih kolonialnih posestih: Ifniju (40), Španski Sahari (39) ln Rio Muni (25).’ Maroko (41), Alžirija (42) in Tunis (43) so dežele bodočega Magreba, arabske federacije, četudi so trenutno v sporu zaradi Sahare. Libija (44) in Sudan (48) sta deželi, ki se borita za napredek la zaostalosti. £.9 99«99999 V? o <- 9 a «9 r~ o, 9 9 9 o S. 9 a 9 S.r a a*r tf v» v v c-«* «oV V a Sv e o o o 9 Stw.» r c: n « t- . -5"» v--~.« . y, .* ■» t* e a :• h i.... -i'**.* Vj,#^ ■ i iiisrrt WBM k. ***^ ••; ''•*Wmm ... idKitttSSŠI iMma* Prosvetna zveza priredi vsako sezono nekaj osrednjih prireditev in nekaj gostovanj iz Jugoslavije. Kdor si ie dosedanje prireditve oglecfal, lahko pritrdi, da so dovolj kvalitetne tako za preprostega kot izobraženega Slovenca, ki ne izpričuje svoje narodne pripadnosti samo z besedo, ampak od časa do časa odrine tudi tistih 200 do 300 lir za kulturno prireditev (vrednost enega litra vina). . O prireditvi in njenem občinstvu nekaj vrstic. Priprave za prireditev potekajo približno takole: ideja, dogovor z nastopajočimi, dva meseca pred prireditvijo vloga v cenzuro v Rim v treh izvodih, ravno tako v Rim seznam z osebnimi podatki za vse nastopajoče, rezerviranje dvorane, tiskanje plakatov, dovoljenje avtorske agencije, državna taksa, prošnja na policijo, za vse skupaj kup tisočakov in kol-kovanih papirjev, oglas v slovenskih časopisih, obvestilo preko radia Trst A in Koper, lepljenje plakatov, eno uro pred začetkom prodaje vstopnic. Recimo stadion: ob napovedani uri za začetek je komaj polovico dvorane, nato prikaplja še nekaj ljudi, 20 minut zamude. Začetek, potek, konec, pozdravi, želje, rože. Odhajajoči znanci te vprašujejo: «Kako to, da ni bilo več ljudi?« «Reklama je premajhna!« «Mi sploh nismo vedeli za to, slučajno nam je nekdo povečal...« Naslednje dni srečuješ zavedne rojake, ki pravijo ((Tako mi je žal, da nisem vedel, Prišel bi gotovo.« «Več reklame! Napišite na veliko v časopisu!« Premajhna reklama? Dobro, da slovenski kulturni filter ne Prenese kakih hujših kletvic, sicer... Volja me je, da bi odvrnil: Za vraga Slovenci, ste pismeni ali ne? Ko berete časopis, ozrite se tudi na kulturne novice! Pri gostovanju Tamburice iz Zagreba je bila dvorana na Stadionu polna. Zadovoljnih obrazov smo ugotavljali, da je obisk dober. Polna. 350 sedežev. Kulturni dom jih ima 550. Neredko se dogaja, da imamo v naši sredi prave umetnike, občinstva pa ni. Takrat se oziramo in med prijatelji sprašujemo zakaj nas je tako malo. Nerodno nam je. Nam — za one, ki niso prišli. Lani je v Skednju gostovala najboljša amaterska dramska skupina iz Slovenije. Gostje so potovali 250 km od svojega doma do Trsta; zavedni tržaški Slovenci pa niso našli fi-lobusa 29 za Skedenj. Nočem ponavljati zgodbe onega župnika, ki je vsako nedeljo zmerjal le najzvestejše, ker do nevernih ni prišel. Slovenci imamo dovolj občinstva, da lahko v istem dnevu napolni vse razpoložljive dvorane. Potrebna je samo dobra volja naročnikov in bralcev raznih slovenskih časopisov, dobra volja učiteljev in profesorjev, da svoje sosede, prijatelje, učence, mladino in sami sebe opozorijo, da bo prihodnjo nedeljo, sredo ali soboto taka slovenska prireditev. število občinstva na slovenskih prireditvah je dokaz naše prisotnosti, obstoja, našega ponosa. Stalni obiskovalec slovenskih prireditev pa lahko spozna, da je publika zmerom ista. Lahko ugotovi, da je ta publika utrujena, ne zmore prebaviti vsega. Z novim Kulturnim domom bomo občutili še huje praznino v dvorani. Takrat ne bo izgovor ra: Avditorija ni, Stadion je od rok, itd. Dvorana bo. Bo na razpolago 360 dni v letu. Bo polna? Edvin Švab Mlada pianistka Tatjana Uršičeva, ki je izšla iz glasbene šole Glasbene Matice in nato diplomirala na konservatoriju Tartini v Trstu 100-letnica rojstva Hrabroslava Ražma Minilo je 100 let odkar se je rodil Hrabroslav Ražem, u-stanovitelj pevskega društva «Lipa» v Bazovici. Rojenice so niu natrosile v zibel venec pesmi in so mu prerokovale, da bo dolgo vrsto let med narodom trosil mehke melodije, ki bodo ljudi krepile v narodni zavesti. Ražem je bil zborovodja in učitelj naših starih pevcev, še danes se tu in tam pojavi star pevec iz njegove šole. Bil pa ni zborovodja samo v Bazovici ampak tudi v Bar-kovljah in drugod. Naše pevsko društvo se tega požrtvovalnega pevovodje spominja ob 100-letnici rojstva zato, ker je njegovo delo še danes živo ne samo pri nas, ampak tudi drugod. Pevsko društvo «LIPA» v Bazovici OBISK PRI DRUŠTVU «IGO GRUDEN» Kaj se dogaja v Nabrežini? Zakaj je prosvetno delovanje skoraj popolnoma zamrlo? Gre samo za objektivne, ali tudi za subjektivne razloge ? Pred leti sta v Nabrežini, na tem narodnostno ogroženem področju, živahno in dokaj plodno delovali kar dve prosvetni društvi. V okviru prosvetnega društva »Avgust Tence« in v okviru prosvetnega društva «Igo Gruden« sta delovala, medsebojno tekmovala in žela plodne uspehe kar dva pevska zbora. Novembra 1953. leta je mešani pevski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden« ki ga je vodil prof. Karel Boštjančič, ob priliki 10-letnice ustanovitve Primorskih brigad, sodeloval na radijskem festivalu primorskih in tržaških pevskih zborov v Kopru, kjer je žel priznanje in si pridobil diplomo V društvenih prostorih društva «Igo Gruden« se je mladina udeleževala športnih srečanj v namiznem tenisu in šahu ter aktivno sodelovala Z razstavo slovenske knjige v prosvetnem društvu «Igo Gruden« v Nabrežini na prireditvah in sejah. Kultur, no in prosvetno delovanje se je živahno razvijalo, slovenska pesem je donela od Križa do Ses-ljana. To pred leti, danes je žal bilanca prosvetnega dela v Nabrežini skoraj popolnoma negativna. prosvetno društvo «Avgust Tence« obstaja samo se na papirju, prosvetno društvo «Igo Gruden« le životari. Kje so razlogi, da je vsako, še tako majhno delovanje popolnoma izumrlo? Naveličanost starejših in nezanimanje mladine? Nabrežinci ne čutijo več potrebe po prosvetnem udejstvovanju? Vprašanja, ki terjajo temeljito in poglobljeno razpravo, na podlagi katere bi bilo treba potem proučit realne možnosti za ponovno i .itev prosvetnega delovanja v Nabrežini. Med razgovorom s sedanjim predsednikom prosvetnega društva «Igo Gruden« Rudijem Per-totom, je bilo govora tudi o teh možnostih. Dejstvo je, da si je odbor prizadeval sklicati občni zbor društva že v juniju 1963, ker pa se je občnega zbora udeležilo komaj deset članov najvišji organ društva ni bil sklepčen Zato je stari odbor odločil, da se sklicanje ponovnega občnega zbora prenese na poznejši čas ter istočasno prevzel nalogo, da si bo vsestransko prizadeval, da bo ponovni občni zbor čim-prej. Kljub prizadevanju predsednika in drugih članov starega odbora pa bo društveni občni zbor, po predvidevanjih, šele spomladi letošnjega leta. In še žal zelo kratek pregled, prireditev v prosvetnem društvu «Igo Gruden«. Avgusta je društvu priredilo razstavo slik tržaških umetnikov, razstava je bila sočasno z razstavo vin, ki jo je priredila nabrežinska občina. Dva meseca kasneje je v društvenih prostorih, pred nekaj več kot 25 poslušalci predaval Mario Magajna o Finski, nekaj tednov kasneje je društvo v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo priredilo razstavo slovenske knjige. Pred nekaj dnevi pa je bilo v društvenih prostorih uspelo silver strovanje, na katerem je igral zabavni orkester aCometa«, ki ga sestavljajo nabrežinski fantje. Orkester je že pred enim letom ustanovil Herman Svetlič in zbral okrog sebe še pet fantov. Imajo stalne vaje v društvu, kjer tudi nastopajo ob raznih priložnostih društvenih plesnih prireditev. In sedaj še nekaj besed o delovanju društva v novem letu. Ce je že bil obračun preteklega leta negativen, ima društveni odbor trden namen vsestransko si prizadevati, da bodo še pred napovedanim občnim zborom spomladi vidni nekateri uspehi na področju prosvetnega delovanja. Za sedaj ima na sporedu dve predavanji in sicer Magajnovi o Španiji in o Turčiji. Kot nam je zatrdil predsednik, bi se dalo v Nabrežini ponovno ustanoviti pevski zbor, težavo predstavlja le pevovodja, vendar bi se s pomočjo Slovenske prosvetne zveze dalo rešiti tudi to vprašanje. Bivši in tudi novi pevci so pripravljeni pričeti z vajami .torej naj bi ta bil prvi korak v postopno, vedno bolj plodovito prosvetno delovanje v Nabrežini, kjer že vrsto let u-speva podružnica Glasbene Matice, ki jo vodil prof. Ambro- Težave niso . nepremostljive, le malo več prizadevanja in malo dobre volje In prepričani smo da bi tudi v Nabrežini, kjer’ je bilo pred Veti prosvetno življenje tako živahno, spet zadonela' pesem in se vrstile uspešne društvene prireditve. Nabrežinci sami bi se morali zavedati —, bolj kot se mogoče zavedajo — da je prav pri njih ljudsko-prosvetno delovanje še toliko bolj potrebno, ker je prav področje nabrežinske občine najbolj izpostavljeno raznarodovanju. Prosveta pa je danes eno izmed najbolj učinkovitih sredstev upiranja proti raznarodovanju, saj prav peta, govorjena in igrana slovenska beseda ter družabnost v slovenskem okolju dvigata narodno zavest in krepita narodnega duha. Lojze Abram mesečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 2 Prireditve in obiski - PFImorš1cT"3neviuk Nastop združenih pevskih zborov v Križu So se pevski zbori res že preživeli? Nekaj ugotovitev ob zadnjem velikem nastopu zborov v Gorici in pred revijo naših zborov 12. t. Ko so, po zlomu nacifašiz-ma, leta 1345 tudi na Trta škem nastopile razmere, da smo se lahko Slovenci javno prosto združevali, so zrasli, poleg drugih prosvetnih organizacij, tudi številni pevski zbori. Ti so bili v prvih letih na našem ozemlju posejani tako na gosto, kakor niti v največjem razmahu pred prvo svetovno vojno Očitno je bilo, da je tako veliko število pevskih zborov le trenu ten izraz veselja našega ljudstva nad doseženo svobodo govora in petja v materinem jeziku. Ni bilo težko predvidevati, da se bo to navdušenje nekoliko poleglo, brž ko bo prišlo življenje v norma len tok. Vendar so na nadaljnji razvoj pomembno vplivali — in sicer negativno — nekateri nesrečni politični do godki v povojni dobi Prav tako nesluten razmah radia in kasneje radiotelevizije ter drueih mehaničnih glasbenih sredstev. In končno velik razvoj motorizacije. Svet je pač tudi v dobi fašizma napredo val in tudi normalne razmere leta 1945 in kasneje niso mogle biti enake onim iz leta 1914. Ker so kot posledica novih urejenih razmer začeli pevski zbori polagoma plahneti in izumirati, je to marsikoga zavedlo do nekoliko prenagljenega zaključka, da so pevski zbori svojo vlogo že odigrali ter da nimajo več nobene bodočnosti. Vendar tev zdela se je taka ugotovi-malo čudna spričo dejstva, da so npr. pevski zbori važen sestaven dei slcoro vseh oper; da imajo veliki kulturni narodi pomembno zborovsko literaturo od preprostih pesmic preko madri galcv do velikih kantat. Nemogoče si je misliti, da bi se kulturni svet odrekel oz. zavrgel svojo glasbeno tradicijo. če bi se bili zbori res pre živeli, bi to pomenilo, da ne bi imeli več posredovalca, ki bi nam omogočil slišati mojstrovine Lassusa, Viadane, Pa-lestrine in drugih. Bi pomenilo, naj bi se mi Slovenci odrekli stvaritev naših Lajovicev, Foersterjev in Gallusov! Jasno je, da so mogli mrtvaški list za pevske zbore izdati le ljudje, k: niti ne poznajo in zato niti ne morejo ceniti vsega umetniškega bogastva, ki je bilo ustvarjeno na tem področju. Saj svet je šel mimo te naše lokalne lahkomisflne ugotovitve. Naj omenim samo mednarodna pevska tekmovanja v Arezzu: Preteklo leto so doživela svojo enajsto izdajo in za prihodnje leto ja že bil razpis. Navajam število nagrad samo za prva tri mesta, ki so jih razdelili v enajstih letih: italijanskih zborov je bilo nagrajenih 51, avstrijskih 11, nemških 10, francoskih 10, madžarskih 5, španskih 6, jugoslovanskih pa 15. S po dvema ali tremi nagrajenimi zbori so bile zastopane še Velika Britanija, Grčija, češka, Bolgarska. Združe ne države Amerike. Koliko je pa bilo nenagrajenih zborov, ki so se tega tekmovanja udeležili, si lahko samo predstavljamo! A take ali podobne manifestacije so bile tudi še drugod, v Angliji, Belgiji, Nemčiji itd. Ali ne bi bil) čudno, da bi se bili pevski zbori preživeli prav pri nas, zamejskih Slovencih? No, tudi • zbori zamejskih Slovencev se za sedaj še ne mislijo odreči življenja. Nedavnega mednarodnega tekmovanja v Gorici so se udeležili štirie zbori naše manjšine. Tudi se marsikje opaža precej vztramo prizadevanje, da bi že izumrle zbore spet oživili. Zdi se, da ne more biti govora o preživelosti pevskih zborov, ker so ti še vedno sestavni del kulturnega življenja civiliziranih narodov. Mnogo koristneje in plodnejše bi bilo, ko bi začeli analizirati realno stanje, ugotavljati napake ali dosedanje zgrešeno gledanje na ta problem in razmišljati o konkretnih ukrepih v korist te panoge glasbene umetnosti, katere se tudi mi, zamejski Slovenci ne bi smeli odreči. Biti bi nam morala stvar nacionalnega prestiža in zato ne problem samo delavcev in kmetov, ki tvorijo danes glavni kader naših pevskih zborov, temveč problem vsega našega vodilnega izobraženst v a. Kolikšno je še zanimanje za zborovsko petje pa nam bo pokazala revija pevskih zborov, ki bo 12. t.m. v Trstu. Zelo koristno za celotno naše kulturno življenje bi bilo, če bi si to revijo ogledali tudi naši izobraženci. (Da bi zraven tudi kaj prispevali ali celo sodelovali je za se- daj še prehuda zahteva!?) Z obžalovanjem sem ugotovil, da niso naši izobraženci pokazali posebnega zanimanja niti za tekmovanje v Vidmu leta 1960 niti za lansko našo revijo v Križu niti za nedavno mednarodno tekmovanje v Gorici! In vendar bi moralo biti vprašanje zborovske kuj ture — kakor kulture sploh — prvenstveno vprašanje na šega izobraženega s anu! Uhald Vrabec Kaj je, kaj hoče Zveza demokratičnih srednješolcev Na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem je nastala potreb« po široki, odprti in agilni organizaciji, ki bi znala razgibati slovensko mladino, ki obiskuje srednje šole. In to v kulturnem smislu m v borbi za preosnovo zastarele šole. Iz lanskoletnih začetnih poskusov se je tako razvilo gibanje', iz katerega naj bi se razvila močna in pomembna organizacija. TO hočemo doseči letos in upamo* da nam bo uspelo. šolcev? ie’ kaj h°Če’ kak° deluje Zveza demokratičnih srednje- .. ->e organizacija slovenskih srednješolcev, ki stremijo po cim širšem udejstvovanju na kulturnem izvenšolskem področju. ZDS hoče v teh, ki se udeležujejo v njenih pobudah in akcijah, globoko vkoremniti idejo demokratičnosti, pomen demokratičnega sistema dela in razvijanja osebnosti. Iz tega sledi, da se bo ZDS borila na vseh področjih za uveljavljenje demokratičnih načel — posebno pa še na šolskem področju. Organizacija ima poleg tega tudi narodnoobrambni smoter. Nujno potrebno je, da se slovenska srednješolska mladina ne utopi v morju kulturne brezbrižnosti in nato kakor eden izmed glavnih cmiteljev obstoja slovenskega življa, v narodnostnem pogledu zamre. Temelj delovanja ZDS so «sobotni večeri«, ki jih ZDS organizira v prostorih Slovenskega kluba (Gregorčičeva dvorana). Odbor Z.DS je v začetku šolskega leta izdelal celoletni program, ki obsega okoli 50 sobotnih večerov. Načrt, ki ga je zveza pripravila, predvideva zelo obsežen in zahteven program z globoko kulturno, napredno in narodnoobrambno usmerjenostjo. Družabni večeri pa predstavljajo le nekak odmor med raznimi večeri, ki so posvečeni najrazličnejšim temam: literarni, aktualno politični, šolski, športni, zgodovinski, diskusijski. Na teh naj bi se tudi odražala volja srednješolske mladine do samostojnega uveljavljanja. Od oktonra pa do januarja je ZDS priredila precej zanimivih' večerov, ki se jim je odzvalo veliko število srednješolske mladine. Med najvažnejšimi lahko omenim: «Srečanje s srednješolci italijan-' ske organizacije ASD«, »Skupno proslavo ZDS m Dijaškega doma v Trstu ob 20. obletnici II. zasedanja AVNOJ«, «Predavanje skladatelja in dirigenta ljubljanske Opere Rada Simonitija o partizanski pesmi,« »Razstavo slikarjev Zeperja, Kavčiča in Ceketa«. Za januar pa je odbor pripravil naslednje večere: 11. januarja ob 18. h: Kramljanje o ODNOSIH MED FANTI INČ DEKLETI s sodelovanjem pedagoga Draga Pahorja; 18. januarja ob 18. h: Predvajanje filma TRIESTE NEL MIO CUORE. Po filmu } diskusija; 25. januarja ob 18,h: SREČANJE S PROFESORJI SLO- I VENSKIH SREDNJIH SOL V TRSTU. Vzporedno z ustanovitvijo in delovanjem ZDS je pričela izhajati v Trstu revija MLADINSKA TRIBUNA, ki je glasilo slovenske napredne mladine na Tržaškem. Revijo izdaja zveza. Mladinska tribuna je začela izhajati iz istega vzroka, ki je narekoval ustanovitev ZDS. To je bilo tudi pojasnjeno v uvodnem članku prve številke. Prejšnji teden pa je izšla številka 2.