Štev. 20	V	Ljubljani,	ti tor ah, 26. januarja 1943-XXl	I^eto	VIII.
Izključna oooblaščenka ta oglaševanje (tali lanskega in tuleg* =	U red o l it v a lo optatai Kopltar|ov» A, Ljubllano. § Joneeaafonarta eaelasiva paf la pubblleltl d) provinieuta l ta liana
Izvora Onlone Pubblicitf ltallana S. A. Milana	I	Redasione	Amrnlnlstraztonei Kopltarleva (L Lnbtana. I	od	oeterai	Uniona	PttbbUelU	IlaUana	&	A-	Milana
Poštnina platana v gotovini
Spedizione in abbonamenlo postale
Vojno poročilo Št 976
Uspešni krajevni nastopi
a	■	■■	|	|	■	nVV
na tunizijskem bojišču
Velik parnik potopljen, 4 letala uničena
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 976 pravi:
V z a h o d ni Tripoiitaniji omejeni nastopi med nasprotnikovimi prednjimi oddelki ter bled edinicami naših zadnjih straž. Naši premiki s© še nadalje pravilno razvijajo proti novim postojankam.
Oddelki bombnikov so silovito tolkli Inko in letališče v Tobruku ter povzročili znatne požare.
Krajevni nastopi po različnih predelih tunizijskega bojišča so se končali na korist osnih oddelkov.
Eno letalo vrste »Spitiirc« so uničili nemški lovci.
Nasprotnikovo letalstvo je vrglo nekaj bomb na okolico Palerma in na Porto Empe-'1 o c I e. V prvem kraju ni nič škode, v drugem Pa je bilo zadetih nekaj civilnih poslopij. Tam so bila tudi sestreljena tri izmed napadajočih letal.
Z vojnih nastopov sc dve naši letali nista vrnili v oporišče.	.	,
V alžirskih v o d a li je podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Jakoba Scane z dvema torpedoma zadela in potopila velik nasprotnikov parnik, ki je plul v konvoju.
Nemške čete v Stalingradu pišejo strani nesmrtne slave
Na južnem bojišču je sovjetski pritisk popustil — Uspešni boji med Manjičem in Donom — Sovjetski napadi ob Ladoškem jezeru zaustavljeni — V Severni Afriki krajevni spopadi
Hitlerjev glavni stan, 26. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Obrambni boji na vzhodu se nadaljujejo. Samo v delu južnega odseka jo začasno popustil nasprotni pritisk. Na zahodnem Kavkazu in na področju Kuhana otežkočajo veliki nalivi bojno delovanje, šibkejši sovjetski napadi so se razbili ob odporu nemških in slovaških čel.
Med Manjičem in Donom so nemške čete v protinapadih dosegle postavljene cilje proti žilavo se borečemu nasprotniku.
Na področju Dona in Donca so na enem krilu napadle šibkejše sovjetske sile, vendar je bil napad zavrnjen in nemške postojanke popravljene.
Zaradi skrajšanja fronte je bilo po načrtu in brez nasprotniga pritiska izpraznjeno mostišče pri
Južno od Eailoškega jezera so se podnevi in ponoči izjalovili močni, z oklepnim orožjem podprti sovjetski napadi, deloma v hudih borbah moža proti možu.
V Stalingradu je 6. nemška armada Se nadalje požrtvovalno vztrajala pod silno premočjo nasprotnikovo in ovenčala svoje zastave z novo slavo. Tudi romunska 20. pehotna divizija in 1. konjeniška divizija, ki sta do zadnjega stali ob strani nemškim tovarišem, sta v polni meri deležni te slave
8 severnoafriškega področja poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Nemške zadnje stražo so zavrnile ogledniške sunke nasprotnikove.
Bojna letala so bombardirala pristanišče in letališče v Tobruku.