-3. za november in december. Naslovna stran prinaša članek o šolskih odborih na slovenskih srednjih šolah ter dva posnetka iz slovenskega mladinskega življenja na Tržaškem. Uvodnik je posvečen Kennedyjevi smrti z naslovom «GROZA». Sledijo članki, ki obravnavajo mladinske probleme v zamejstvu. Nato imamo' članek o Kajuhu -t- ob II. zasedanju AVNOJ. Sledijo rubrike IZMENJAVA MNENJ, izbor iz študentovskega tiska, Beseda nežnemu spolu, Mi in naši kraji (poročila, ocene, reportaže in intervjuji s Tržaškega). Revijo zaključuje športna stran’ s poročilom o I. tekmi PRIMORJA itd. Poleg tega so posvečene posebne strani mladinskim organizacijam na Tržaškem kot: Mladinski iniciativi, Akademskemu klubu Jadran, tabornikom itd. Revija je vsekakor zanimiva, saj obravnava vsa področja, ki zanimajo našo mladino v zamejstvu. Mladinska tribuna izide enkrat mesečno. Sergej Verč Lutkovni oder bo kmalu oživel... V dijaški sobi v prostorih Slovenske prosvetne zveze že nekaj časa stoji velika lesena konstrukcija čudnih oblik, tako, da sprva nisem vedel čemu jo rabijo. No, pa sem povprašal. Odgovorili so mi, da je to ogrodje lutkovnega odra. Kako ga bodo uporabljali in kje ter kaj bo igral, pa moram povprašati Jožka Lukeša, ki se je obvezal, da ga bo oživil. Tako se je začel moj intervju o lutkovnem gledališču. Igralca Lukeša sem našel pri vajah za otroško igro, bil je ves nervozen zaradi dela in skrbi, ki jih je imel s pripravami za igro «V kraljestvu palčkov*. «Se eno takšno igro na rame naj mi položijo, pa se bom šel zdravit k Sv. Ivanu«, mi je dejal. Zanima me prosvetna dejavnost, samo dve besedi o Lutkovnem gledališču, samo to. Kratko in jedrnato? Kdaj pričnete z lutkovnimi predstavami? Vprašajte raje, kdaj pričnemo s prvimi vajami. Sedaj potekajo šele tehnične priprave. Urediti še moramo kulise, konstrukcijo odra in napeljati električno razsvetljavo. Po tej otroški igri pa pričnemo z vajami. Ktla bo vodil lutke? za ob- Kar sami. Igralci. V igrci, ki smo jo izbrali, nastopa le majhno število oseb, saj bo naš oder gibljiv in bo gostoval po vseh krajih na Tržaškem in Goriškem, po vseh prosvetnih domovih, sobicah, šolskih sobah. Obiskali bomo vse otroke. To je vsaj naša želja in naš namen. Ideja lutkovni oder je zrasla prav zaradi potrebe iskati kraje, ki nimajo urejenih dvoran in navezati stike s slovenskimi šolami. Kako, da ste se odločili za ročne lutke? V svoji mladosti sem se ukvarjal z lutkarstvom in prav ta izkušnja iz mladih dni mi je potrdila prepričanje, da so ročne lutke najprimernejše za potujoče lutkovno gledališče, da jih je najlaže voditi in da so zelo žive. Kakšno igro pa boste za začetek pripravili? To bo igra .Hudobni graščak*, v kateri ima priljubljeni Pavliha seveda glavno besedo. Hotel sem še naprej vpraševati, pa sem videl, da je Lukeš že ves nestrpen, ker se je zaradi najinega pogovora vaja ustavila. «Kaj več o lutkah se bova pogovorila, ko bo več časa in ko bomo s svojim delom že lahko kaj pokazali*, mi je dejal za slovo. J. N. L. im i ko: ne čat tud kot d it val Šk( nji s lep Ko di lin v v i! ITj o Problemi in uspehi barkovljanskih prosvetarjev ; t L Kot vsako prosvetno društvo, ‘jna tudi prosvetno društvo Bar-kovlje svoje prijetne in neprijet-?e Probleme. Lepo bi bilo poro-cati samo o prijetnih, žal pa je tudi nekoliko neprijetnih. Vsekakor je 5jj najbolj uspela prireditev našega društva prvi festival slovenskih popevk na Trža-sfcent. Tudi organiziranje nadaljnjih nastopov orkestra Miramar f P evci Po Primorski je dalo ape rezultate. Nastopi so bili v rjppru, katerega je prenašala tu-?.* ljubljanska televizija, v Do-m> festivalu ‘Dela*, v Gorici, p v Herpeljah, v Divači, Novi Gorici in v Mirnu. Naše društvo je navezalo stike T ' Zvezo Svobod v jubljani in rezultat teh razgo-orov je, da pQ orkester Mira-ar s pevci nastopil, s sodelova-jem jn pomoej0 Zveze Svobod, ■ januarja v Kranju in 12. ja-arJa v Ljubljani. Predvideni P *o tudi nastopi s programom .11 0*?° festivala tudi v Velenju, st h n’ Trbovljah in drugih me-?.• Pevci pa bodo nastopili na lu in televiziji v Ljubljani ,.r.a2nth oddajah. Za slovensko aaiJs>fo postajo v Trstu pa je janua^en° snemanfe popevk 26. Letos bo junija meseca v Ko-,fekmovanje amaterskih an-nblov lahke glasbe in na to L Povabljen tudi slovenski or-kester Miramar. L^fdalje so vabljeni zamejski nponisti lahke glasbe, da poš-beti *n. tekmujejo s svojimi pevkami na festivalu slovenskih Lifkf-k’ ki bo aprila letos v ni* u an‘‘ Noepis za to tekmova-le bo objavljen te dni. n,y okviru mladinskih zabavno-v oddaj, ki jih prireja _ Jr°°eniji Mladinski klub, bo n ej° našega društva povablje-® k sodelovanju tudi zamejska s da bi s kritičnimi in lovi T‘tičnimi pripombami sode-ni,ala pr' obravnavanju sodob-nh PT°blemov. Te oddaje bodo r0{?°afe vprašanja z vseh pod-|l JI, ki so zanimiva za mladino, t npr. književnost, kultura, u- dobnoSV?ort’ fotografija in po-, n°. Kot se vidi so bili stiki n,J?f°s.vetn‘m‘ organizacijami v ticni domovini res plodni. ZonTUJtVO *mel° v letošnji jeter 1 -^.Predavanji, katerih smo-čla le zainteresirati čim več n°v za tako imenovane «bar-L°v‘fenske večere*. Zal odziv ni do tak°. številen, kot smo bili skl Sefjaf navajeni. Zato je odbor fcipen“ Prirediti ‘javno tribuno*, Jer naj bi obravnavali vse pro-ne našega časa, tako kultur-ye kot gospodarske in politične. fem smislu je povabil vidne Predstavnike naše manjšine k so-lovanju in ti so se tudi od-ali, vendar časovnih terminov vlč n‘ kilo mogoče uskladiti. Ta eer. bo pozneje. Odbor ne bo Pustil predavanj, ki naj bi ob-nS,, lokalne probleme in tako P ‘vabila člane v društvo. nJkUd* na zabavo je pomislil aOor in letos — 18. januarja — a organiziral na stadionu ‘Prvi ai» svoj prvi večji ples v pustnem času. Ta bo ‘ribji bal*, a katerem bo igral veliki orke-er Miramar. S tem v zvezi je udi razpis za drugo revijo slo-^ensJcib popevk »Trst ’64*. Do daj je prispevkov že precej in d‘ novi pevci so Se odzvali Povabilu za sodelovanje. Ker pa ,P‘°Pevk°v le ni toliko, da bi nko izbirali, je podaljšal rok PT‘jave do 11. januarja. Vsi ‘ntJ[r?slTan‘ bodo pravočasno p vabljeni k sodelovanju oziro-^aja 0^vešaeni o rezultatih nate- s Tudi mladina ni nedelavna in . udejstvuje pač na področju, tu nafe°b leži, to je v špor- ■ Igra odbojko in namizni te- g* v okviru športnega združenja Pern V* s°dclovala je v prav leden na slovenskem šport- in * tec*nu 2 okrog 40 mladinci Pia mlad‘ukami ter v končnem dosegla častna mesta v seh Panogah. r^ddika pa društvu na pod-J,u prosvete delovnih ljudi Se dvsem jz vrst mladine, ki bi samoiniciativno organi-pe ‘n prirejati razne nasto- Lučo Žnideršič Razpis za II. revijo slov. popevk - «Trst 64» Zadnji rok za predložitev popevk je 11. jan. 1964 Prosvetno društvo Barkovlje priprav-lja tudi za pri-XJ<) hodnje leto izved-1 00 Revije sloven-Nšj&ttg/ s kih popevk. Da hi hila izbira popevk čim številnejša, vsestranska in pestra vabi društvo vse one. ki želijo prispevati svoje popevke k sodelovanju. Pogoji so sle- J/ deči: 1. Sodelujejo lah -a ko - tudi z več popevkami - Slo- \ venci, ki stalno bivajo v Italiji, predvsem oni s Tržaškega, Goriškega in iz Bene ške Slovenije. 2. Pesmi morajo biti opremljene z naslovom, besedilom in harmonizacijo. 3 Udeleženci tega razpisa naj pošljejo svoje prispevke, označe- Pevci, in pevke, solisti in skupine, (dueti, terceti, kvarteti), ki želijo nastopati prihodnje leto na II. reviji slovenskih popevk Trst '64, pošljite svoje prijave s točnim N ne s psevdonimom, v zaprti kuverti. Poleg tega naj v drugi zaprti kuverti, na kateri je psevdonim, navedejo svoj točen naslov. 4 Pošiljke s popevkami morajo biti naslovljene na: Prosvetno društvo Barkovlje, TRST, Ulica Cerreto 12. 5. Izbrane popevke bodo objavljene v časopisju, medtem ko od-* klon j enih ne bomo rfl vračali. 6. Zadnji rok za vt 0'—predložitev prispev-kov s popevkami je 11. januar 1964, ' upoštevajoč datum F poštnega pečata. I 7 Prispele popevke I bo pregledala in iz- J brala posebna žirija !// A m tri najboljše po U. / \ \ vrstnem redu bodo 'u * nagrajene. 8. Naziv prireditve je: II. revija slovenskih popevk «Trst *64». Vsi, ki želijo sodelovati pri tej reviji so vabljeni, da prispevajo «voj delež. . naslovom do II. ja- v nuarja 1964 na na- . slov: Prosvetno dru- štvo Barkovlje, Trst, Ulica Cerreto št. 12. Pravočasno vas bo posebna komisija povabila na preizkušnjo. Seznam diafilmov Slovenske prosvetne zveze Slovenska prosvetna zveza i-ma 57 diafilmov, ki so v vsakem trenutku na razpolago prosvetnim društvom in vsaki kul-turno-prosvetni organizaciji ali ustanovi, ki jih želi pokazati krogu svojih obiskovalcev. Ko prebiramo naslove teh diafilmov, se z nemajhnim začudenjem izprašujemo, kako da teh naslovov skoraj še nismo videli v kakšni časopisni objavi tega ali onega našega prosvetnega društva. Ali morda do sedaj niso vedeli, da ti diafilmi sploh obstajajo, ali pa so vedeli, pa jih niso zanimali? V obeh primerih gre za kaj žalostno dejstvo', saj že samo naslovi teh diafilmov povedo, da gre skoraj izključno za same izrazito kulturne ali prosvetno-vzgojne teme. Da v prihodnje ne bi bilo kakšnih izgovorov o nevednosti, objavljamo v naslednjem naslove vseh teh diafilmov, ki so — poudarjamo — v vsakem trenutku na razpolago: 1. Sovražnik je vdrl v našo deželo 2. Peter Klepec, 1., 2. in 3. del 3. S čim opazujemo vreme 4. Partizan Jaka in medved 5. Srečko Kosovel 6. France Prešeren 7. Anton Aškerc 8. Fran Šaleški Finžgar 9. Fran Levstik 10. France Bevk 11. Josip Stritar 12. Janko Kersnik 13. Oton Župančič 14. Prežihov Voranc 15. Tone Seliškar 16. Partizanske tehnike in tiskarne 17. Slovenske partizanske bolnice 18. Sprenod po zoološkem vrtu 19. Dobro jutro 20. 25 let Planice 21. Gospod in hruška 22. Ekspedicija Kon-Tiki 23. Srečno pot 24. Hči Laponske 25. Povodni mož 26. Tisoč iet zimskega športa 27. Volk in sedem kozic 28. Poleti v vesolje 29. Kraški biseri 30. Deklica z junaškim srcem 31. I? življenja čebel 32. Virusi 33. Zdravilne rastline na travniku 34. Naši domači prijatelji 35. Turki in njihovi upadi na slovenska tla 36. Od lesa do knjig in časopisov 37. Raketna tehnika 38. Promet po morju nekoč in danes 39. Otrok in cesta 40. Vedenje na cesti 41. Zgodovina delavskega gibanja jugoslovanskih narodov 42. Curimuri 43. Etnografski muzej 44. Hruška 45. Hlebček kruha 46. Muca rednica 47. Moj dežnik je lahko balon 48. Oglarjev medvedek 50. Rdeča kapica 51. Radovedni Leonida 52. Strupene in užitne gobe 53. Sinička nas je obiskala 54. Zajčkov zvonček 55. Tri kokoške 56. Milo — barvni diapozitivi 57. Slovenski dijaški dom v Trstu — barvni diapozitivi OB PREDAVANJU SKLADATELJA RADA SIMONITIJA V TRSTU Pomen partizanske pesmi 19. in 20. prejšnji mesec se je mudil v Trstu znani slovenski skladatelj in operni dirigent Rado Simoniti, ki je najprej mladini v slovenskem Dijaškem domu, nato pa na povabilo Zveze demokratičnih srednješolcev še v Gregorčičevi dvorani predaval o partizanski pesmi. Predavatelj — ki je sam ak tivno sodeloval pri nastajanji' slovenske partizanske pesmi in kot partizanski pevovodja tudi pri njenem razširjanju, je najprej govoril o njenem izvoru v Rusiji, v Španiji, v Mehiki in drugod, nato pa je prešel na njene začetke pri nas v našem osvobodilnem boju, na njen razvoj pr: nas, na opis njenih značilnosti in njene vloge in zaključil predavanje s prikazom slavne zgodovine partizanskega — lahko re čemo primorskega — pevskega zbora «Srečko Kosovelu, kt je našo partizansko pesem ponesel ne samo po vsej Jugoslaviji, temveč tudi v širni svet. Predavanje je bilo za našo mladino ne samo izredno zanimivo, temveč tudi poučno. Za marsikaterega tržaškega mladinca je pomenilo odkritje tistega poetičnega izraza, ki se je oblikoval v najtrših dneh naše narodne zgodovine, ki je postal sestavni del našega pesniškega in glasbenega zaklada, čeprav ne moremo trditi, da naša mladina ne bi jpoznala partizanskih pesmi, pa prav gotovo ne ve, kako so nastajale. Ne ve, da jih je prav v začetku porajalo največje trpljenje in da nikakor ni naključje, da je vrva izvirna slovenska partizanska pesem nastala po eni najhujših Rado Simoniti bitk na Ilovi gori. Bila je to pesem «Na jurišu, ki jo je napisal Matej Bor in ki je poslej spremljala slovenske partizanske borce v vseh njihovih bitkah, na vseh njihovih pohodih in ki še danes navdušuje. Skoraj vse izvirne slovenske partizanske pesmi so nastale kot izraz razpoloženjskih občutij. Zato nihajo med udarnostjo in otožnostjo, zato so po eni strani izraz neizprosnega boja za svobodo, po dru- gi pa odraz notranjih intimnih občutij, ki so spiemljala partizana-človeka. Zato pojejo partizanske pesmi o napadih, streljanju in o krvi, pa tudi o ljubezni in solzah, o pomladi in češnjevem cvetju, o domovini in svobodi. Besedila je ustvarjal nov rod pesnikov-borcev Kajuhov in Borov pa Klopčičev in Kosmačev ter drugih, melodijo pa skladatelji Simoniti in Karel Pahor, Radovan Gobec in Bojan Adamič in še drugi, ki so se z veliko večino slovenskih umetniških ustvarjalcev na vseh področjih postavili na stran boja za svobodo. In ta pesem je šla od ust do ust. Prepevali so jo v četah in bataljonih, v brigadah in v divizijah, na pohodih in na mitingih, prepevalo jo je ljudstvo, mešala se je z ropotanjem strojnic in pokanjem min, peli so jo šolski otroci na osvobojenem področju, prepevali so jo nastajajoči partizanski zbori; prvi med njimi zbor invalidov pod vodstvom našega tržaškega rojaka Karla Pahorja in nato največji in najmogočnejši med j-cemi, zbor «Srečka Kosovelau pod vodstvom Rada Simonitija, ki jo je ponesel domala po vsej Evropi. O vsem tem je govoril Rado Simoniti tržaški slovenski mladini preprosto in nevsiljivo, kakor ji ni do sedaj govrril še nihče. In ko sem med to miadino poslušal njegovo pripovedovanje, mi Ae prišel v spomin nedavni nastop invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane v dvorani na stadionu «Prvi maju in navdušenje, ki ga je izzval med našimi ljudmi. In sem se vprašal: In naši zbori? Zakaj se češče ne oglašajo s partizansko pesmijo, ki je tako pristno naša, kot je naša narodna pesem? Ali ne bi bilo prav, da bi prav sedaj, ko smo sredi velikih obletnic našega osvobodilneor boja, naši zbori prirejah koncerte partizanskih •pesmi, da bi se tudi tako oddolžili spominu vseh tistih, ki so s to pesmijo na ustih umirali za velike ideale Človeštva? Jože Koren s*. ✓ REVIJE Literarne vaje Ce sedaj na tem mestu na kratko poroeamo o tržaških revijah, potem to ne pomeni, da gre za povsem nove številke teh revij; so le številke, ki so izšle po našem zadnjem poročilu (Primorski dnevnik — Prosveta, 1. dec. 1963). Tako imamo pred seboj drugo številko »Literarnih vaj». Predstavlja se nam v zelo živahni opremi z linorezom Jelke Daneu na ovitku (osnutek za prvo stran ovitka je sicer napravil prof. A. Černigoj) in tudi znotraj številke je polno linorezov, ki jo je ne le poživljajo, ampak zbujajo cesto prav prijetna presenečenja. Manj trenutkov prijetnega presenečenja pa je pri branju prispevkov. Predvsem velja poudariti, da se bolj približujejo literaturi pesmice kot pa prozni sestavki. Seveda je tudi med pesmicami razločiti razne stopnje. Posebej pa opozarjamo na primer skupnega pesniškega prevoda (I.a enotne šole na Opčinah je prevedel neko pesem Umberta Sabe). Pri prozi pa imamo vse preveč občutek, kot da beremo naloge iz šolskih zvezkov. Poskusi intervjujev in kritike bi lahko pomenili vsebinsko obogatitev številke, toda tu je še zlasti potrebna zbranost in logičnost. Mogoče mladi pisci prav tu pogrešajo mentorstva.- Ko pa prebiramo pisma Suzani in njene odgovore, se nehote spomnimo pisem iz kakih drugih revij, kjer dijaki poročajo n. pr. o delu v raznih krožkih. Kje so v Literarnih vajah taka pisma? (Seveda bi bilo treba najprej vprašati, kje pa so kaki krožki.) Jezik pa vedno ne kaže, da bi šli prispevki skozi gosto sito, zlasti pa bi kaka Suzana ne smela pisati »ugibljati*. Ce pogledamo, odkod prihajajo prispevki, tedaj opazimo pravo invazijo V. letnika Trgovske akademije, vendar tudi ostale tržaške šole niso brez kakega svojega predstavnika. Pogrešamo pa Goričane in uredništvo bi moralo vsekakor kaj napraviti, da bi privabilo k sodelovanju tudi dijake iz Gorice, obenem pa bi morale goriške šole sprejeti Literarne vaje tudi kot svoje, saj je napisano, da so »Literarne vaje mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem». Galeb Tudi v tretji številki »Galeba* sodeluje precejšnje število znanih sodelavcev te lepe revije za otroke, ki izhaja v Trstu. Zopet so tukaj Gorinšek, Z. Tavčar, Neža Maurer, Marička Žnidaršič in Stana Vinšek s pesmicami, s prozo pa Pavle Martinc, France Bevk, Angelo Cerkvenik, Ludovika Kalan, M. K., Draga Tarman, Miro P. in Vladimir Kodrič. Nadaljuje se zgodba s slikami »Na valovih pragozdne reke* Rada Kraglja, objavljena pa je tudi italijanska narodna pripovedka »Učeni muc*. Mladi dopisniki pa so bili to pot skoraj vsi z Opčin. Lahko bi se jih oglašalo več. Poslane rešitve pričajo, da je še precej zanimanja za uganke, brez katerih tudi ta številka ni. »Galeb* je tudi zelo lepo opremljen in ilustriran. Kot ilustratorji so sodelovali Robert Hlavaty, Milko Bambič, Ksenija Prunk, Božo Kos, Savo Sovrč in Klavdij Palčič. Za lepo tehnično izvedbo pa je reba izreči pohvalo tudi tiskarni. Mladika Z deseto številko je »Mladika* zaključila svoj sedmi letnik. Kdor pozna težave z izdajanjem kakršne koli revije v zamejstvu, bo moral priznati, da pomeni teh sedem letnikov veliko truda, obenem pa tudi velik uspeh. Pri tem niti ni tako važna kvalitetna višina vsake posamezne številke (saj bi več kvalitetnejših prispevkov končno pomenilo za uredništvo manj truda in istočasno več uspeha). In prav zadnja številka se nam zdi nekoliko pod splošnim niVojem. In ne da bi presojali posamezne prispevke, lahko vendar povemo, da mislimo zlasti na nekaj neresnosti v Pravnem kotičku, letni kroniki terizapisu ob gostovanju Slovenskega okteta. Ko pa že dlje časa beremo, kako Lev Detela najavlja izid nove • e* že ne^s#ilyf ljestrpni. (Ko " " kšna bo »Mladika* v bodoče revije »Most*, postajamo* rj remo napovedi, kaj in kal jemo: pa kaj, ali je Detela urednik pa tudi be-a» v bodoče, se sprašu-Mladike*?) Rado Rauber LJUDSKO.PROSVETNA DEJAVNOST V KRIŽU ' ’ 1 Prosvetno društvo «Vesna» zvesto nadaljuje tradicijo Prav jutri ob 16.30 l»o dramska skupina nastopi * v Ljudskem domu z ljudsko igro «Kriška osmica» Križ pri Trstu spada nesporno med tiste primorske vasi, ki se že dolga desetletja ponašajo z razvito in razgibano Ijudsko-pro-svetno dejavnostjo in ki niss te dejavnosti, kljub najrazličnejšim oviram in težavam, nikoli popolnoma opustile. Kriški rojaki^ imajo lepe ljud-sko-prosvetne tradicije. 2e v časih pred prvp svetovno vojno je bila daleč naokoli znana odlična kriška godba. Prav tako so bili znani tudi kriški pevski zbori in kasneje tudi dramske družine in celo orkestri. Pred nastopom fašizma je bilo v Križu več prosvetnih društev, med katerimi je bil tudi Ljudski oder. Mnogo obetajočo rast ljudsko-prosvetnega delovanja je seveda fašizem močno prizadel, toda svo. jega smotra ni nikoli dosegel. Kriški rojaki so kakor rojaki neštetih vasi Slovenskega Primorja tudi v najtemnejši dobi fašizma gojili slovensko besedo in pesem. Z osvoboditvijo je tudi v Križu prišlo do novega zaleta. Razveseljivo pa je zlasti to, da ljud-sko-prosvetna dejavnost ni oslabela niti kasneje in je tudi v današnji »moderni dobi*, v dobi televizije in motorizacije, skoraj prav tako živa in čvrsta kot v preteklosti. V zadnjih letih je prosvetno društvo »Vesna* šlo skozi težke preizkušnje. Kdor Križanov dobro ne pozna, bi bil že lahko predvideval da bo društvo »Vesna* shiralo in da bo prenehala vsaka ljudsko-prosvetna dejavnost. Občnega zbora to društvo res ni imelo že več let. Toda občni zbor ni vse. Občni zbor lahko neko društvo skliče, lahko izvoli nove odbornike, toda kaj vse to pomaga če pa nima o čem na njih poročati. Pri naših Križanih pa ni tako. Oni imajo lepo bilanco, s katero se mirne duše predstavijo pred javnostjo in ne le pred člani društva. In to nameravajo tudi storiti. Predsednik Viktor Bogateč mi je pred kratkim dejal, da imajo namen čimprej sklicati občni zbor tudi zato, ker hočejo društveni odbor pomladiti. V minulem letu so naši Križani naštudirali prav lep in pester program. Na oder so ponovno postavili domačo ljudsko igro »Na kriški osmici*, ki jo je že pred več leti napisal' Juito Košuta. Režiser Frančko Žerjav je to igro nekoliko preuredil s tem, da ji je dodal dobršen del no- Pevski zbor p. d. «Vesna» iz Križa vega besedila. Za tiste bral ki igre še niso videli, naj ? vem, da je ta vzeta iz resi nega življenja kriških ribi« in da v njej igralci nastop v domačem narečju. S to liso do sedaj nastopili v vašk Ljudskem domu, na Opčinah na Kontovelu. Na splošno že vaščanov pa bodo ravno ju to je v ponedeljek 6. t.m. J 16.30 ponovno nastopili v Lj 6kem domu v Križu. Sevedaj do ob tej priliki ponovili ten program. Nastopili bodo| di mladi pevei-solisti in zbor.: Frančko Žerjav, ki je v resi duša vsega ljudsko-prosveti delovanja v Križu, mi je de; »Volje nam ne manjka, samo sa nam primanjkuje. Vašči starejši in mlajši, zelo radi lujejo, toda človek ne more povsod. Pevski zbor ima v dvakrat na teden. Potem mor vaditi mlade pevce, seveda ) sebej in nato še dramsko d* žino. Veliko lepše in bolje | (ilo, če bi imeli delo tako por* deljeno, da bi eden vodil zk drugi pa igralce. Prihodnjo J deljo bomo nastopili na teki* vanju pevskih zborov v dvors na stadionu »Prvi maj* v Trst Seveda se moramo za ta nast> dobro pripraviti. V sedanj* zborovem sestavu je namreč v mladih in novih pevcev in * hove glasove je treba usklai s starejšimi pevci. To pa se : da doseči kar čez noč. To, kar je dejal Frančko Z1 jav, v resnici drži. Pri delo' nju se vedno ponavljajo teža' Toda Križani so že neštetok' dokazali, da je ni ovire in ( zave, ki bi jim odvzela vodo dela in ljudsko-prosvetn* izživljanja. Zato lahko povs« mirne duše gledamo v prih* nost, prepričani, da bodo tra cije, ki so našim Križanom takorekoč prešle v kri, osi žive... Mirko Kapelj - Prosvetno-kulturni pregled za december 1. do 12. Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta v ljubljanski Drami z «Othellom» (15 predstav); od 13. do 18. gostovanje v Kamniku (ena predstava) in v Mestnem gledališču v Ljubljani (6 predstav) s »Honolulom«. 1. Dramska skupina p.d. «Op-čine» ponovi v Prosvetnem domu na Opčinah igro «Dobri človek iz Sečuana«. 1. Gostovanje folklorne skupine «Tamburica iz Zagreba v Ljudskem domu v Križu. 1. Gostovanje folklorne skupine «Tamburica iz Zagreba v dvorani na stadionu «Prvi maj«. 1. Razstava slovenske knjige v p.d. Prosek-Kontovel. 2. — 7. «Teden naše knjige« v Tržaški knjigami. 2. Predavanje izseljeniškega duhovnika dr. Mikule o življenju izseljencev v Avstraliji v gropajsko-padriški šoli. 3, Večer slovenske knjige v Slovenskem klubu ob izidu Jadranskega koledarja 1964 in knjig Prešernove družbe. 3. Predavanje izseljeniškega duhovnika dr. Mikule o življenju izseljencev v Avstraliji v bazoviški šoli. 4. Predavanje dr. Gojmira Demšarja o Verdiju v klubu ((Simon Gregorčič« v Gorici. 6. Nastop otrok slovenske o-snovne šole v Barkovljah ob prihodu Miklavža. 5. Miklavževanje p.d. «Oton Zupančič« v prosvetni dvorani v štandrežu. 5. Miklavževanje z obdaritvijo otrok v prosvetni dvorani v Sovodnjah. 6. Miklavžev večer v p.d. «Ivan Cankar«. 7. Koncertni večer gojencev glasbene šole iz Šempetra pri Novi Gorici v Dijaškem domu v Trstu. Koncert je organizirala Glasbena Matica. 7. Miklavževa prireditev z obdaritvijo osnovnošolskih o-trok v p.d. ((Slavko Škamperle« v dvorani na stadionu «Prvi maj«. 7. — 8. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici z nastopom slovenskih zborov «J. Gallus« iz Trsta, p.d. ((Prosek-Kontovel«, «Hrast» iz Doberdoba in »Lojze Bratuž« iz Gorjce. 8. Miklavžev popoldne v Dijaškem domu. 8. V Sempolaju otvoritev novih cerkvenih orgel z nastopom domačega pevskega zbora pod vodstvom prof. Zorka Harija. 7. Predavanje z diskusijo o šolskih odborih v okviru Zveze demokratičnih srednješolcev v Gregorčičevi dvorani. 10. Gostovanje Slovenskega okteta iz Ljubljane v Avditoriju. Gostovanje je organizirala Glasbena Matica. U. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici «Večer slovenske knjige« ob izidu Jadranskega koledarja 1964 in knjig Prešernove družbe. 11. — 14. Razstava slovenske knjige v klubu «Simon Gregorčič« v Gorici. 14. Zveza demokratičnih srednješolcev priredi v Gregorčičevi dvorani «Quiz-srečanje» med Trgovsko akademijo in Učiteljiščem na eni ter Realno in Klasično gimnazijo na drugi strani. 15. Izlet SPD z ogledom znamenitih fresk v Hrastovljah in rimskih spomenikov bizantinske katedrale v Poreču. 15. Otroška prireditev osnovne šole na Ttatinari. 15. Nastop pevskega zbora p.d. »Prosek-Kontovel« na komemoracij* Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah. 17. Predavanje fotoreporterja M. Magajne o ((Potovanju po Turčiji« v Slovenskem klubu s prikazovanjem barvnih diapozitivov. 18. — 19. Razstava slovenske knji- ge v p.d. «Oton Zupančič.) v štandrežu. 18. Predavanje dr. Dragotina Cvetka v Krožku za umetnost in kulturo o italijanskih opernih uprizoritvah v Ljubljani. 18. Predavanje Maria Magajne v klubu »Simon Gregorčič« v Gorici o potovanju po Turčiji. 19. Glasbena Matica priredi v Gregorčičevi dvorani klavirski večer Tatjane Uršičeve, diplomantke na konservatoriju »Tartini«. 20. Predavanje skladatelja Rada Simonitija v Dijaškem domu o partizanski pesmi in zgodovini partizanskega pevskega zbora ((Srečko Kosovel«. 20. Predavanje znanega planinca Anteja Mahkote v SPD o slovenski planinski odpravi na Kavkaz. 20. — 21. Razstava slovenske knji- ge v p.d. «Vrba» v Sovodnjah. 21. Predavanje skladatelja Rada Simonitija v Gregorčičevi dvorani o partizanski pesmi in o zgodovini partizanskega pevskega zbora «Srečko Kosovel«. Predavanje je bilo v okviru Zveze demokratičnih srednješolcev. Sledila je o-tvoritev slikarske in kiparske razstave treh mladih Tržačanov. 21. — 22. Obisk tržaškega Slovenskega kluba na Reki s čita-njem odlomkov iz del tržaških in goriških slovenskih književnikov, s prikazom življenja slovenske manjšine v Italiji in z navezavo kulturnih stikov. 21. Nastop pevskega zbora ((Lipa« iz Bazovice v Kulturnem domu v Portorožu. 21. Predavanje slovenskega planinca Anteja Mahkote v klu- bu »Simon Gregorčič« v O rici o slovenski odpravi ® Kavkaz. 22. Nastop zborov «Kras» iz D* la-Poljan, «Briški grič« ' števerjana in otroškega zV ra p.d. «Oton Župančič« Štandreža na proslavi 20-le* niče vstaje v prosvetni d v? rani v Pevmi. 22. Gostovanje SG na Kontov« lu s komedijo «Don Pilon va sestrica«. 22. Kulturno-zabavna priredit« tabornikov Rodu »Modre?« vala« v Dijaškem domu. ] 23. Otvoritev ((božične slikarsl^ razstave« v občinski galerij s sodelovanjem slovenskih sli karjev Černigoja, Faganel« Gombača, Palčiča in Sp*! cala. 26. Gostovanje SG v p.d. «•' Sirk« v Križu s komedij* «Don Pilonova sestrica«. 27. Cankarjeva proslava v' p«* «Ivan Cankar« s sodelov* njem zbora «Lipa» iz Bazč vice. 29. Gostovanje SG v Prosveffl dvorani na Opčinah s W medijo «Don Pilonova s* strica«. 29. Nastop cerkvenih zborov tržaškega Brega ter s Ka nare in Bazovice v cerkvi Borštu s programom W žičnih pesmi. 31. Silvestrovanje p.d. »Slavk« Škamperle« na stadionu »P vi maj«. L TEDEN Božični in novoletni prazniki so v znatni meri vplivali na zastoj političnega in javnega življenja sploh, ki je začelo o-življati šele v zadnjih dneh tedna. Po že ustaljeni tradiciji je tudi letošnji prehod iz starega v novo leto potekel v znamenju voščil, da bi novo leto bilo boljše, in pa ob ugotovitvah, da končno tudi 1. 1963 ni bilo tako slabo kot bi se lahko zdelo. V tem smislu je izzvenela predvsem novoletna izjava vladnega gen. komisarja dr. Mazze, medtem ko je predsednik pokrajinske uprave dr. De-lise dejal v svoji izjavi, da bo treba začeti z izvajanjem nove politike za uveljavljenje tržaškega pristanišča, katerega promet v 1. 1963 je spet občutno nazadoval. Nekaj podobnega je na tiskovni konferenci dejal tudi tržaški poslanec KD Belci, ki se je predvsem zavzel za čimorejšnii sprejem zakona o tržaški pristaniški ustanovi, za izvedbo volitev v deželni svet in za rešitev vrste pomembnih vorašanj kot so av-tostrada Trst-Benetke, dvojni tir na progi Trst-Benetke itd. Po starem lepem običaju so si voščila in darila izmenjali tudi italijanski in jugoslovanski obmejni organi. V tej zvezi naj takoj omenimo, da so prav ti imeli v pravkar zaključenem letu res ogromno dela, saj je v 1. 1963 s potnimi listi in z obmejnimi prepustnicami prešlo mejo samo na tržaških blokih v obeh smereh kar 10 milijonov 414.600 oseb, kar je za okrog 2 milijona 400.000 več kot lani. Te številke nesporno dokazujejo, da je italijansko-.jugoslovanska meia najbolj odprta meja na svetu, kar je rezultat ne samo dobrih meddržavnih odnosov, temveč tudi izboljšanja teh odnosov prav na obmejnem področju. Pri tem je treba še posebej poudariti, da se je no-večal 'tako mednarodni prtv1 met s potnimi listi (za milijon in pol) kot s prometnicami (skoraj za 1 milijon). če je ta novoletna statistika daleč presegla vsa najbolj optimistična predvidevanja, pa je žal druga, ki se nanaša na promet tržaškega pristanišča oz. Javnih skladišč, kar žalostna. Po še nedokončnih nodat-kih se je promet v 1. 1963 znižal kar za 10,4 odst. v orimer-favi s prometqm v 1. 1962 in je lani dosegel komaj 1.813.000 ton blaga. Tudi v samem decembru se Je nromet Javnih skladišč zmanjšal v primerjavi s predlanskim decembrom. V četrtek je bila na sedežu trgovinske zbornice tiskovna konferenca, ki jo je priredil častni konzul Kameruna. Ta je dejal, da se Kamerun vedno boli zanima za tržaško pristanišče kot posrednika njegove trgovine s srednjo Evropo. Zagotovil je tudi udeležbo te mlade afriške države na letošnjem tržaškem velesejmu. O vprašanju, ki zanima domala vse prebivalce, je v ponedeljek razpravljala pokrajinam komisija za cene, ki ie sklenila, da bodo okrog 15. t. m. dali prvič v promet v Trstu zmrznjeno meso iz Južne A-merike. Meso bo skoraj polo-vico ceneiše kot sveže meso, njegova kvaliteta pa je zajamčena. Istočasno bodo 10. t. m. odprli tudi novo tržnico za goveje meso na debelo, kar naj bi tudi prisnevalo k izbijanju astronomskih cen mesa v Trstu. Formiranje levega centra v Trstu je v teh dneh napravilo Pomemben komk naprej, ko so voditelli svetovalskih skupin KD, psi, PSDI in PRI v občinskem svetu na skupnem zaključnem sestanku odobrili občinski nrogram, ki ga bodo sedaj morala potrditi še vodstva omenjenih štirih strank levega centra. . Tudi v Gorici in na Goriškem je prehod iz starega v hovo leto potekel v veselem razpoloženju in v najlepšem r*du. Plesalo se je več ali manj v vseh lokalih, ki so za to prikladni, vendar je mnogo Goričanov odšlo v zabavišča na Jugoslovanski strani, ki so bila vsa v celoti zasedena, kakih 1000 pa jih je odšlo na bližnja 'h bolj oddaljena smučišča. V Sovodnjah je domače prosvet- no društvo priredilo zabavo v svojih prostorih ob sodelovanju tria iz Steverjana, štan-drežci pa so šli povečini na Bukovico v novi zadružni dom. Na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši so si obmejni organi z obeh strani meje na Silvestrovo zvečer izmenjali voščila in darila ter poudarili željo, da bi še naprej sodelovali na poti mirnega sožitja in prijateljstva. Precej razburjenja je povzročil nepričakovan sklep avtobusnega podjetja ATA, ki je prejšnjo soboto podražilo vozovnice na mestnih avtobusih za 10 lir. Več strank .ie protestiralo zaradi tega in zahtevali so nujno sklicanje seje občinskega sveta, na kateri naj bi sprejeli ukrepe za pospešeno municipalizacijo mestne avtobusne službe, ker je to nujno potrebno. Podobno stališče je sprejel tudi občinski odbor na svoji zadnji seji. Pokrajinska turistična ustanova in pokrajinska uprava sta ta teden razpisali nagradni natečaj za izboljšanje na-prav pri gostinskih obratih v Goriških Brdih. V skladu za prispevke je na razpolago poldrugi milijon lir in bodo prosilci lahko dobili iz njega do 20 odstotkov od tistega, kar nameravajo potrošiti za izboljšave svojega obrata. Natečaj ima namen modernizirati obstoječe gostinske obrate na področju Brd od Soče do Dolenj, da bodo bolje ustrezali sodobnim zahtevam, kar naj bi pripomoglo do večjega razvoja turizma na tem predelu, ki ima naravne pogoje za tako dejavnost. Tudi števerjanska občina je razpisala javno dražbo za oddajo del pri podaljšanju ob- ZeBo važno opozorilo razlaščenim kmetom Kmetje in lastnike zemljišč iz Boljunca, Doline, Boršta, Štramarja itd., katerih imena smo objavili v našem listu v nedeljo, 15. decembra in v nedeljo, 22. decembra, ker jim bodo razlastili zemljišča za Industrijsko pristanišče, opozarjamo, da imajo po zakonu pravico do pritožbe na sodišču. Le tako lahko dosežejo višjo ceno. Ne zamudite roka in edine možnosti, da branite svoje interese. Rok zapade 30 dni od prejema dekreta. Nekateri lastniki, ki so v seznamu, niso še dobili dekreta. Opozarjamo tudi te, naj se takoj zanimajo za zadevo, da ne bodo imeli težav in sitnosti. Obrnite se takoj na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9 za potrebne nasvete. Ne nasedajte prigovarjanjem in raznim govoricam. Uporabite zakonito sredstvo za zaščito svojih interesov, dokler je še čas. Sodnih stroškov se ni bati. Zadostuje, da dosežete za 10 odstotkov višjo ceno; pa mora plačati vse stroške kupec. kvj poleg nadškofa Sedeja. Pogreba se Je udeležilo več tisoč KORISTNA POBUDA ZA RAZVOJ NAŠE ŽIVINOREJE Center za govejo živino sivorjave pasme v Gročani Večjo podporo bolj potrebnim kjer sploh ni več tuberkuloze in bruceloze IZ NABREZINSKE OBČINE Lahko bi take centre ustanovili tudi v drugih vaseh činskega vodovoda v tiste zaselke, ki so ostali še brez njega. Sklenili so tudi, da bodo nadaljevali z asfaltiranjem občinskih cest na občinske stroške, ker je bila prošnja za državni prispevek zavrnjena. Nekateri Občinarji pa se pritožujejo zaradi previsoke in nesorazmerne odmere občinskih davkov; o teh primerih bo morala razpravljati občinska davčna komisija. V Nevi Gorici je priteklo nedeljo umrl škofovski administrator za Goriško msgr. Mihael Toroš. Pogreb je bil v torek. Pogrebne svečanosti so bile v solkanski cerkvi, odkoder so ga potem nesli do apnenice, od tod pa odpeljali na Skalnico (Sv. goro), kjer so ga pokopali v grobnici v cer- ljudi, kakih 100 duhovnikov, med katerimi je bila tudi nadškofijska delegacija iz Gorice ter škofa dr. Pogačr : iz Ljubljane in dr. Držečnik iz Maribora. Pri pogrebu so bili tudi predstavniki vlade SR Slovenije, ki so prinesli tudi lepe vence. Kakor smo na kratko že poročali, je na pobudo kmetijskega nadzorništva v decembru lanskega leta bil ustanovljen v Gročani prvi center na vzrejo plemenske goveje 'živine sivo-vjave pasme. Strokovnjaki so izbrali Gročano, ker so v tej vas? za to najboljši pogoji. Ugotovili so namreč, da imajo živinorejci v Gročani lepo urejene hleve in da ni sploh goveje tuberkuloze in bruceloze. Razen tega je v Gročani tudi dobra paša za živino. Ta center so ustanovili z namenom, da bi nudili živinorejcem na tržaškem področju možnost nakupa zdravih krav omenjene pasme in tako prihranili večje stroške za nakup v oddaljenih krajih. Razen tega pa je znano, da je manj tveganja, če imamo živino, ki je že prilagojena našim razmeram. Tak center nudi jamstvo, da je živina pod stalno kontrolo in tako se kupcu ni treba bati neprijetnih presenečenj. Gročana je na našem področju prva vas, kjer sploh ni več goveje tuberkuloze in bruceloze. Strokovnjaki nadzorujejo zdravje živine, kontrolirajo mleko in higienske pogoje. Ponovno analizo mleka in ponoven pregled živine v centru bodo napravili maja meseca. To je zelo važno, ker zakonski predpisi določajo, da pokrajinski veterinar lahko proglasi področje za popolnoma zdravo, če po dveh zaporednih pregledih v roku 6 mesecev ugotovi, da sploh ni goveje tuberkuloze in bruceloze. Na podlagi, te ugotovitve in odloka pokrajinskega veterinarja živinorejci nato lahko prodajajo surovo mleko, krav, ki so pod nadzorstvom veterinarja in popolnoma zdrave. O tem vprašanju smo pred časom že pisali, vendar se nam zdi potrebno, da ponovno nekaj spregovorimo. Proizvajalci lahko prodajajo surovo mleko po mnogo višji ceni kot običajno prevreto rr.leko. Tako mleko, ki ohrani vse svoje lastnosti in hranilne snovi, je zelo iskano zlasti za dojenčke in bolnike. Zaradi tega se skrbnim živinorejcem nudi možnost, da tako mleko lahko prodajo in ga dobro vnovčijo. Ce bi imeli na našem področju kolikor Krave sivorjave pasme v gročanskem hlevu toliko zadostno količino takega mleka, bi lahko zalagali o-troške bolnišnice in sanatorije ter bi ga prodajali drugim potrošnikom za lep denar v kakšni mlekarni. Zadostovalo bi, da bi imeli na zbiralnem centru hladilnik, za kar je predviden znaten državni prispevek. Zamisel, ki se uresničuje v Gročani, je torej vse pohvale vredna. Zelo koristno ter potrebno bi bilo, da bi temu vzgledu sledili tudi v drugih kraških vaseh, kakor na primer v Saležu, kjer je tudi zdravstveno stanje živine zelo dobro. Pred ustanovitvijo centra v Gročani so strokovnjaki pregledali hleve, živino in mleko ; komisija, v kateri so bili zastopnik kmetijskega nadzorništva dr. Tagliaferro, Viktor Fonda iz Gročane štev. 27, Jvan Racman iz Gročane štev. 28 in Vladko Abram iz Gročane štev. 21, pa je nato sklenila, da se v center snrejme živina dvajsetih domačih živinorejcev. Skupno je sedaj v centru 46 krav in junic. Razen tega imajo v Gročani tudi bika sivorjave pasme. 2ivinorejci, ki so pristali na ustanovitev tega centra, so se moralno obvezali, da bodo spoštovali tozadevne predpise gle- Naše korenine Franc Vidič 90-letnik Pred dnevi nas Je pot zanesla v stanovanje Franca Vidiča na Korzu Verdi v Gorici. Po dolgem hodniku in čez še daljše dvorišče prideš do enonadstropne zgradbe kmečkega tipa (čeprav smo v središču Gorice), in od tod na še eno dvorišče ter po stopnicah na lesen hodnik v prvem nadstropju. Poleg vrat listek z napisom: Pridem takoj — Vengo su-bito. Pa ni bilo treba čakati in prijazna ženica nam je odprla vrata. Pri mizi poleg okna pa je stal še krepak in zastaven mož, še v jutranjki, ki je pregledoval zapiske in dokumente ter obujal spomine. To je bil Franc Vidič, upokojeni sod- PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio-1 V NABREŽINA ordke Ki\jEZ VALTER Tel. 20-123 Za izvoz potobon popust ni uradnik in človek bi postavi nemu možakarju, ki prav danes praznuje svojo 90-letnico, dal komaj nekaj več kot 60 let.. Kmalu smo se zapletli z njim v pogovor o njegovem življenju. Rodil se je v Spodnjem Nehovem pri Kanalu dne 5. januarja 1874, ko je bila pokojna Avstrija še na višku svoje moči, v številni kmečki družini. Osnovno šolo je opravil v Kanalu, oktobra meseca 1895 pa je odšel prvič k vojakom. Tudi pozneje je bil Dri vojakih med prvo svetovno vojno ter ga je začetek vojne dobil prav na vrhu Krna, kjer je čuval cesarsko mejo. Na steni poleg koledarja visi v lepem redu kar sedem avstrijskih odlikovanj, ki si jih je Vidič pridobil za razne zasluge. Poleg tega pa je še posebno priznanje dunajskih oblasti, v katerem je rečeno, da je vzgledno opravil svojo vojaško službo. Februarja 1899 je dobil, službo kot jetniški paznik v kaznilnici v Gradiški in istega leta novembra se je poročil z Marijo Sorgo iz Gorenje vasi, ki mu je povila sina Franca, ki živi sedaj v Novi Gorici in hčerko Emo, ki je poročena v Argentini. Pozneje je bil prestavljen kot sodni uradnik v Tolmin, nato v Gorico, Pulj in Kr min. Nato so tudi njega kot druge Slovence prestavili v notranjost, v Benetke in Turin, kjer je ostal do leta 1947. Takrat se je kot upokojenec preselil v Gorico, kjer živi še ^e daj. Medtem mu je leta 1954 umrla tudi žena, otroci pa so se razkropili. «Tako vidite,« je naš Jubilant zaključil svoje pripovedovanje. «živim sedaj sam, potem ko sem celih 51 let služil avstnj skemu cesarju in italijanskemu 'kralju. Pokojnina sicer ni posebno velika, vendar se da živeti, glavno je, da je zdravje«. Našemu Jubilantu, ki je vsa povojna leta stalen čitatelj Pri morskega dnevnika in Je imel tudi tokrat razgrnjeno pred seboj nedeljsko številko, smo voščili na svidenje ob njegovi 100-letnici, ki jo bo, mladosten kot je, prav gotovo dosegel. de nadzorstva živine, hlevov in mleka. Kmetijsko nadzorništvo pa bo nudilo živinorejcem večje prispevke za nakup krme ter bo razdeljevalo nagrade za vzrejo telic in telet. Prepričani smo, da bo delovanje. tega centra služilo za zgled ostalim živinorejcem na našem področju in da bo posredno tudi prispevalo k rešitvi vprašanja odkupne cene mleka. To vprašanje je sicer po- koj rešiti, če nočemo, da bo živinoreja na našem področju propadla, vendar bodo ustanovitev centra za govejo živino sivorjave pasme, sekcije centra po raznih vaseh, stalno nadzorstvo nad živino in mlekom ter odstranitev obolenj dali našim živinorejcem večjo moč in težo njihovim zahtevam, da se jim mleko plača po pošteni ceni. Razen tega ponovno poudarjamo, da bi prodaja surovega in zdravega mleka nudila živinorejcem lepe možnosti zaslužka. Kakor je znano, porabi naše mesto vsak dan približno 560 hi mleka, krajevna produkcija pa znaša 120 hi. Na vsem tržaškem področju je zdaj približno 2800 krav mlekaric, živinoreja se je kolikor toliko še ohranila po kraških vaseh in tudi v tem prednjači Gročana, po drugih vaseh je število goveje živine zelo upadlo in še vedno upada, najsiabše je v dolinski in miljski občini, kjer ni v nekaterih vaseh sploh več nobene krave. Skrajni čas je torej, da se vprašanju obstoja živinoreje posveti večja skrb, da se podprejo razne pobude in da se določi *išja odkuona cena mleka. Potrebni so ukrepi pristojnih oblasti, živinorejci pa bi se morali bolj strnjeno boriti za svoje pravice in bi morali najti primerne oblike za prodajo svojega pridelka in nakup krme. Predvsem navajamo za kroniko, da je bil letošnji bož č tudi na našem področju leden, v šempolajskem predelu pa so bile nekatere hiše še brez luči in več dni brez telefonske zveze. Torej nekakšna mala Sibirija, ki se pri nas pojavi bolj redko. A še najbolj se j s prizadetim zamerila luč oziroma tema Je splošno mnenje, da ni bilo na električnih napeljavah ta kih okvar, da bi se ne bile mogle takoj popraviti. A za to je treba več razumevanja in smisla za dolžnost tudi za področje «prek železnice«; večletne izkušnje namreč govorijo, da je treba za marsikatero po pravilo preveč čakati. Upamo, da se v tem letu ne bo ponovilo. Letošnji božič je pomenil za naše siromake, oz. za gmotno zelo slabo stoječe, prikrajšanje. Sicer je siromakov razmeroma malo, ker ima vsakdo od njih kakršnokoli pomoč, ven- dar jih je nekaj, ki bi bili potrebni pomoči. Za najbolj potrebne se niti ne ve, ker se resnično siromaštvo skriva. Takšni naj bi bili najbolj izdatno deležni pomoči, in to tu di one v blagu (živila, obiska), ki prihaja na naše župne urade. Namesto taki, ki smatrajo to pomoč — kar se tiče obleke — za cunje, a jo vendar sprejmejo in dajajo na jugoslovansko stran za meso, maslo itd. (kakor je pravilno in umestno povedal neki tukajšnji župnik), naj bi to pomoč dobili v večji meri najbolj potrebni. Mnoge hiše so večkrat v zadregi za dimnikarja, ki ga v naši občini pogrešamo že dve leti. Čiščenje dimnika je vsako toliko potrebno, a je večkrat nevšečna zadeva. Mislimo, da bi bilo umestno pozanimati se glede tega na jugoslovanski strani, mogoče bi se tam dobil dimnikar, ki bi bil pripravljen storiti to uslugo. Sploh je glede nekaterih poklicev delen ali popoln zastoj. Ne le dimnikar jev, čevljarjev i.p., tudi naraščaja za kamnoseštvo ni, čeprav ne more še tako moderna kamnoseška industrija popolnoma odpraviti kamnosekov. KRIZ Nenadna smrt mlade žene Mart Tence je globoko presunila vst Kritane in okoličane, ki so jo dobro poznali in cenili, kar je potrdil tudi njen veličasten pogreb, ki je bil v četrtek popoldne. Ckoli 15. ure se je velika množica ljudi zbrala na eBošketu», kjer je čakala da so pripeljali posmrtne ostanke pok. Mare iz tržaške bolnišnice, kjer je umrla zadnji dan leta. Žalni sprevod je krenil po vaških poteh na domače pokopališče Na čelu sprevoda so šli otroci, nato žene « cvetjem, možje pa so nosili veliko število vencev, ki so jih darovali svojci, prijatelji in znanci pokojnice. Vaški fantje so nesli krsto, ob kateri je stopalo nekaj mladih žensk, prijateljic pok. Mare, v lepi narodni noši. Za krsto so šli od žalosti potrti mož, sin, sorodniki ter prijatelji in znanci. Domača godba je igrala žalostinke, moški pevski zbor pa je ob odprtem grobu zapel lepo slovensko pesem. Na pokopališču, ker je pokojnica bila pravoslavne vere, je verske svečanosti opravil pravoslavni duhovnik. Tako hudo prizadeti družini naše sožalje. Pok. Mari, ki počiva daleč od svoje rodne zemlje, naj bo lahka naša kraška zemlja. glavje zase in ga je treba ta- ....mi,mm,........................................................................................milil NEKAJ IZ PRETEKLE ZGODOVINE IN DANAŠNJIH DNI NAŠIH KRAJEV SESLJAN - najmlajša vas ob naši čudoviti obali, se naglo razvija Glavna stebra gospodarstva: kamnolomi in turizem Zamrlo je prosvetno življenje - Kje je krivda? Kar o nastanku naše vasi izvemo iz zgodovinskega gradiva je drobec iz davne in motne preteklosti. Nedvomno je bila naša obala; ta čudovito izdolbena zajeda, privlačno zatočišče že pračloveku in tudi Rimljanom. A rimljanski naziv «Sixtilianum» ali «Sistiliana» te postojanke, ki je od te strani določala meje tržaške občine, se ni nanašal na planoto nad obalo, kjer je šele kakih 2000 let kasneje nastal Sesljan. Tokrat je skozi pragozd, ki je segal do obale, vodila le cesta Oglej-Trst. Sesljan je najmlajša vas ob naši obali, kumovali go ji devinski plemiči, Sicer so.-se ti zanimali le za obalo — za ribolov in vinski pridelek, ki so ga častili kot nekoč Rimljani. Svojo oblast čez sesljansko področje so začeli uveljavljati z naselitvijo nekaj kmetov v Vižovijah; njihovo delovno območje je segalo do državne ceste Trst-Italija, devinske in na-brežinske srenje. Kasneje so del udorine pod Sesijanonr Devinski izsekali in to obdelovali. V prejšnjem stoletju so to zemljo obdelovali kmet Cotia iz Samatorce, Gabrovec in Lupine (sedaj družina Milič-Vipavkni) iz Praprota. Gabrovec je dobil vzdevek . «Ses-ljankni*. Prva stavba v Sesljanu je bila pod cesto, kjer je sedaj bencinska črpalka. Bila je grajska lastnina in so ji rekli «kaštel», ker je sli-čila utrdbi; na vogalih je ime’d okrogle stolpe z linami (odprtina- mi za streljanje). Baje je bila spodaj nekoč grajska klet, kasneje pa so ta prostor poraDili za hlev. Konec prejšnjega stoletja je tukaj stanovalo nekaj delavskih družin. Drugo staro poslopje je še «živa» finančna stražnica na ovinku ceste k morju, ki so jo postavili za plašilo tihotapcem, ki jim je bil Sesljanski zaliv za nji. hov posel izredno prikladen. Vestni financarji so tudi čuvati mornico; niti kanca je nisi sme) odnesti. V neposredni bližini s‘raž-nice, na nasprotni strani ceste, je še danes gostinski obrat, kjer je bila nekoč grajska gostilna, ki je služila predvsem voznikom (furmanom) in je imela «štalon» (hlev). Razen »kaštela* sta v drugi polovici minulega stoletja bili ob poti, ki je vodila iz Sesljana proti Vižovljam, Sstivnemu, Cerov-ljam in dalje (sedaj je zaradi novih cest uničena), še a ve hiši; v eni je bila ribiška (Legiševa ali Žmar-lakejeva), v drugi delavska družina. Nato se je doselil iz Mavhmj Ivan Suc in otvoril gostilno (ki je še sedaj), za tem je zrastlo še nekaj delavskih domov, ki so z novimi vred dali naselju izrazito delavski značaj. Sesljanski patron sv. Jožef, ki mu je posvečena grajska cerkvica, je na jožefovanje privabil množice iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi. Žene iz Pliskovice so romarjem stregle s kraškimi štruklji. To romanje je menda spominjalo na nekdanjo grofovo oblast in na kmečko podložništvo. Sedanji Sesljan sloni na dveh stebriščih: na kamnolomstvu 'n tujskem prometu. Že pred okrog 70 leti so na desni strani luke (proti Devinu) začeli lomiti kamenje v stavbne namene in za gradnjo nove tržaške luke. Nato je isto podjetje (Facannoni) pričelo enako delo na nasprotni strani (sedaj kamnolom Casale). Oba kam, noloma sta privaDila delovno silo iz oddaljenih krajev. Nekako takrat je devinska graščina zgradila na obali hotel in penzijon za izbrano gospodo-aristokrate, s katerimi je imela dobre zveze. Te gospode je bilo vsako leto več. Tik pred prvo svetovno vojno se je naglo večalo tudi število trža ških in drugih lz.etnikov. V kolikor nas je prizadel zastoj, ki ga je fašizem povzročil turizmu, v toliko je po zadnji vojni politični preobrat, ki je prinesel gospodarski in socialni razmah, pospešil razvoj Sesljana. Sesljan je dobil novo lice. Ni naselja na Tržaškepi, ki bi se po zadnji vojni tako naglo razvijalo. Gostinski obrati, penzijoni, trgovine in tudi privatni domovi — vse je v službi tujskega prometa in se mu podreja. Sesljan si vedno bolj nadeva mestno lice. Svoj razvoj mora usmerjati v skladu z urbanističnim načrtom, ki velja za vse turistično področje (Vižovlje, Devin, Stivan). Pravzaprav sta dva Sesljana — $koro bi rekli dve različni podobi. Ob «starem» Sesljanu je namreč pognalo iz političnih korenin novo ezulsko naselje, ki živi svoje od- dvojeno življenje, kar ni v skladu z načelom medsebojnega sporazumevanja in zbližanja in — zdi se — nit: z zgodovinskim razvojem. Do začetka tega stoletja je btl Sesljan sestavni del občine Mavhi-nje, njenega šolskega okoliša ln njene fare. Nato Je dobil svojo šolo za sesljanske in vižovske otroke. L. 1906 se je ločil od Mavhinj 5e v prosvetnem oziru, ker so Sesljanci skupno v Vižovci ustanovili svoje prosvetno društvo «Mor-je». Njegov prvi predsednik Je bil Jakob Gabrovec, idealen in napreden mož, po poklicu trgovec Društvo je sodelovalo s p. d. «Grmadaa iz Mavhinj in z društvom «Ladja« iz Devina. Posebno vneti organizatorji in požrtvovalni društveni so-delavci so bili Franc tn Alojz Pernarčič, Fr. Colja, Josip Kravanja, Alojz Klemenc, Stefan Pirih, Josip Gabrovec, živahno je bilo delovanje «Ljudskega odra«, ki ga je mladina tako želela. Sedež je bil v Vi-iovljah in je štel 100 članov. Dramski odsek je 3 leta (od 1919-1922) eelo uspešno vodil Josip Kralj ie Slivnega. Anton Suc iz Vitovelj, mavhinjski organist, je vodil pevski zbor. Društvo je po sili razmer praktično prenehalo delovati 1. 1922. L. 1956 smo se spomnili ie lepe In prosvetno tako razgibane dobe ln obnovili p. d. «Morje->, ki pa Je takoj razpadlo. Na koga naj zvrnemo krivdo? Ali ni temu krivo pomanjkanje onih idealov, ki so usmerjali življenje in delo naših očetov? ts ■ ■ Vreme včeraj: najvišja temperatura 5, najnižja 2,8, ob 19 uri 4,2, zračni tlak 1035,8 rahlo raste, ve-, ter 17 km vzh.-sev.-vzh., vlage 48 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 5. Januarja Simeon Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 11.38 Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja Trije kralji VČERAJ DVOJNA SLOVESNOST V LADJEDELNICI CRDA V TRŽIČU Splavitev 90.400-tonske motocisterne v senci krize ladjedelniške industrije Splavitev je potekla brezhibno v 58 sekundah - Protestna demonstracija delavcev ■ Vsi govorniki so poudarjali resnost položaja tržaške in tržiške ladjedelnice - Postavitev gredlja za novo potniško ladjo V ladjedelnici CRDA v Tržiču sta bili včeraj dve pomembni svečanosti: splavili so orjaško 90.400-tonsko motorno cisterno «Carlo Cameli* in postavili gredelj nove. velike 29.C00-tonske potniške ladje »Eugenio C.». Včerajšnja splavitev je bila zelo zanimiva, saj je v 58 sekundah spolzela v morje do sedaj največja ladja, ki je bila zgrajena v ladjedelnicah CRDA in istočasno največja tovrstna ladja na svetu. Orjaški trup ladje je stal visoko nad slavnostnim odrom in je pričal o njeni izrednosti. Tradicionalna steklenica šampanjca je bila postavljena na posebnem nalašč za to postavljenem stolpu, saj ni bilo mogoče izvršiti splavitve na običajen način zaradi Izredne razsežnosti nove ladje. Pri vsem tem pa ne gre samo za veliko tonažo in zunanji obseg, temveč za uporabo novega načina pogona pri ladji tako velike tonaže. Petrolejsko cisterno «Carlo Cameli* namreč ne bo poganjala turbina, temveč 12-cilindr-ski Diesel motor vrste Fiat-CRDA, ki ga bodo izdelali v Tovarni strojev Sv. Andreja in ki predstavlja zanimivo tehnično novost, saj do sedaj še niso izdelali motorja z notranjim izgorevanjem s tako veliko močjq. Splavitev vsake ladje predstavlja vedno določeno tveganje in to ie zlasti velja za ladjo tako velike razsežnosti, pod vodstvom inž. Gulia in inž. Battagliarinija je »plaviteV odlično potekala kljub močni burji; 500 ton težke verige so zadržale orjaški trup ladje nakar so ga trije vlačilci potegnili k navezu, kjer bodo novo super-cisterno aCarlo Cameli* dokončno opremili. Po svečani splavitvi in govorih, so postavili na splavišče prvo jeklene ploščo za potniško ladjo «Eugenio C.», ki bo imela 29.000 ton, bo dolga 217 metrov, bo lahko prepeljala 1.750 potnikov in bo dosegla brzino 27 milj na uro. Včerajšnja slovesnost je torej imela izreden pomen za ladjedelnico CRDA, vendar pa je imela istočasno tudi oster polemični značaj, saj je tako iz zadržanja delavcev kot iz vseh svečanih govorov prišla do izraza resna kriza ladjedelniške industrije in zaskrbljenost za bodočnost tržiške ladjedelnice CRDA in tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Po splavitvi je spregovoril predsednik CRDA inž. Vignuzzi, ki je orisal značilnosti nove ladje ter zlasti podčrtal velik pomen naročila zasebne pomorgke družbe, ki je izbrala prav ladjedelnico CR DA za gradnjo velike potniške ladje. Predsednik CRDA je v tej zvezi podčrtal, da še zdaleč niso odstranjene vse nevarnosti in da obstaja resna zaskrbljenost za bodočnost, saj ladjedelnice CRDA nimajo dovolj naročil. Generalni ravnatelj Fincantieri inž. Guani, ki je govoril tudi v imenu predsednika Fincantieri Pe-trilia, je izjavil, da je treba iskati rešitev iz krize italijanskega ladjedelništva v izvajanju obstoječih zakonov za okrepitev pomorstva ter v uveljavitvi novih zakonov, ki naj prispevajo za rešitev krize te pomembne gospodarske panoge. V bistvu iste so bile tudi izjave generalnega ravnatelja ministrstva za trgovinsko mornarico prof, Danteja Floreja, ki je orisal splošni pomorski položaj ter resnost svetovne pomorske krize in napore vlade, da se ta položaj uredi. Tržiški župan Romani je dejal, da predstavlja ladjedelnica CRDA steber tržiškega gospodarstva, zaradi česar je Tržič tesno povezan z razvojem ladjedelnice. Prav zato pa tudi pričakujejo okrepitev ladjedelniške dejavnosti in reševanje obstoječih perečih vprašanj. Zadnji je spregovoril predstavnik brodarjev dr. Cameli, ki je dejal, da je treba iskati rešitev v sodelovanju med privatnimi brodarji in med državo, ki naj zasebnim brodarjem omogoči okrepitev pomorskih dejavnosti. Iz teh govorov je razvidno, da je splavitev imela gospodarsko in socialno polemični značaj, ki pa je še zlasti prišel do izraza zaradi manifestacije delavcev ladjedelnice, ki so stali pred vhodom 2 velikimi napisi. Delavci so zahtevali, da se uredi položaj 330 tržiških delavcev, ki so jih premestili iz Tržiča v Trst, da vlada prouči sramotno zadržanje ladjedelnice v zvezi z raznimi podjetji, ki delujejo v okviru ladjedelnice, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V AVDITORIJU V TRSTU DANES, 5. januarja 1964 oh 16.30 premiera JOSIP RIBIČIČ «V KRALJESTVU PALČKOV» mladinska igra v treh dejanjih Scena: MILAN BUTINA Glasba: IVAN GRBEC Kostumi: ALENKA BARTLOVA Plesi: OLGA GORJUPOVA Režija: JOŽKO LUKES Osebe: Kralj palčkov — Edvard Martinuzzi; Prvi svetovalec — Stane Starešinič; Drugi svetovalec — Alojz Milič; Norček — Silvij Kobal; Vratar — Stojan Colja; Prvi stražnik — Janko Furlan; Drugi stražnik — Vladimir Cunja; Anica — Bogomila Kravos; Aničina mati — Zlata Rodoškova; Prva vila — Miranda Ca-harija; Skopuh — Stane Raztresen; Zena z otrokom — Leli Na-krstova; Vedeževalka — •••; Mladenka — Mira Sardočeva; Dedek — Rado Nakrst; Miško — Peter Svagelj. Kot palčki in kuharčki nastopajo: Edvard Frluga, Zorko Spetič, Marjan Spetič, Fulvij Cok, Boris Pertot, Vojko Medvešček, Samo Sancin, Dušan Udovič. Kot vile nastopajo: Ina Piščanc, Maja Furlan, Zdenka Trampuž Orkester vodi: OSKAR KJUDER Za vse predstave se lahko rezervirajo vstopnice pri upravi SG, tel. 38-236 ob delavnikih od 9. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Vhod v dvorano v Ulici Tor Bandena. Gledališča Slovensko gledališče v Trstu bo od 15. januarja 1964 pričelo z redno IGRALSKO ŠOLO Prijave novih slušateljev sprejema uprava Slovenskega gledališča, Ulica S. Vito 17, vsak delavnik v jutranjih urah. Vse napotke lahko dobite pri upravi gledališča, telefon 38-236. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu priredi svoj tradicionalni ribji bal Ogromen trup motocisterne «Carlo Camelli» zanesljivo drsi v objem morja PRED PONOVNIM ZASEDANJEM OBČINSKEGA SVETA in še zlasti, da se zagotovi vsem delavcem normalna zaposlitev. Generalni ravnatelj Fincantieri dr. Guani je sprejel delegacijo 330 delavcev ladjedelnice CRDA v Tržiču, ki so jih premestili v Trst. Na sestanku so bili prisotni tudi predsednik CRDA dr. Vignuzzi, opolnomočeni delegat Carnevale in tržiški župan Romani. Predstavniki delavcev so zahtevali, da se postopoma ponovno vrnejo v Tržič delavci, ki so jih premestili v Trst. Urnik trgovin danes in jutri Danes bodo zaprte vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; prodajaln kruha, ki bodo odprte od 7,30 do 12, in slaščičarn, ki bodo odprte od 8, do 21.30 ure. Jutri bo veljal enak urnik kot danes; razlika je samo v tem, da bodo jutri odprte tudi cvetličarne, in sicer od 8, do 13. ure. Pismeni izpiti za učiteljski natečaj Šolsko skrbništvo sporoča, da se bodo 8. t.m. ob 8. uri začeli v pro-štorih 'gimnazije-liceja «Dante Ali-ghieri*, vhod v Ul. Giustiniano 7, pismeni izpiti za učiteljski natečaj za tržaško pokrajino. Kandidati naj si prinesejo malico. Prepovedana je uporaba drugih črnil ali biro svinčnikov, ki niso črne ali temno plave barve. Avtomobilska taksa v Miljah in Nabrežini Od jutri dalje bo Avtomobilski klub iz Trsta odprl poslovalnici za plačevanje avtomobilske takse tudi na miljskem in devinsko-na-brežinskem županstvu. V Trstu se plačevanje takse nadaljuje na pomorski postaji in na velesejmu ter za člane ACI na sedežu ACI v Ul. Coroneo. Nevaren padec starčka v stanovanju Z avtom RK so včeraj okrog poldne prepeljali v bolnišnico 94-letnega upokojenca Giacoma Vi-trija iz Ul. del Teatro 1 ter ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Vitri je imel globoko rano na čelu in na levem sencu ter je krvavel. V bolnišnico ga je spremljala njegova hči Amelia Vitri vd. Ceron iz Ul. Bartoletti 3, ki je povedala, da je našla očeta v stanovanju na tleh, kjer je padel potem ko je vstal s postelje. Pri padcu je Vitri z glavo udaril v porcelanasto vazo, ki je stala na mizi in se hudo poškodoval. Resolucije o gospodarskem načrtovanju ter o mladinskih in krajevnih konzultah Prvo so predložili socialdemokratski, ostali dve pa komunistični svetovalci Pri ljuje se nada-za prvi gledališča Na dnevnem redu tržaškega občinskega sveta je še veliko število resolucij in interpelacij, ki še niso prišle na vrsto. Med temi so tri važne resolucije, ki so jih predložili komunistični in socialdemokratski svetovalci, Resolucija komunističnega svetovalca inž. Cuffara se nanaša na ustanovitev občinske mladinske konzulte. V tej resoluciji svetovalec ugotavlja, da obstajajo med mladino v Italiji in še posebno v Trstu, zapletena in resna vprašanja v zvezi s pravico mladine do študija, zaposlitve, strokovne izobrazbe in dejanske udeležbe mladine na vseh športnih in vzgoj. nih področjih. Nadalje ugotavlja resolucija, da obstajajo sedaj resne ovire za razvoj tržaške mla-dipe, zaradi zastarelih šolskih struktur, zaradi nezadostnih plač, ki jih prejemajo mlafli delavci, kgkor tudi zaradi negotovosti za bodočnost, kar sili tržaško mla- iii iiiiimiiuniitJ iiiiiii.. JUTRI NA GLAVNIH MESTNIH KRIŽIŠČIH IN PO USTANOVAH dino, da se izseljuje iz svojega rodnega mesta. Zaradi tega svetovalec predlaga v svoji resoluciji ustanovitev občinske mladinske konzulte, v kateri naj bi bili zastopani mladinci vseh mladinskih političnih, sindikalnih, dijaških, kulturnih, verskih, športnih in turističnih organizacij. Konzulta naj bi proučevala vsa vprašanja, ki se tičejo tržaške mladine ter svetovala pristojnim ustanovam najbolj primerne oblike reševanja vseh vprašanj, kakor tudi predloge za vključitev mladine v socialno življenje mesta. O tej resoluciji se je že pred prazniki začela razprava. Svetovalec je resolucijo obrazložil, nakar so posegli v diskusijo nekateri svetovalci in odbornik dr. Gasparo, ki so se strinjali s to zamislijo. Razprava se še ni zaključila in se bo nadaljevala na eni od sej prihodnjega zasedanja. Tradicionalna obdaritev mestnih redarjev in otrok Pokrajinska uprava bo razdelila darila otrokom v Trstu, v Miljah, Dolini in v Nabrežini „„„................minimum...........mu... V ČETRTEK STAVKA TEKSTILCEV Na skupščini bodo delavcem obrazložili vzroke spora FIOT poziva tekstilne delavke in de-lavce, naj se strnjeno udeležijo stavke Kot smo že pisali, bo v četrtek 24-uma stavka delavk in delavcev tekstilne stroke. Na ta dan ob 16. url bo na sedežu Nove delavske zbornice skupščina tekstilcev, ki Jo sklicuje pokrajinska zveza te stroke FIOT. Na skupščini bosta govorila tajnik deželnega odbora CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino Mario Bettioli in deželni tajnik FIOT-CGIL Luigi Vidal. Sindikalna vodl-telia bosta podrobno orisala vzroke razbitja pogajanj in stavke, s katero bodo delavoi pritisnili na delodajalce, da bi se končno omehčali in upoštevali upravičene delavske zahteve, saj so tekstilni delavci med najslabše plačanimi strokami. Nadalje bosta govornika na skupščini tudi orisala mezdne ln normativne zahteve za dejansko izboljšanje gmotnih in delovnih pogojev, za priznanje sindikalnih pravic v okviru sodobne delovne pogodbe, ki mora pomeniti za delavce velik ko- rak naprej. * Poleg tega so vsi trije sindikati sklenili, da bodo delavci še nadalje stavkali po osem ur na teden. Tako bodo delavci dnevne izmene stavkali po štiri ure v torek 14. t.m ln v četrtek 16. januarja ter delavci nočne Izmene 8 ur v sredo 15. januarja. V tednu od 20. do 26. januarja bodo delavci dnevne Izmene zopet stavkali dvakrat po štiri ure, in sicer v torek 21. jauarja ter v četrtek 23. januarja ter delavci nočne izmene 8 ur v sredo 22. januarja. Kot vidimo, so tekstilni delavci odločeni vztrajati v stavkovni borbi, dokler ne dosežejo svojih smotrov. Delavci so po razbitju pogajanj stavkali že dvakrat po vsej državi, to Je 5. In 18 decembra lani in obakrat Je stavka zelo dobro uspela. Tržaška FIOT poziva delavce, naj se tudi tokrat strnjeno odzovejo nepovedl stavka Kakor vsako leto bo tudi letos stara «Befana», ki potuje s tradicionalno metlo, obdarila otroke, pa tudi mestne redarje. Jutri bodo avtomobilisti, motociklisti in skuteri-sti polagali na križišča pri Porticl di Chiozza, Ponte della Fabra, na Trgu Goldoni in drugod razne darove za mestne redarje - prometnike, ki kljub globam, katere nalagajo, zaslužijo ta dokaz priznanja za težko službo. Spomnimo se le na prvi sneg prve dni decembra ln na burjo ter poledico na večer pred božičem in na božič ter na trdo delo, ki so ga redarji tiste dni opravili. Sicer pa so že prejšnje dni prihajali na poveljstvo redarskega zbora In na poveljstva sektorjev darila raznih meščanov, ki so hoteli izkazati redarjem svojo hvaležnost. Tudi Avtomobilski klub je že poslal darove na poveljstva mestnih redarjev, cestne policije ter prometnega oddelka. Te darove bodo razdelili potem osebju na raznih sedežih. V palači Costanzi bodo med malo slovesnostjo, ki • se je bodo udeležili tudi svojci mestnih redarjev, razdelili prejeta darila, za večja, nedeljiva darila, pa bodo potegnili žreb. Danes ln jutri bodo delile darila tudi razne ustanove. Pokrajinska uprava bo razdelila otrokom, za katere skrbi, 1219 zavojev v pokrajinski palači v Ulici Geppa št. 21 ter v Miljah, Dolini In Nabrežini. Danes bodo razdelili darilne zavoje otrokom zdravniško - pedagoškega zavoda «Sergio Laghi*, jutri v kinu «Capitol» pa 240 otrokom, sinovom pokrajinskih uslužbencev. Ob tej priliki bodo tudi predvajali risani film. - • Danes bodo razdelili tudi darilne zavoje otrokom vojaškega ln civilnega osebja kvesture. Obdaritev bo v dvorani »Ginnastica Trtestina* in ji bodo prisostvovali kvestor ter funkcionarji in Inšpektorji zbora javne varnosti. Z avtom v pešca na zebrastem prehodu V širokem in prometnem Drevoredu D'Annunzio so cestne nesreče skoraj na dnevnem redu. Včeraj zjutraj je postal žrtev nesreče 59-letnl trgovec Rodolfo Brenči iz Ul della Tesa 27. Na vogalu z Ul. Con-ti je hotel Brenči na prehodu za pešce prekoračiti drevored, ker je bil namenlen na Trg Peruglno, ko Je nenadoma iz središča mesta pro- ti Senenemu trgu privozil 33-letni Egidio Taverna iz Tržiča, Ul. Co-sulich 5 s svojim fiatom 600 GO 21443. Taverna Je zagledal pešca sredi cestišča in Je tudi zavrl avto, toda kljub temu se mu ni mogel izogniti. Silovito Je treščil vanj ln ga podrl. Pri padcu sl je Brenči zlomil levo piščal in mečnico, ter se ranil po desni nogi, čelu, levem sencu In ličnici. Zlomil si je tudi desni palec. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. Avto v dečka v Drevoredu D’Annunzio V Drevoredu D'Annunzlo se Je v včerajšnjem dnevu dogodila še druga cestna nesreča. Dva otroka, 11-letni Lucio Savron in 8-letni Jože Kodarin, ki sta si polbrata in stanujeta v Istrski ulici 122, sta nenadoma, pri vogalu Ul. Severi, pritekla na cestišče, ne da bi se prej prepričala, če je cesta prosta. V tistem trenutku je v smeri pro- Resolucija socialdemokratskih svetovalcev prof. Lonze. prof. Dul-cija in odv. Mianija pa se nanaša na gospodarsko načrtovanje avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina in še posebno na gospodarsko vlogo Trsta v okviru de-ž«le. V resoluciji se socialdemokratski svetovalci zavzemajo ne samo za splošno deželno gospodarsko načrtovanje, ampak tudi za takšno načrtovanje, ki bo upoštevalo izredno in specifično vlogo Trsta v okviru deželnega gospodarstva. Zato predlagajo ustanovitev komisije v okviru občinskih uprav in pokrajinske uprave področja, trgovinske zbornice, raznih drugih gospodarskih ustanov in sindikalnih organizacij, ki naj bi imela nalogo sestaviti poseben tržaški gospodarski jiačrt, ki naj nudi vse potrebne elemente za ustanovitev bodoče pristaniške u-stanove in ki naj uskladi program o gospodarskem razvoju tržaškega področja s programom celoletne dežele, v okviru splošnega vsedržavnega gospodarskega načrtovanja. Tretja resolucija, ki so jo predložili komunistični svetovalci Ca-labria, Weiss in Tonel, pa obravnava vprašanje krajevnih ljudskih konzult v tržaški občini. Ustanovitev teh konzult naj bi približala občane javni upravi in naj bi orno. gočila najširšo upravno decentralizacijo. V resoluciji komunistični svetovalci poudarjajo, da bi morale biti te konzulte odprte občanom vseh političnih prepričanj in ngj bi obveščale osrednjo občinsko upravo o vseh potrebah v posameznih predelih mesta. Pričakovati je, da bo občinski svet na prihodnjem zasedanju nadaljeval z razpravo o resoluciji o mladinski konzulti in v najkrajšem času začel razpravljati o osta. lih dveh resolucijah Pri tem je vredno omeniti, da so vsa omenjena vprašanja nakazana tudi v programu občinskega odbora, ki ga je župan obrazložil svetovalcem takoj po svoj; izvolitvi novembra leta 1962 Poleg tega pa so se za ta vprašanja zavzele vse stranke, ki se sedaj dogovarjajo za politiko levega centra tudi v tržaški občinski in pokrajinski upravi. Rezkalni stroj odsekal delavcu prste 36-letni mizar Guido Signoretto iz Ul. Scarlatti 4 je včeraj zjutraj postal žrtev nesreče na delu. Signoretto, ki je uslužben pri pod. jetju Depangher iz Ul. Economo 8. je bil zaposlen v ladjedelnici Felszegy, kjer je delal pri rez-kalnem stroju. Naenkrat je nerodno vtaknil levo roko pod ostro rezilo stroja, ki mu Je odsekalo zadnja členka na levem sredincu in prstancu ter ga ranilo po ma-zincu. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer VERDI Magajni gledališča prodaja vstopnic ljudski koncert orkestra Verdi, ki ga bo vodil dirigent Ni-k-laus Wyss in na katerem bo kot solistka nastopila pianistka Giuliana Poropat. Koncert se bo začel danes ob 17.30. Program obsega: Smetana — S čeških travnikov In gozdov (Iz ciklusa »Moja domovina*); Liszt — «Mrtvaški ples* za klavir in orkester; Rossini — Sonata za 4; Liadovv — 8 ruskih narodnih pesmi, Op. 58; Honegger — Pacifik 231. TEATRO STABILE V Avditoriju (vhdd v Ul. Tor Bandena) od ponedeljka 6. t.m. ob 17. uri ponovitve igre «La Breccia* Guar-damagne in Marisija — Premio tri-colore 1961. Režija Ruggero Jacoppi, scena in kostumi Maurizio Mammi izvirna glasba Raoul Ceroni. Vstopnina: parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir, ti Trgu Garibaldi privozil s svo- ga sprejeli na ortopedski oddelek jim fiatom 1100 TS 19778 32-letni s prognozo okrevanja v 20 dneh Sergio Cottani iz Ul. Valdirivo 25. Zagledal je oba fantiča in pritisnil na zavore, toda ni se mogel izogniti trčenju ter ju je podrl. Priskočil jima je na pomoč in ju spravil v avto s katerim ju je prepeljal v bolnišnico. Lucia so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 5 dni zaradi udarca po glavi in podplutbe na zatilju, njegov polbrat pa bo okreval v 6 dneh, ker je zadobil udarec v prsi in se je opraskal po levem zapestju. Sprejeli so ga na kirurško-pljučni oddelek. In še tretja nesreča v Drevoredu D’Annunzio. 21-letni mehanik Gerardo Blasutto iz Ul. Molino a Vapore 6 je na svoji vespi TS 21847 hotel obrniti iz Ul. del Bosco v Drevored D’Annunzio, ko Je nenadoma stopil s pločnika neki pešec, v katerega se je Blasutto zaletel. Pešec je ostal pokonci, medtem ko se Je vespist prevrnil z motorja. Pri padcu se je ranil po desni nogi Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Pogumno deklo doteklo tatiča Pogum ln prisotnost duha 22-let-ne Rite Bazzara lz Ul. Giustlnelli 15 sta spravili v zagato mladega tatiča. Bazzarova se Je predvčerajšnjim okrog 22.30 vračala domov po samotni Ul. Rotonda ln ko je prišla do kinematografa «Radio», se Ji je od zadaj približal fant, približno 14 let star, ji s hitro kretnjo iztrgal iz roke torbico in nato zbežal. Toda mladi tatič ni računal, da se bo dogodek razpletel v njegovo škodo. Namesto da bi začela kričati, se je pogumna Bazzarova zapodila za fantom in ga tudi dotekla v bližini Trga della Valle. Uspelo Ji Je dobiti nazaj svojo torbico, tatič pa Ji Je utegnil zbežati in izginil Je v temo neke ulice. Bazzarova Je nato Sla na kvesturo, kjer Je na letečem oddelku policije povedala kaj se Ji Je zgodilo. Povedala Je tudi, da je bila sama torbica vredna 20.000 lir, v nji pa m hranila denarja, temveč samo osebne dokumente. Razstave V občinski umetnostni galeriji bo od 9. do 20. t.m. razstavljal tržaški slovenski slikar prof. Avgust- Černigoj. Otvoritev razstave bo 9. t.m. ob 18. uri. Mlekarna ERNA Trst, Ul. dellTndustria 14 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. januarja 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 71-letni Mario Scuka, 57-letna Albina Clun por. Sartini, 73-letni Lu-igi Rebec, 92-letna Rosina Umek vd. Kalin, 84-letna Maria Ule-nik por. Cok, 58-letna Ines Corti-giani, 94-letna Giuseppina Comari vd Sferza, 76-letna Virginia Benussi vd Covelll, 87-letna Maria Stoccovaz vd Fontanot, OKLICI Uradnik Aldo De Luca In uradnica Carmela Grieco, arheolog Bruno d’Agostino in arheolog Gabriella d’Henry, mehanik Renato Bambich in trg. pomočnica Giovanna Sapienza uradnik Franco Frezza in gospodinja Franca Gembrini, podoficir France sco Di Cosmo in gospodinja Emma Vremec, uradnik Giuseppe Metlica in natakarica Lidla D'Ambrosl. delavec Andrea Gorella In gospodinja Anna Braico, uradnik Aldo Marži in gospodinja Annamaria Brecel, oficir Pier Luigi Ghiraldinl in gospodinja Irene Scalamera. uradnik Pletro Zola ln gospodinja Marta Nlcolettl, trgovec Sergio Giull-Besso in gospodinja Sil via Levi, karabinjer Consuelo Mar-chesan in pletilja Tereslna Toso, u-radnik Sergio Salvischianl in prevajalka Anita Blanchi, mehanik Rodolfo Pernarčič in bolničarka Lucia Pozzar, študent Argeo Fuliani In študentka Marisa Sturman. PD «1. CANKAR* V petek, 10. t. m. bo v društvenih prostorih, Ul.Mon-tecchi 6/IV, večer s predvajanjem ZARAVNEGA FILMA Začetek ob 20,45. VLJUDNO VABLJENI KINO SKEDENJ predvaja danes 5. t.m. ob 14. uri barvni film: La monaca di Monza (Nuna iz Monze) Igra GIOVANNA RALLI dobrodelni ples v soboto, 1. februarja s pričetkom ob 21. uri v Hotelu Excelsior Palače Vstop izključno z vabili. Vstopnice in rezerviranje miz na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22-11, telefon 36-275, dnevno od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure :::::::: :::::::::: ::R Nazlonale 14.30 deri, oggl, domanl*. Technicolor. Sophia Loren. Marcel, lo Mastroianm. Arcobaleno 14.00 uMondo cane n. 2». Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 14.30 »Pinocchio*. VValt Disneyev technicolor. Fenice 13.30 «1 quattro del Texas». Frank Sinatra. Dean Martin, Anita Ekberg, Uršula Andress. Technicolor. Grattaclelo 13.30 «La pantera rosa*. Technicolor. David Niven, Claudia Cardinale. Supercinema 14.30 «Jess Gordon, il d:abolico detective*. Eddie Con-stantine. Alabarda 14.00 «Gli eroi del West». Technicolor. VValter Chiari, Raimon-do Vianello. Filodrammatico 14.00 «11 delitto Du-pre*. Marina Vlady, Virna Lisi, Pierre Brasseur. Aurora 15,00 «1 tre della croce del sud*. Cristallo 14.00, 21.00 »Lavvrence d’Ara-bia*. Cinemascope, technicolor. Capitol 15.00 «11 Gattopardo*. Burt Lancasteri. Claudia Cardinale. Garibaldi 14.30 «Senilitž». Claudia Cardinale, Anthony Franciosa. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Massimo 14.00 «La storia di David*. Technicolor. Jeff Chandler. Impero 15.00 »International hotel*. Moderno 14.00 Luciano Virgil-i v reviji «Cantagiro tvvist*. Na platnu «Tot6 e la malafemmlna*. Totč ln Nadia Gray. Zadnji dan. Astorla 14.00 »Diciottenni al sole* Technicolor. Astra 15.00 «11 giorno pid corto*. Vlttorio Veneto 14.00 »Colpo grosso al casino*. Jean Gabin, Alain De-lon. Abbazla 14.30 «Mare Caldo*. Clark Gable, Burt Lancaster. Marconi 14.00 »Rocambole*. Scope-color. Alberto Lupo, Nadia Gray. Ideale 14.00 «Sissi e 11 granduca* Technicolor. Skedenj 14.00 «La monaca dl Monza*. Technicolor. Giovanna Ralll. Mali oglasi POKRIVANJE HODOV lil podi IZ pia stike, guina, Unoleuin od 500 lir dalje Kv meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah žagutuvljena namesti, tev izkušenih delavcev ITALPLAST Trst Trg Ospedale I. tel. 15-911. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na zanimivo predavanje prof. Pavleta Merkuja z naslovom 4um, alea in grafična sugestija v novi glasbi» ki bo v torek, 7. t. m. točno ob 21. uri v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9. V nedeljo 12. januarja smučarski izlet na L o K V E in V ČRNI VRH Vpisovanje in informacije pri vseh potovalnih uradih Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir* Kakor že redno vsako prvo in tret* jo nedeljo v mesecu, tako bo tudi danes, ^5, £jp. redni sestanek od 10. dl 12. ure v prostorih kluba v Ul. del Montecch-i 6. Vabimo vse člane, da prevzamejo vse zadnje novitete iz leta 1963. Vse slovenske filateliste vabimo, da nas obiščejo na naših sestankih. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - (11. sv. Fran čl* k n sto Telefon «l-7»it Novo; A. Colleoni: Krošnja nad reko L.1.440 Fedin: Nenavadno poletje » 2.250 Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Avgust Batagelj Pogreb bo danes popoldne na pokopališču v Kamnjah na Vipav- skem. Kamnje 5.1.1964. Dnevna služba lekarn <1,—g.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno Ul. S. Cillno 36; AMa Madonna del Mare, Trg Plave 2; SanCAnna, Reška cesta 63; Davanzo, Ul. Berninl 4; Godina, AlFIgea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). Nočna ilužba lekara (1,—5.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Cillno 36; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; SanCAnna, Reška cesta 63. Dnevna ilužba lekarn (6. — 12.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Vlale XX Settembre 4; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Dr. Gmelner, Ul. Giulla 14; Pizzul-Cigno-lo, Korzo I tali a 14; Prendlni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Nočna služba lekarn (6. — 12.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Vlale XX Settembre 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. LOTERIJA BARI 24 26 8 88 66 CAGLIARI 47 37 43 53 49 FIRENCE 8 49 4 29 71 GENOVA 78 38 90 ’ 8 57 MILAN 39 49 15 34 70 NEAPELJ 58 19 9 65 44 PALERMO 52 84 46 31 19 RIM 71 38 48 64 85 TURIN 35 18 20 10 49 BENETKE 25 77 19 29 76 ENALOTTO 1 X, 1 2, X X, X 2, X Kvote: 12 točk — 7.295.000 lir, 11 točk — 197.700 lir, 10 točk 16 100 lir. 1, 1 X Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Marcela Corteseja daruje Marija Kapun 1000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Julijana Sosič 500 lir. Dolžan daruje 30.000 lir za Dijaško Matico. Naznanjamo žalostno vest, da nas le za vedno zapustila naša draga mama, tena, babica in prababica MARIJA ČOK roj. 'jLČNIK (Marička Županova) Pogreb predrage pokojnice bo iz tržaške bolnišnice danes ob 14.30 naravnost na katinarsko pokopališče. Žalujoči mož K ARLO, sinova MIRKO In inž. MILAN, hčerki MILENA in SONJA, snahi ZORKA in JO-VANKA, zeta VIKTOR in MILAN, vnuki LJUBO in MIRAN z ženama, ANDI NE VICA In SASKO, pravnuka NEDIČA in ALEKS, družine COK, SIRCA in HROVATIN ter ostalo sorodstvo Lonjer - Trst - Beograd,5.I.1964. zahvala Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage matere ANTONIJE MERLAK Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. LJUBO, SREČKO in KRISTINA Skedenj, 5. 1. 1964 Ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sočustvovanje ob smrti naše nepozabne MARE TENCE Posebna zahvala godbi, pevcem ln vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti ter na kateri koli način počastili njen spomin. Mož LUCIJAN, sin DARKO in ostali sorodniki Trst,-Križ, 5. 1. 1964 Žalujoči žena MARIJA, sin SLAVKO in hči VLASTA z družinama Devin - Buenos Aires, mi... i—i A VTO ŠOLA LORENZI Mladinci’ P° VOZafii^ S P*,**"10"1 c~^—E. javnih in privat- ang raani ‘ u -----— ~ m jji 1 vat* nih, je vedno veliko povpraševanje, če si želite izboljšati položaj, ne odlašajte. AVTO ŠOLA LORENZI vam da na razpolago tovornjak «Fiat 640», avtobus «OM Tauros» in avtobus «Macchi» s prestavo na volanu. Državno priznana avtomobilska agencija Ulica S r.azzarn, 17 — Tel. 24-24S ULICA VESPUCCI, 13 • Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu) himna mmnki predvaja danes 5. t.m. z začetkom ob 15. uri film: Robert Logeh Joan Caulfield m Robert Miooleton Larrt Gates ____ Seri«, te Ote«e te **te«e te JTJJ jtaws JbiJbu (MAŠČEVALEC IZ TEXASA) ------------S'— V ponedeljek 6. t.m. ob 15. uri film: C0L0RI U nUMIZME SY WEINIRAU6 d. IDUt Rta WKSUW$| (TARZAN V INDIJI) K 11\Q PROSEK-KO IS TO VEL predvaja danes 5. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni JUGOSLOVANSKI film: BORIS, LEGENDARNI MAKEDONEC (KAPETAN LESI) Režija: ZIVORAD MITROVIČ Igrajo: ALEKSANDER GAVRIČ, SELMA KARLOVA in MARIJA TOClNC ')OWSKA is-n ’!rr b f\t V ponedeljek 6. t.m. ob 16. uri Metro barvni film: V AL AN E A SEL FIRME (PLAZ NAD REKO) Igrajo: KEITH LARSEN, BUDDY EBSEN in DON BURNETT KINO BOLJUNEC predvaja danes 5. t.m. ob 17. uri barvni film: ILMONDO Dl SIMON« (Svet Suzie VVong) Igrajo: SYLVIA SYMS, MICHAEL WILDING in drugi V ponedeljek 6. tun. ob 17. uri Lux film: / SOLITI IGNOTI (OBIČAJNI NEZNANCI) Igrajo: VITTORIO GASSMAN, RENATO SALVATORI, ROSSA-NA RORY, CARLA GRAVINA, CLAUDIA CARDINALE s sodelovanjem TOTO’. KINO «1 KIS» PROSEK predvaja danes 5. tjn. ob 16. uri barvni Wamer Bros film: «CLI AMANTI DnONO IMPARARE (Zaljubljenci se morajo naučiti) Igrajo- TRY DOMAHUE, ANGIE DICKINSON in prvič SUSAN-NE PLESHETTE V ponedeljek 6. tun. ob 16. uri barvni Wamer Bros film: «LA MORTE CAVALCA A RIO BRAVO* (SMRT JEZDI V RIO BRAVO) Igrajo: MAUREEN 0’HARA, BRIAN KEITH, STEVE GORDON in CHILL WILLS CITATE L J! NAROČITE SE NA TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1964 TAKO BOSTE PREJEMALI LISI CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO Uprava PRIMORSKEGA ONEVNIKA OSEBNI OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM Skoro poldrugi milijon oseb je lani prešlo mejo s Sloveni jo na Goriškem Od tega preko 186 tisoč s potnimi listi pri Rdeči hiii in 1.278.964 s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji - Dobri izgledi tudi za tekoče leto Po podatkih obmejne policije v Gorici smo imeli na goriškem področju v preteklem mesecu decembru 133.287 prehodov oseb v obeh smereh v obmejnem pasu s Slovenijo. Od tega je šlo na drugo stran 118.293 oseb s propustni-cami raznih vrst in z dvolastniškimi dovoljenji ter 14.994 oseb s potnimi listi na prehodu pri Rdeči hiši. S potnimi listi je šlo v eno ali drugo smer 10.960 italijanskih in 4.034 tujih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji je prekoračijo mejo 1591 italijanskih in 4.849 jugoslovanskih državljanov, z navadnimi propustnicami 30.369 italijanskih in 77.906 jugoslovanskih državljanov. S posebnimi ali izrednimi dovoljenji je šlo na drugo stran 960 Italijanov in 240 Jugoslovanov, s tranzitnimi dovoljenji pa je potovalo skozi Gorico 2315 Jugoslovanov. V celoti je bil torej tudi v decembru precej živahen osebni promet na tem področju, kar je pripisati tudi Andrejevemu sejmu v Gorici, ki ga je v začetku meseca obiskalo precej Jugoslovanov in pa praznikom ob koncu meseca, ko je tudi precej Goričanov odšlo na drugo stran na smučanje ali na zabavo. Če pogledamo celoten promet v lanskem letu na Goriškem, bomo ugotovili, da je zopet narastel v primerjavi s prejšnjimi leti. V vseh dvanajstih mesecih je namreč bilo 1 278.694 prehodov s propustnicami in dvolastniškimi do- voljenji, povprečno nad 100 tisoč ( Pridružujoč se odločni obsodbi, na mesec. Od tega je bilo 393.826 ki jo je izrekla skupina občinskih italijanskih in 885.138 jugoslovanskih državljanov. Kot vidimo pred. stavljajo Jugoslovani več kot dve tretjini tovrstnega prometa. Prav nasprotno pa je pri prehodih s potnimi listi pri Rdeči hiši. Tu. je šlo lani na drugo stran 122.123 italijanskih državljanov, tujih državljanov, med katerimi so všteti tudi Jugoslovani, pa 63.889. Verjetno je to pripisati tudi dejstvu, da italijanski državljani mnogo lažje in ceneje pridejo do Jugoslovanskega vizuma, kot pa na drugi strani d0 italijanskega. Kar se tega tiče} se govori o novih olajšavah, ki’ naj bi' jih uvedli v letošnjem rietu, pa tudi novi sporazum za razvoj turizma med obema sosednima- državama bi moral ugodno vplivati na nadaljnji razvoj gibanja turistov na tem področju. Predlog odbora KD v Gorici Pospešiti munieipalizacijo avtobusnega prometa Goriška sekcija krščanske demokracije nam je poslala v Objavo naslednje sporočilo: «Izvršni odbor sekcije krščanske demokracije za* mesto Gorico je imel 3. januarja nujno sejo, na -kateri so poslušali poročilo'pri. stojnega odbornika o načinu, -k*-ko je prišlo do zadnje podraž tve tarif na mestnem avtobupi. ililiiniiiii iiiiii mili Hlinili mili n iiHiiiiimiimtiiiiiiiiiiiMimminii n iii iiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRODAJA ARGENTINSKEGA MESA Posebna mesnica v Eorici bo začela v kratkem obratovati Določene so že prodajne cene, ki so znatno nižje od onih za sveže meso svetovalcev krščanske demokracije nad izrednim postopkom, s katerim je bi! ukrep sprejet, ki jemlje ugled občinskemu svetu in škodoval avtonomiji tega najvišjega občinskega predstavništva oblasti, je sekcijski odbor pozval župana in odbornike, naj čimprej predložijo občinskemu svetu formalno zahtevo pof municipalizaciji mestnih avtobusov,'kot je že predlagal izvršni odbor na seji 2. avgusta 1963 in da se izvrši čimbolj organičen, funkcionalen in urejen način vzdrževanja mestnega prometa v splošnem interesu vsega prebivalstva.)) Dan emigranta jutri v prostorih društva «lvan Trinko» v Čedadu Prosvetno društvo «Ivan Trinko« iz Čedada priredi jutri 6. januarja ob 14.30, na dan treh kraljev, prireditev, ki je namenjena emigrantom iz Beneške Slovenije, zaposlenim širom po Evropi. Emigranti so se za praznike vrnili v rojstne vasi, kjer so v krogu svojih družin praznovali božič in novo leto. V prostorih prosvetnega društva «Ivan Trinko» bo nastopil pevski zbor ((Krasa iz Dola in s Poljan, na programu pa so tudi recitacije in govor. Odbor vabi. STROKOVNI TEČAJI ENALC Za trgovske uslužbence je potrebna tudi slovenščina Drugod so to že ugotovili in poskrbeli v tem smislu Državna ustanova za strokovno Izvršni odbor goriške federacije V beli dvorani goriškega županstva so včeraj ustoličili novi odbor krajevnega društva za turizem («Pro loco»). Za predsednika so izvolili dr. Formentinija, tajnik pa je dr,- Livio Bernot. Prisoten je bil tudi župan dr. Poterzio, ki je obljubil društvu podporo občinske uprave pri njegovem delu. fiuiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiniuminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SKLEPU OBČINSKEGA SVETA Sestanek na ob£ini zaradi števila taksistov Taksisti želijo, da se njih število ne bi zvišalo Nf Prodajo zmrznjenega mesa, katerega prva pošiljka je prišla iz Argentine v Italijo že prejšnji teden, so končno tudi v Gorici uredili. Občinska uprava je - upoštevala predloge, ki so jih stavili goriški mesarji preko pokrajinske zveze trgovcev, da bi poverili prodajo enemu mesarju, ki bi ga sporazumno določili in bi prodajal zmrznjeno meso v posebnem lokalu. V tem smislu so zaupali prodajo argentinskega mesa bratoma Janku in Ladiju Kogoju, ki že imata mesnico na Trgu Cavour v Gorici. Ta dva sta prevzela za prodajo zmrznjenega mesa poseben lokal v Ul. Boccaccio blizu zelenjadnega trga, kjer Je bila do sedaj mesnica za konjsko meso. Dosedanji lastnik je prav včeraj predal lokal novima lastnikoma, ki ga bosta sedaj preuredila za nove namene. Računajo, da bodo proti„ koncu prihodnjega tedna lahko v Ujem začeli s prodajo argentinskefA mesa, po v: jetnosti v soboto. Vsej ver- Prvo pošiljko takega mesa, 1000 kg, SO že prejeli od grosista iz Padove in je sedaj spravljeno v hladilniku prri mestni klavnici. ZJmz-ujemo 'me*, “ o katerem pravijo zdravniki, da ni za prehrano nič slabše od svežega, bo v prodaji znatno ceneje. Pokrajinski urad za cene je že določil prodajno ceno, ki je določena nad od 600 do 1200 lir za kg, glede na različno kakovost mesa; praktično Je to meso od 500 do 1000 lir cenejše pri kg kot pa sveže. Povišanje števila taksistov v Gorici, sklenjeno na seji občinskega sveta, na kateri so z odobritvijo novega pravilnika o delovanju taksistov zvišali njihovo število v občini Gorica od 16 na 18, je bilo predmet sestanka na županstvu ob prisotnosti odbornika za splošne zadeve Lodija, svetovalca dr. Tripahija, zastopnikov zveze in-dustrijcev dr. Veronesa in dr Furlanijg kakor, tudi predstavnikov prizadete kategorije obrtnikov. Taksisti so ponovno poudarili, da nikakor ne želijo zvišanja števila in da vztrajajo pri številu 16. Ni izključeno, da se bo s tem vprašanjem ponovno ukvarjal ob- Y 1 ,.1«1 n 3 V, rt n 4*. M. V« MAM MII Al 4 I ( , činski odbor ter ga na občinski odbor. prenesel tudi Še vedno živinorejska kriza v Sovodnjah Domača zavarovalnica za govejo živino v Sovodnjah pripravlja skli-ije občnega zbora svojih članov, katerem bodo odborniki poroča-> poslova canje občnega zbora na katerem bodo otfl li o poslovanju zavarovalnice v preteklem letu obenem pa bodo morali izvaliti tudi nov odbor. Čeprav bo |ele iz tajniškega poročila na občinam |boru razvidno, kakšno je dejansko stanje živine v tej občini, pa lahko že sedaj ugotovimo, da je stalež živine v bistvu nespremenjen. To pomeni, da je živinoreja še vedno v krizi, ker se Je v zadnjih le-tili 'stalež živine znatno skrčil predvsem kadar je zaradi slabe košnje primanjkovalo krme To se pozna tudi pri kmetijstvu; kjer primanjkuje gnoja za njive. mmammmm f JA, S. JANUARJA 1964 Z akcijo za asanacijo goveje živine so v dobri meri odpravili obolelost za jetiko in brucelozo, kar bo pozitivno vplivalo tudi na kakovost mleka. Vendar pa bi bili potrebni še drugi vzpodbujevalni ukrepi, da bi se tisti, ki imajo za to možnost, še v večji meri oprijeli živinoreje, ki se v določenih okoliščinah bolj splača kot pridelovanje pšenice. S tem v zvezi naj omenimo, da je v zadnjih tednih klavnica, ki so jo zgradili lansko poletje, začela bolj redno obratovati. Tedensko ubijejo nekaj živali, meso pa gre povečini v druge kraje. usposabljanje trgovskih nameščen' cev (ENALC) bo s pomočjo ministrstva za delo in za socialno skrbstvo organizirala- v Gorici štiri strokovne tečaje, in sicer po enega za izložbene aranžerje, za nameščence v jestvinskih trgovinah, v konfekciji in za upravne uradnike v trgovini. Tečaji se bodo vršili podnevi, in bodo trajali šest mesecev. V vsakega od teh tečajev bodo vpisali največ do 20 učencev. .Vpisovanje se vrši na sedežu ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4. Tečaji se bodo vršili po štiri ure tedensko in bodo določili točen -urnik v skladu z željami in potrebami vpisanih. Učni program teh tečajev zajema predvsem praktične predmete, vključno biagoznanstvo ter poleg tega tudi italijanščino in nemščino. Ugotoviti pa moramo, da ni vključen v program pouk slovenščine, ki bi trgovskim nameščencem v Gorici in pokrajini prav gotovo več koristila pri njihovem vsakodnevnem delu kot’ pa nemščina. To so spoznali tudi v Trstu, kjer so že organizirali posebne tečaje slovenščine za trgovske uslužbence. Obenem bi bHo potrebno organizirati kak podoben strokovni tečaj tudi za trgovske uslužbence slovenske narodnosti, ki jih je zlasti v Gorici precej. Ce bi jim namreč posredovali pouk v njihovem jeziku, bi bili učni uspehi nedvomno boljši, kar je ali bi moral biti namen takih tečajev. Zbirališča daril za prometne stražnike Za jutrišnji praznik mestnih stražnikov je poveljstvo določilo v mestu tri zbirališča: na križišču Ul. Roma in Oberdan ter na križišču pred Verdijevo in Garibaldijevo kavarno na Korzu. Prometna policija bo sprejemala darila na svojem sedežu na Rojcah. PSI poudarja, da mora nova vlada pokazati svojo socialnost tudi z rešitvijo tega vprašanja.« PSI o zadevi 330 delavcev federaci- objavo Tiskovni urad goriške je PSI nam je poslal v naslednje poročilo: «Izvršni odbor goriške federacije PSI je na svoji redni seji razpravljal tudi o zadevi 330 delavcev, ki so bili iz ladjedelnice CR DA premeščeni iz Tržiča v Trst in so jim odvzeli dnevnice. Izvršni odbor odločno obsoja dosedanje nesocialno ravnanje raznih vlad v tej zadevi in izraža svojo zaskrbljenost zaradi izjav, ki jih je dal danes zjutraj'pri splavitvi delegaciji delavcev neki vidni predstavnik družbe Fincantieri. Te izjave ne dajejo nobenega upanja na pozitivno rešitev zadeve. itiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiHMiiiitiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiniiiiiiiHiiiiitiiitniiiitiiiitii Včeraj-danes s: as sssr,« Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.10 Jam session; 15.30 Radijska novela, nato Orkester Angelini in Kampfert; 16.30 Popoldanski koncert; 17.50 Plesna čajanka; 18.30 Kino, včeraj m danes; 19.00 Gloria Christian in Luciano Virgili; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna fantazija; 20.00 Šport; 20.30 Izbor domačih in tujih motivov; 21.00 Iz slovenske folklore; 21.30 Schubert: Simfonija št. 1; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 22.53 Sonate za violino in klavir Ludwiga van Beethovna. Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 »El Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos BL; 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.45 Zenski vokalni kvartet; 10.00 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po že- _ ljah; 12.35 Zunanjepolitični pre- I pralnih slrolrv gled; 13.30 Sosedni kraji in ljud- I 1 ’ je; 14.00 Glasba po željah; 15.15 | znični ! .,, športna 12.10 Plošče “tedna; Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 13.25 Mednarodne tekme v skokih iz Innsbrucka; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Detektivka; «Nemi dvogovor«; 19.00 Dnevnik; 19.13 Registriran prognoza; 13.40 Nedeljski ekspres; 14.30 Do-godki doma in po svetu; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Neapeljska pesem; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; -»—v —.v,....... ...... b«; 21,00 Športna nedelja; 21.36 • 2^& Ob J£P-let$jci XgnMjey?ga Večerna glasba. rojstva. III. program 17.05 Bachove kantate; 47.55 Fruttero • Lucentlni; «L’inearica-to»; 19.00 Barsantijeve skladbe; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.80 Revija revij; 20.40 Haydnove skladbe. Slovenija 6.00 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska igra; 8.35 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Ura pri skladateljih Mozartu, Lisztu in Dvoraku; 11.30 Nedelj- ■MM MMMMM MMM I«M | Hitra popravila in prodaja TV aparatov DRUGI KANAL 18.00 V, Rozov: «Pred večerjo«; 19.55 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 »Smash«; 22.25 Športna nedelja in registriran športni dogodek. Ponedeljek, 6. januarja 1964 11.00 Nabožna oddaja; 16.15 Romanje Pavla VI. v Sveto deželo — vrnitev v Rim; 18.00 Program za najmlajie; 19.00 Dnevnik; Melodije; 15.30 eijah; Domače pesmi; uje 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.^5 jutranja glasba; 8.80 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13 25 Pesmi; 14.00 Bachove skladbe; 14.30 in 16.45 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.15 Ital. pesmi in plesi; 18.% Plesna glasba; 19.00 Športni dnevnik; 19.53 Po ena pesem na dan: 20.25 G. Rovetta; ((Gospodična«; 21.00 Radijska kri-žankar 22 15 Hrnhmsrvg skladbe. II. program 8.00 Jutranja g-asDa; 9.0U Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krož- eleklroguspodinjskih predmetov | Hadic TREVISAN | * Trst, Via S Niculh 21, tel.24-018 _ Popravila; Via deile Milizie 3, . telefon štev. 78-276 I ■■mm mmmmm mmm mmmmm ska reportaža; 11.50 Zabavna glasba; 12.0,5 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13,50 Koncert; 14.1Q Nekaj melodij, nekaj ritmov; 15.05 Od Griega do Gershwina; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Naš glaabem avtomat; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra; 18.15 Zimska športna nedelja; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Izberite popevko; 21.00 Velika prijateljstva; 22.10 Zaplešite z nami! 23.05 Nočni koncert. Sveto deželo; Gran Preroio in ob koncu Dnev nik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Brett: «L’allegra centenaria«; 22.25 Simfonični koncert; 23.10 Športne vesti. Jug. televizija 11.00 Kmetijska oddaja; 11.30 »Denis beži od doma« — žaljiva zgodba; 13.25 Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih — prenos iz Innsbrucka; 19.00 Športna poročila; 19.10 «Zgodba o športniku Goofyju» — film; 20.00 TV dnevnik —• nedeljska izdaja; 20.45 Ivan Goran Kovačič: »Smrt v škornjih« — TV drama; 21.45 Poročila. Ponedeljek, 6. januarja 1964 10.40 Šolska ura; Krvni obtok; 13.20 Ponovitev šolske ure; 17.30 Angleščina na TV; 18.00 Tv v šoli; 18.30 Poročila; 18.35 Risani in lutkovni filmi za otroke; 19.00 TV obzornik; 18.80 Tedenski športni pregled; 20.0o TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 30.45 Proslava ob lOdetnici dela ansambla »SOLISTI«; 22.20 Jazz na ekranu; 22.50 Poročila. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 29. decembra 1963 do 4. januarja 1864 se je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 8 in oklici 4. ' ROJSTVA: Clara Zupel, Aleš-sandra Visintin, Ezio Marassi, E-lisabetfa Schiatti, Giovanni Ora-zietti, Paolo Perissini, Nadia Gru. sovin, Massimo Turchetto, Aral-da Santesso, Alessandro Ladi.ru, Roberto Spadaro, Annalucia Lic-ciardello, Franco Visintin Mauro Vončina, Alessandro Tinella, Cri-stona Collini, Laura Turozzi, Massimo Santinelli, Dorita Baido, Paolo Sfiligoi, Sandra Bearz, Diego Lo Preeti, Rosalita Černič, Sandra Galateo, Jacopo Rener. SMRTI; 77-letna Marianna Sturm vd. Blažič, poprej vd. Gabrijelčič, mizar 52-letni Demetrio Sa-bicci, upokojenec 85-letni Miche-le Valentinsig, učiteljica 66-letna Olga Sardagna por. Galliam, u-pokojenka 78-letna Giustina Kompara vd. Musulin, 84-letna Tere-sa Lindbsum vd. Zampedri, upokojenec 72-letni Evaristo Freddi, delavec 45-letni Luigi Pola. dninar 68-letni Onorato • Guizzo, 42-letna Vittoria Lizzul por. Pressi, upokojenec 70-letni Giovanni Cia. cometti, 77-letna Dorotea Marin vd. Zoppolato, 66-letni Luigi Bar-bangelo, dninar 50-letni Teofilo Vouk, dva meseca stara Lucia Poletto. poljski čuvaj 62-letni Vit-torio Piccolo. javne varnosti in Giuseppina Ger-mek, šofer Umberto Mottolo In Dolores Blasevi, trgovski zastop- POROKE: agent Remo Balduccf j nik Alfonso (Jastellan in tekstil-ka Laura Zanella, bolničar Tulilo Poiana in te istilka Rosalia Petta-rin, delavec Ferruccio Ballaben in Diva Simonetti, gradbeni delavec Mario Krajnik in tekstilka Fran-cesca Sanfilippo, uradnik Franco Iuran in Silvia Pielig, bančni u-radnifc Carlo Chersovam in bolni-čarka Luisa Crasnich. OKLICI; inženir Federico Sfiligoi in Anna Marina Lodi, sobo* pleskar Livio Bubbom in teKstil-ka Bruna Zanin, finančni vicebri-gadir Alberto Rissetto in uradnica Nidia Terceli. slaščičar Ignazio Vallaguzza in tekstilka Lidia Clau. Prosvetno društvo cBriški grič* priredi v nedeljo 12.- januarja avtobusni izlet v Trst na koncert pevskih zborov, kjer bo sodeloval tudi domači mešani pevski zbor. Vpisujejo Bruno Stekar na Vale-rišču, Marija Koren pri Aščih. Bruno Gravnar z Britofa in Ro- bu* okon L zovnico cert bomo l skupno c ln vstopnic no objavili Mednega. Avto-ial iz Ste v« jena ročen odhod ka-mo ceno s* vo-■co na koi> naknadno. — Dve nesreči na delu v podgorski tovarni V tekstilni tovarni v Podgori sta se včeraj okoli 12. ure pripetili dve nesreči na delu. V tovar. no so poklicali rešilni voz Zelenega križa, da je odpeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Ve. neto 22-letno Mario Piccolo iz Far-re, Ul. Gorizia 127 in 23-letno An-namario Škodo iz Krmina, Ulica Udine 147. Piccolo se je ranila na levi peti ter si pretegnila kite, Skoda pa si je povzročila ope li-ne druge stopnje na sredincu des. ne roke. Obe so pridržali na zdravljenju. Ob 12.30 pa so poklicali avtomo. bil Zelenega križa v zgradbo št. 25 v Ul. Leoni, kjer se je opekla pri štedilniku 63-letna Frančiška Šuligoj. Zdravniki so ji ugotovi-li na levi podlaktnici opekline prve in tretje stopnje in zlom levega zapestja ter jo zaradi tega pridržali na zdravljenju za 30 dni. V civilni bolnišnici v Gorici »o včeraj pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 13 dneh 34. letnega Luigija Manfredo iz Ul. Lunga 48 v Gorici. Okoli 17. ure je padel z motocikla pri Sovodnjah, ker ga je med vožnjo obSla slabost. Močno se je potolkel po levem uhlju. Ob 15.40 so v bolnišnici nudili prvo pomoč 30-letnemu Nikolaju Cotiču s Peči, Verdijeva ulica 33. Na delu v kartonažni tovarni pri Vipavi se je ranil po sredincu m prstancu leve roke. Doma se bo zdravil 8 dni. V prometni nesreči na Korzu v Gorici se je okoli 15. ure po ko-doval po obrazu, glavi ter zado-bil šok 25-letni Sergio Lorenzon iz Gradiške, V bolnišnici se bo zdravil 10 dni. VERDI. 15.00: «1 re del sole«, J. Brynner in G. Chakiris. Ameriški barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 15.00: «1 mostri«, Ugo To-gnazzi in Vittorio Gassman. Italijanski film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.00: «Sandokan» (La tigre di Mompracem), S. Reeves in G. Grad Italijanski kinemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «L'isola miste-riosa«, M. Craig in J. Grecnwood. Ameriški barvni film po romanu J. Verna. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču 1‘RINCIPE. «55 giomi a Pechino«, Charlton Heslon, Ava Gardner m David Niven NAZIONALE. «Le gladiatrici«, Su-sy Andersen in Joe Robinson. Barvni film. EXCELS1()R. «Mondo cane n 2». Barvni film Gualtiera Jacopettija. AZZURRO. «L’ombra di Zorro«, Frank Latimore in Maria Luz Ga-licia. v Rozikah RIO. «Le folli notti del dottor Jer-ryl», Jerry Lewls. Barvni kinemaskopski film. EXCELS!OR. »I tre moschettleri«. Barvni kinemaskopski film po romanu A. Dumasa. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 8,6 stopinje ob 18.50, najnižjo 2,2 stopinje pod ničlo v petek zvečer ob 23.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odst. RAZPRODAJA PITASSI iiii!ilUi{rti>ii::iiii:iUUK!i:!)i:iii::i:i!ii!i!::!!!!:!::::::::::!!:!!!::!:::!!!i:iiUii!;iiiiiii|jiUHiii:::;i:i;!:::::!i!i:::::!ii:i:ii!iii|:!iiiiii!!:;::l!;!;i;!-!::!;Hi MOŠKE ■ ŽENSKE ■ OTROŠKE KONFEKCIJE PO LIKVIDACIJSKIH CENAH GORIM - VERDIJEV K0RZ0 - GORIM PrTmorsTeTifevnlt DANES ZA 16. KOLO NOGOMETNE B LIGE Brez treh najboljših Triestina proti Cosenzi loros vratar, Ferrara bek, Greco srednji krilec Triestina se bo danes spoprijela s Cosenzo, ki bo danes go-»tovala v našem mestu. In pred vsem z namenom, da si zagotovi zmago. Je to mogoče? Predvsem je treba poudariti, da Cosenza ne spada med nevarne enajstoriee B lige in je ostala v zadnjih tednih vedno praznih rok. Prejš njo nedeljo pa je v tekmi proti močni Brescii pokazala znake pre bujenja, ki bodo lahko danes še bolj vidni. In to v škodo Triesti------------------- ne, ki ima vrhutega še smolo, da mora na igrišče v nepopolni postavi. Tržaški trener se je moral ta teden precej beliti glavo kako bi sestavil postavo in kako bi zamašil vrzeli, ki so nastale zaradi bolezni ali poškodb nekaterih igralcev. In ti igralci so bili vedno steber moštva. Predvsem gre za vratarja Di Vincenza, ki mu poškodba ne dovoljuje, da bi branil tržaško mrežo. Bolan je tudi srednji krilec Varglien in z njim bo odsoten tudi močni bek Frigeri. Kot se vidi sama imena, ki, smo jih vedno zasledili v časopisnih kronikah s pohvalnimi pridevki. Montanari je vrzeli zamašil s trenutno najboljšimi rezervami, ki so mu na razpolago. Odgovornost, da uspešno brani mrežo so poverili že priletnemu Torosu, medtem ko bo mladi Ferrara nadomestil bolj izkušenega Fngerija. Ce se bo ta poskus oonesel je seveda drugo vprašanje, ker je Ferrara igral že le kot zveza in kot krilec. Zaradi tega vlada za njegov nastop v ožji obrambi precejšnje zanimanje. Mesto Vargliena pa bo prevzel Greco. V napadu pa ne bo nobenih sprememb. Orlando bo ostal zato izven igrišča kot rezerva. Ce ne bo nobenih sprememb v zadnjem trenutku bi morala Triestina nastopiti danes proti Cosenzi z naslednjo postavo: Toros, Ferrara, Vitali, Pez, Greco, Sadar, Novelli, Dalio, Vit, Rancati in Porro. Za Triestino je to izredna pri-ložnost, da se obogati za obe točki. Pogoj seveda pa je, da priletni in predvsem z izkušnjami bogatejši igralci napravijo svojo dolžnost in pomagajo mlajšim ne samo pri organizaciji igre, temveč tudi pri ustvaritvi pogojev za prodorne napade. SZ BOR Namiznoteniški odsek vabi vse igralce na skupni trening, ki bo v torek od 15. ure dalje. iiiiiiiiiiuiiiiriitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiilliHiiiiiiiil,iiiiiiinii,i1,umu,luni,,m,„n ENOLETNI OBRAČUN ŠPORTNIKOV VSEGA SVETA Nogomet: Brazilci lani razočarali Najvažnejši dogodek «nogometnega» 1963. leta je bila turneja po Evropi in Srednjem vzhodu brazilske državne reprezentance, ki je .dvakrat osvojila naslov svetovnega prvaka. Na podlagi rezultatov je treba priznati, da Brazilci niso skoraj nikoli prepričali in vrhu tega še niso našli nadomestila vrednosti Niltona Santosa, Di-dija, Vave in Garrinche, ki so bili odsotni, ali Djaima Santosa in Peleja, ki sta samo nekajkrat V DVOBOJU ZA SVETOVNI NASLOV Perkins premagal s k.o. Takahashija Japonski boksar v bolnišnici na opazovanju TOKIO, 4. — Američan Eddie Perkins je ohranil naslov svetovnega prvaka welter junior kategorije. Dvoboju, ki je bil v Tokiu proti japonskemu izzivaču Yoshinoriju Takahashiju, se je končal v 13. rundi. Perkins je svoje- IIIIIIIIIIIIttllllllltlllllltllllllllllllllllllllllllllllHIIIII,, NOGOMET DANES A LIGA BARI-MILAN Dc Marchi CATANIA - JUVENTUS , Marchese 1NTERN AZIONALE - GENOVA D'Agostini ✓ MESSINA - BOLOGNA Sbardella MODENA - FIORENTINA Lo Bello ROMA - MANTOVA Righi SAMPDORIA - LAZIO Rigato SPAL - LANEROSSI VICENZA Adami TORINO-ATALANTA Roversi B LIGA ALESSANDRIA - BRESCIA Monti CATANZARO-LECCO Palazzo PALERMO-UDINESE Grignani PARMA - CAGLIARI Barolo PRATO- PADOVA Acernese PRO PATRIA - FOGGIA INCEDIT. Bernardis TRESTINA - COSENZA Orlando VARESE-POTENZA Gonella VENEZIA - NAPOLI Politano VERONA-SIMM. MONZA Righetti grala. Južnoameriške tehnike čaka torej precej dolgo in naporno delo, če bodo hoteli tretjič ponoviti uspeh na svetovnem prvenstvu, kar bi bilo edinstveno v zgodovini tega turnirja in bi tako tudi pokal Rimet postal njihova trajna last. Turneja jim je prinesla malo zadoščenja. Brazilci so zmagali 5-krat (tri zmage nad šibkimi nasprotniki kot so ZAR, Izrael in reprezentanco zahodnega Berlina), 1-krat so igrali neodločeno (z Anglijo 1:1), 4-krat pa so bili poraženi (s Portugalsko 1:0, Belgijo 5:1, Holandsko 1:0 in Italijo 3:0). Edina dva prepričljiva uspeha so južnoameriški nogometaši dosegli v tekmi s Francijo (3:2) in z Nem. čijo (2:1). Vsekakor premalo za svetovne prvake. Kar velja za Brazilijo, velja v glavnem tudi za druge evropske in izvenevropske reprezentance. Trenutno ni nobene enajstoriee, ki bi v absolutnem smislu prevladovala. Edino Švedska se lahko ponaša z nepremagljivostjo. Švedi so premagali Madžare 2:1, SZ v Moskvi 1:0, Zahodno Nemčijo 2(1, izločili so Jugoslavijo iz turnirja za evropski pokal narodov (v Beogradu 0:0, doma zmaga s '1:2) ter so neodločeno igrali z Norveško in Dansko. Za Švedsko bi lahko spravili na isto raven Anglijo, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Angleži so bili izločeni iz turnirja za evroDski pokal narodov (Francija), s Škotsko so utrpeli poraz, medtem ko so igrali z Brazilijo neodločeno. Od spomladi pa so zabeležili same zmage (večina na tujih tleh) nad CSSR, Vzhodno Nemčijo, Švico (8:1), Wallesom in Severno Irsko (8:3). Brez dvoma so «beli» pokazali največji napredek in se bodo predstavili na svetovno prvenstvo zelo borbeno razpoloženi. Tudi Madžarska in Sovjetska zveza sta se uvrstili v četrtfinale turnirja za evropski pokal narodov. Madžari so zabeležili štiri zmage, štiri neodločene izide in dva poraza, medtem ko so sovjetski nogometaši zmagali enkrat, trikrat so igrali neodločeno, enkrat pa so bili poraženi (Švedska), Dve zmagi so tudi zabeležili v tek-, movanju za evropski pokal narodov, ki je v njihovih rokah, nad Italijp. V drugo skupino lahko uvrstimo Jugoslavijo, Belgijo, Italijo (s 3 zmagami, 1 neodločenim izidom in z 1 porazom,), in Škotsko (s 5 zmagami nad Anglijo, Avstrijo; Španijo, Norveško in Wallesom ter s trem; porazi). Dobro so se obnesle Francija, Danska, Španija, ki so kljub negotovim nastopom, še vedno v borbi za evropski pokal. Nemcev ni mogoče šteti, kot leto prej, med najboljšimi. Najvtčje nazadovanje pa je zabeležila CSSR, ki se je uvrstila v finale svetovnega prvenstva in je bila brez dvoma najmočnejša reprezen-tarca evropske celine. 1963. leta so Cehi prišli do ene same zmage, dvakrat so igrali neodločeno, meu-lerh ko so bili kar štirikrat premagani. In končno še Avstrija, ki je padla na dno vrednostne lestvice. V okviru klubskih dejavnosti si je Santos ponovno osvojil naslov medcelinskega prvaka in to na škodo Milana, ki je prvi italijanski klub, ki si je osvojil evropski pokal. ga tekmeca premagal s k. o. Po dvoboju so Takahashija, ki je za nekaj minut padel v nezavest, nemudoma odpeljali v bolnišnico. 2e med bežnim pregledom so zdravniki ugotovili, da stanje japonskega boksarja ni nevarno. V bolnišnici se je Taka-hashi osvestil, kar je bilo za zdravnike znamenje, da njegovo življenje ni v nevarnosti. Kljub temu pa bodo japonskega boksarja pridržali celo noč na opazovanju. Spopad med Perkinsom in japonskim boksarjem je bil danes popoldne pred 700Q gledalci v «Ca-ramae Sumo Arena*. 26-letni prvak je bil spretnejši in tudi močnejši že od prve runde, vendar se mu je samo v trinajsti posrečilo zadati k. o. Takahashiju. A-meričan je 23-letnega Japonca že v prvi rundi večkrat silovito obdeloval z levico in desnico po obrazu in telesu. Domačin, pa čeprav je bil tehnično slabši, je spodbujen od gledalcev odgovarjal in si celo osvojil četrto, peto in deseto rundo. Ta uspeh ga je spoudbudil, da je postal še bolj predrzen. V dvanajsti rundi pa je Američan odločno prešel v napad in tekmeca udarjal s celo vrsto strahovitih udarcev. Čeprav je vodil po točkah, je Perkins v trinajsti rundi obnovil napade in je z močnim udarcem z desnico po obrazu spravil Japonca na tla. Po šestih sekundah se je Taka- ItllllMlUUIIIIIItllllllllllllllHIIIIIIIIUttllllltllllllllltfl hashi dvignil in je nadaljeval match Perkins, zavedajoč, se, da ima tekmeca v svojih rokah, je začel Japonca obdelovati s številnimi udarci, dokler ga ni drugič spravil na tla. Takahashi se je ponovno dvignil, vendar se je takoj zatem zgrudil na tla, kjer je obležal v nezavesti. VOZNI RED VLAKOV Temnopolti Perkins SMUČANJE OBERSTAUFEN, 4. — Christine Goitschel je zmagala v današnjem slalomu, njena sestra .Marielle pa v kombinaciji. Izid današnjega tekmovanja je naslednji: Christine Goitschel (Fr.) 85”11; Marielle Goitschel (Fr.) 85*’30; Jean Sautjert (ZDA) 86”74; Hefdi Siebl (Nem.) 87’74; Annie Famose (Fr.) 88"08; Cecile Prince (Fr.) 88”42: Linda Meyers (ZDA) 89.”47, itd. Trgovsko podjetje SL0VEN1JAŠP0RT LJUBLJANA, TITOVA C. 26 ima vedno na razpolago največjo izbiro športnih potrebščin, najkvalitetnejše smuči vseh vrst, smučarske čevlje (ročno šivane), smučarske lasteks hlače, športne volnene puloverje itd. SE POSEBEJ OPOZARJAMO, DA SI OGLEDATE USNJENO MODNO KONFEKCIJO PRIZNANE KVALITETE. Pn plačilu s tujimi plačilnimi sredstvi nudimo 20 '/i popust. NE POZABITE — POPUST 20 •/. R« F» D* AtTtA* Trst, Ul. F. Severo št. 5 b — Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S« A* F« Ae In vse elektroavto predmete ln nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LISIAN1) se vljudno priporoča -BENETKE-MILAJN PARIZ—RIM-BARI ODHODI 5.40 A Portogruaro 6.10 R Benetke - Bologna -Milan (1) 6.35 D Benetke - Milan • Tu- rin - Rim 8.46 R Benetke . Rim (obvezna prenotacija) 9.35 DD Benetke - Milan . Ge- nova (II) - Pariz 10.08 A Portogruaro 13.00 R Benetke 13.30 A Portogruaro 14.45 D Benetke - Milan - Pariz 16.05 D Benetke - Pariz (2) 16.50 A Tržič • Portogruaro 17.48 DD Benetke-Bari 18.45 A Tržič-Portogruaro 19.25 A Tržič-Cervignano 21.45 DD Benetke - Milan - Tu- rin • Genova - Venti-miglia - Marseille (spalni vagon in ležišča Trst-Genova) - Mestre - Bologna - Roma (spalni vagoni in ležišča Trst • Rim) 1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija. 2) 615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz. PRIHODI 6.22 A Cervignano-Tržič 7.28 A Portogruaro-Tržič 8.15 DD Turin - Milan . Benetke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim-Trst) 9.30 D Marseille • Ventimiglia- Genova • Milan - Benetke (spalni vagon in ležišča Genova-Trst) 11.35 R Benetke 11.45 DD Pariz-Milan (2) 12.50 D Pariz-Benetke (3) 13.55 A Cervignano-Tržič 15.30 D Pariz - Milan - Benetke 17.20 D Benetke - Portogruaro- Cervignano 18.07 A Tržič (**) 18 52 R Bologna-Benetke (*) 19 15 A Portogruaro-Tržič 20.00 DD Pariz - Milan • Benetke 21.30 R Milan-Rim-Benetke (*) 22.32 A Benetke-Tržič 23.55 DD Turin • Milan - Genova (II) • Rim • Bologna • Benetke (* ) Samo prvi razred (**) Ne vozi ob nedeljah. 3) SE od 26. maja do 1. nov. 1963 in od 17. marca 1964 dalje. VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN ODHODI 3.43 A Videm-Trbiž 5.20 A Videm 6.16 D Videm-Trbiž 6.21 A Videm 7.16 D Videm - Trbiž . Dunaj- Muenchen 9.42 A Videm-Trbiž 12.20 D Videm 12.30 A Videm 14.30 A Videm 17.32 A Videm 19.10 D Videm 19.55 A Videm 20.52 D Videm - Trbiž . Dunaj-Muenchen 21.51 A Videm PRIHODI 1.08 D 7.05 A 7.50 A 8.21 D 9.12 A 9.20 D 12.00 A 15.09 A 17.37 A Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj-Muenchen Trbiž-Videm Videm Videm 18 58 DD Trbiž-Videm 19.50 A Videm 21.15 A Videm 22.40 A Videm 22.50 D Muenchen • Dunaj Trbiž-Videm OPČINE—LJUBLJANA —BEOGRAD ODHODI Opčine - Ljubljana Zagreb • Beograd Opčine Opčine-Reka-Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine Beograd bul 0.20 D 7.30 A 8.38 D 13.40 A 18.00 A 20.08 A 20.30 D 5.30 D 7.12 A 8.28 D 11.20 A 17.02 A 19.35 D 21.40 A Ljubljana • Atene - Istan- PRIHODI Beograd Ljubljana Opčine Beograd Opčine Opčine Opčine Ljubljana čine Opčine Zagreb Opčine Ljubljana Reka V KOŠARKI Nazadovanje petorke Združenih držav Amerike Nova zmaga, ki jo je Brazilija zabeležila pred lastnimi navijači v Riu de Janeiru na svetovnem prvenstvu, je brez dvoma največji dogodek prejšnjega leta v košarki. Pri tem pa je treba omeniti nazadovanje reprezentance ZDA, ki je za Brazilijo, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo končala na četrtem mestu. Na evropskem prvenstvu v Wro-clawu, je Sovjetska zveza z osvojitvijo sedmega celinskega naslova potrdila, da je še vedno zelo močna ekipa. Za njo so se uvrstile presenetljiva Poljska, Jugoslavija, Madžarska in Bolgarija. Tudi Francija je padla precej nizko. Na svetovnem prvenstvu je bila peta, v Wroclawu pa je doživljala s pomlajeno reprezentanco poraz za porazom. Italija je dokazala, da še ni prišla v formo, ki jo je imela za časa rimskih olimpijskih iger, vendar je tudi pokazala, da se je začel nivo njene igre počasi dvigati. Največji uspeh so Italijani dosegli na Sredozemskih igrah v Neaplju. Pokal evropskih prvakov je prešel v roke moskovske petorke TSK. Sovjetski košarkarji so morali za zmago odigrati kar tri tekme z močnimi tekmeci Real Madrida. Po prvih dveh tekmah je bil količnik obeh petork enak, v odločilnem spopadu pa so moskovski igralci zmagali #9:80. Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska - SUPER ŠVICARSKE MARKE Q9 m HWDL» T SUPER THIN LUIS D’ O R HOTEL „StONw LJUBLJANA Titova K!, tel. 20644. 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluee, ki jih nu. , d lino v Kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in topllim malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moder.*) urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače In tuje specialitete Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahko vsak večei zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše tn večje družbe. Telefon JO-641-44 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z potniškimi modern um tovorno ladjami redno progo Jadran-Južna Amerika - vla Zahodna Afrika (Rljeka Split, Napoti Genova Marseille, Casablanca. Dakar Conakry Tako-radi, Tema, Hio de Janeiro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo Indonezijo. Japonsko. — Zahodna obala sredozemske Inke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu >038 do 10.800 Ion nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja sSpiuSna plovba* Piran, Zupančičeva ulica 24. lo na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran Telezl: 035—22, 035—23 Telefon 72-170 do 72-177 modernim) tovornimi ladjami od AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE Zaloga artiklov za karoserijo — Nadomestni deli za avto — Dobave za tovarne pohištva, oprem* za ladje in letala. mCILIO ZMCHI TRST . Via Coroneo N. 4 Tel. 29-684 HOTEL ..TURIST" LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel «TUR1ST» se priporoča cenj. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki Ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE »ZLATOROG«, ki nudi predvsem specialitete tz divjačine ln obrat »DALMACIJA*, ki nudi ribe pripravljene na vse načine. t ALOJZ RAVBAR [22J «Cetnik!» je prešinilo Katarino. »Dober dan, mamo!« je rekel fant prijazno in se ji približal. Katarina je zrla vanj z mešanico bojazni in začudenja. «Si četnik, kaj?« je nazadnje vprašala. «Ne, nisem četnik, partizan sem. Četniki so naši nasprotniki, mati. Oni se borijo za kralja in gosposko, mi partizani pa se borimo za osvoboditev naše zemlje in za boljše življenje revnih ljudi. Tu pa naa še vedno napačno imenujete četnike.* «Za koga in za kaj se borite, sem že slišala,» je rekla Katarina, ki je mahoma postala zaupna in sproščena. »KftJ pa počneš tu sam?* «Nisem sam, več nas Je.» , JBj®L «Koliko pa?» . h|m . «Tega vam, mati, ne morem povedati,* je odgovoril fant nasmehoma. «Kje pa so oni drugi?« Je zanimalo Katarino. ((Tudi tega vam pri najboljši volji ne morem zaupati, tovarišica, ker vas ne poznam,« je rekel partizan maioe zadržano. Nato pa je hudomušno pristavil: «Kjer smo, pa nas je toliko, da bi lahko pri priči udarili na Rim.« «0 buhnasvari!« je zavzeto vzkliknila Katarina. «Ja, od kod ste pa prišli, od kod?« «Z one strani maje,* je fant zamahnil z roko nekam proti severu. Potem je s spremenjenim glasom dejal: «Veste, mama, že štiri dni smo na poti, v tem času pa smo samo dvakrat jedli. Ali bi lahko prinesli na to mesto tri, štiri hleboe kruha pa še kaj malega zraven?« ((Kaj pa bodo zalegli štirje hlebci kruha, če pa praviš, da vas je ko listja in trave?* «Saj nas ni toliko,« se je nasmehnil fant. »Toliko nas je, da bodo štirje hlebci kar zadostovali za skromno kosilo mojim tovarišem in meni. ((Počakaj tu, čez dobro uro se vrnem « «Pa nikomur ne povejte, kar ste videla in slišala,« je zaklical za njo partizan in se umaknil med bližnje skalovje. Katarina Je imela samo en hleb kruha, zato Je odšla k trem sosedam in si pri vsaki izposodila po en hleb, ne da bi povedala komu je namenjen. Doma je vzela nekaj slanine in klobas, vse skupaj dala v veliko culo in odnesla partizanu. Le ta se Ji je zahvalil in rekel, da se zvečer oglasi na njenem domu. Od tistega dne so se vse pogosteje oglašali pri njej partizani. Po njihovih navodilih Je začela pridobivati zanesljive vaščane, ki so bili pripravljeni sodelovati v osvobodilnem gibanju. Njen sin Ludvik pa Je začel pritegovati v to gibanje mladino iz domače in bližnje vasi. Nekaj Jih je pridobil tudi za to, da so odšli k partizanom. Nekega dne je sklenil, da pojde tudi sam k njim. Toda prav tisto noč, ko Je nameraval oditi k partizanom, so prišli karabinjerji in skupina vojakov v vas in začeli pobirati mladeniče za katere so sumili, da utegnejo oditi k partizanom. Tako so nepričakovano prijfeli tudi Ludvika in ga odpeljali s seboj. Naslednji dan so ga odpeljali v Trst, od tam pa nekam v Kalabrijo, kjer so ga vtaknili v enega izmed tako imenovanih »posebnih bataljonov«. Tako Je Katarina oatala sama, sama s svojimi tisočerimi skrbmi, med katerimi je bila tudi skrb za fante, kakor Je pravila partizanom. Nekega popoldneva je prišel na dopust Ivan. Ko ga je zagledala, jo je prevzela neizrekljiva radost. Dolgo pa je držala v objemu in ga gledala z očmi, ki so ji sijale v zanosnem občudovanju. «Fant moj, moj dragi fant,« je govorila polglasno, ko ga Je spet objela in ga vsa srečna dobrohotno trepljala po plečih. In potem sta dolgo v noč govorila o tem in onem in se pri tem nekajkrat domislila Ludvika. Mati je povedala, da se ponoči večkrat oglašajo pri njej partizani, da jim da, kar more in jih obvešča, če je kakšna nevarnost v bližini. Ivan je ostal doma teden dni. Podnevi je pomagal materi pri delu, zvečer pa je hodil po vasi in se pogovarjal z domačini o vojni, največ pa o partizanih, ki da Jih je čedalje več. Ivan je vaščane spodbujal, naj kar najbolj podpirajo partizane, moškim pa je prigovarjal, naj gredo k njim. Medtem je nekaj tistih fantov, ki so še ostali doma, pridobil za to, da pojdejo z njim k partizanom. Vtem je prišel dan, ko bi se moral vrniti k svojemu polku nekam v Toskan. Tedaj Je rekel materi: «Mati, Jaz se ne vrnem več k vojakom.« Pogledala ga Je počasi, brez presenečenja, ko da je te besede .že pričakovala. «K partizanom pojdem,« Je rekel Ivan, ki je mislil, da ga . le ni povsem doumela. , Mati ga ;') nekaj časa gledala, potem pa Je vdano rekla: «Ce si se tako odločil, Ivan, nimam nič proti « »Upira se mi, da bi še dalje ostal med tistimi, ki nas že taft«? dolgo tlačijo in nas hočejo popolnoma zatreti « Pomolčal Je, nato pa pribil: «Ne, ne vrnem se, grem tja, kamor bi moral iti vsak naš fant in mož. In z mano pojde sedem fantov.# Ko je povedal njihova imena, je pripomnil: «Da pa vas ne bodo preveč nadlegovali karabinjerji, pojdite jutri k njim in jim recite, da so ponoči prišli v vas partizani in so pobrali osem fantov, med katerimi sem tudi jaz. Ste razumeli, mati?* «Prav. Sla bom, jim povedala, potem pa — kar bo, to bo.» Iz prsi se ji je utrgal globok vzdih, ko si je s predpasnikom obrisala solzo. Zvečer Je Ivan spravil v nahrbtnik odejo, nekaj perila, lonček, žlico in nekaj hrane. Nato je oblekel vojaško uniformo in si pripel pas, na katerem je visel bajonet, edino orožje, ki so mu zaupali vzeti s sabo na dopust. Ko si je oprtal nahrbtnik, se je poslovil od matere. »Srečno hodi, Ivan! Pa oglasi se s kakšnim pismom, če boš daleč, da bom vsaj vedela, da si še živ.« Ivan je še enkrat objel mater, s katero sta stala v temni veži, nato pa je tihoma zapustil hišo in zavil na gmajno. Tam nekje so ga že čakali tovariši. Drug za drugim so krenili proti Vipavski dolini. Ivanov bajonet je bil edino orožje, ki so ga imel*. Naslednji dan je Katarina odšla v sosedno vas, kjer so bili karabinjerji Brigadir, ki je bil bolj vnet za Mussolinija kot za kralja, je je sprejel neprijazno, kakor vse, za katere je vedel, da so zavedni Slovenci. «Kaj bi radi?« Je vprašal zadirčno. Katarina je povedala, kakor ji je naročil sin. Brigadir in dva karabinjerja, ki sta vtem vstopila v njegovo pisarno, so se plašno spogledali. Novica, da so bili sinoči v sosedni vasi partizani, Je delovala nanje kakor hladna prha. «In koliko jih je bilo, koliko?« je hlastno vprašal brigadir. «Joj, kdo bi jih prešteli« je namenoma pretiravala Katarina. «Najbrž jih je bilo dve sto, če ne več.» Brigadir in karabinjerja so se spet debelo spogledali. ((Zakaj pa niste že sinoči prišli povedat, ko so še bili v vasi?« se je zadrl brigadir. <(Kaj pa bi mogli vi, ki vas Je komaj ščepec, proti taki armadi?« je rekla Katarina s slabo prikritim porogom. Brigadir Je uganil, da Je Katarina vedela, da Je rekel to samo zato, da H se pokazal neustrašnega. Nasršil je obrvi in rekel: (Nadaljevanje sledi) imaunini vui nu IM ^ .n i on. i mikih) in — rosim predli! N>» — ruimilZNHZ NOKILA: UUCS S PelllOO 1-11. Tel 33 82 - UPRAVA: TRSI _ m HV ithjNiMShj t, on n— ------------7--------------------—------ ■ letna 2.J60 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.780 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din, letni 1920 din. polletno 960 din, Četrtletno m din osmi tekoč račUi^založnlSt™ trta*eJ“rv^n T®56?™ 800 llr ~ Vnaprej: četrt- Stari trg 3/1, telefon 2M07, tekoči rdčun pri Maro*) Bank) * Lnimtam 80014ent-m - OGLASI: Lene okmcot. Za vesli mm o Mrtn) enega stolpca: trgovski 150, tinanCno-upraTm 25a osmrtnice ^ SFR.I ADn U/.s Ljuoijana. se naročajo pri upravi. Iz’vseh drugih pokrajin Italije pri Teleti PubbUdtaTteU^. - ^go^l S, sVanisiTv RENKo" TZ*? ~ ^ ln PotaJiS