Berlin, 26. jan. s. V berlinskih političnih in vojaških krogih ter po vsem nemškem tisku raz-
Voronežn. Na odseku južno od mesta Voroneža ,	_	,
Je nasprotnik na široki bojni črti in je bil krva- , pravljajo o hudih bojih, v katerih se branilci Sta vo odbit.	iingrada	bijejo kakor vse čete na vzhodnem bo
Kako junaško se je tolkla posadka v Velikih Lukih
Do zadnje krogle in do poslednjega grižljaja je vztrajala
Berlin, 26. jauarja. 6. Šele danes so se izvedele nekatere podrobnosti o bojih, ki so skozi dva meseca besneli okrog trdnjave Veliki Lmki, od katere so ostali le še kupi razvalin. Celih 52 dni so
Politika in vojaško delovanje Japonske
Stockholm, 26. jan. s. Angleški tednik »Ob-»erver« prinaša članek, v katerem razpravlja o političnem in vojaškem delovanju Japonske v sedanjem trenutku. Člankar pravi, da bi Japonska mogla priti na pomoč naporom osnih držav na vzhodnem bojišču in v severni Afriki s tem, da bi sprožila novo ofenzivo zoper Avstralijo in zoper Indijo. Japonska je, pravi članek, tisti izmed naših sovražnikov, ki je ohranil največjo svobodo nastopanja. Japonska je utegnila izkoristiti in utrditvi osvojitve v Aziji. Njene koristi ji narekujejo, da je treba države, ki ogražajo njeno oblast v Aziji,
to je Anglija in Združene države, kje ohromiti, v svojem gibanju. Po sodbi mnogih angleških politikov domneva člankar, da bo Japonska prihodnje mesece izpolnila svoje obveznosti do osi ter napela vse sile, da prepreči, da bi zavezniki zbrali ladje, s katerimi bi sprožili nov napad na Evropo. Če Japonska hoče, lahko zaposli velik del ameriškega in angleškega brodovja na Tihem morju, s tem da ustvari drugo bojišče zoper zavezniško vojno plovbo, ki jo že itak zelo hromi delo nemških podmornic.
Nemško vojno gospodarstvo poroštvo za nadaljevanje vojne in za zmago
Berlin. 26. januarja, s. Nemški minister za narodno gospodarstvo in predsednik nemške Narodne banke dr. Funk ie včeraj govoril o nemškem vojnem gospodarstvu. Najprei ie omenjal zakon, ki je bil izdan ob začetku sedanie vojne in ki je določal, da se mora vse nemško narodno gospodarstvo podredili ciljem totalne vojne. Dejal je, da je ta zakon omogočil nagel Postopen prehod od mirnodobnega do vojnega gospodarstva, ne da bi pri tem nastopile kakšne nevšečnosti. Izdelava, ki ie bila že s štiriletnim gospodarskim načrtom dosegla višek, se ie še znatno povečala, ne da bi bilo pri tem treba seči po vseh zalogah, ki iih omenjeni zakon določa.
Danes — ie poudaril minister dr. Funk — razpolagamo še z znatnimi rezervami moči. ki še niso bile načele. Potem ie omenjal znatne gospodarske rezerve in rezerve delovnih moči v zavezniških in prijateljskih državah, zlasti tistih v jugovzhodni Evropi. Poleg tega avtoritativna država lahko' vpreže delovne moči v tolikšni množini, da si tega v nobenem liberalnem in kapitalističnem gospodarstvu ni mogoče misliti. Racionalizacija izdelave pri voimh dobavah se ne ravna kakor v drugih gospodarskih režimih po načelu donosa. Njen položni v Nemčiji je določila posebna enotna organiza-
cija, ki izvaja linearen načrt. In ta gospodarski red ie v našem primeru rodil že lepe uspehe, ker temelji na neposredni odgovornosti voditeljev. Evropska gospodarska svoboda ni nekaj, za čemer stremi samo Nemčija, pač pa vsa Evropa. Sedanja vojna ie pokazala, da Nemčija ne more živeti brez Evrope, a da tudi Evropa ne more živeli brez Nemčije. Ta temeljna resnica ie rodila načelo o evropski gospodarski vzajemnosti, ki je postala bistven činilec nemške gospodarske moči v vojnem času.
V zvezi s tem ie minister dr. Funk omenjal gospodarske sporazume med Nemčijo in Italijo in tiste, ki so bili pred kratkim sklenjeni med Italijo, Nemčijo in Japonsko, sporazumi, ki so naredili iz trojne zveze orodje za gospodarsko Azijo, sodelovanje, ki sega tudi izven mcia sc-sodelovanje med Evropo in veliko Vzhodno danic vojne. Pred stvarnostjo te zveze izgublja angleška zahteva po ustanovitvi politične in gospodarske skupnosti vsako vrednost Nemško vojno gospodarstvo in vojno gospodarstvo drugih evropskih držav bo vpreglo znatne zaloge svojih moči, s katerimi razpolaga, okrepilo bo oborožitev ter izdelovalo še boljše orožie za nadaljevanje in za zmagovit konec sedanie volne. Minister dr. Funk ie svoja izvajanja končal s tem. da je izrazil popolno prepričanje o končni zmagi osnih sil.
\\.
Podmornice - prva in najkočljivejša nevarnost za zavezniško vojskovanje
Buenos Aires, 26 jan. s. Ameriški list »New Time« prinaša članek, v katerem pravi, da so pomenile za veliko ljudi v Združenih državah presenečenje nedavne izjave v Londonu in Washing-tonu o tem, da je nevarnost nemških podmornic najneposrednejši in najbolj kočljivo vprašanje za Združene narode. V Ameriki so menili, da se je Podmorniška nevarnost zadnje mesece zmanjšala. Ust zlasti poudarja, da so navzlic vsem pričako-vanjem podmornice prav v ospredju slike, ki jo kaže sedanja vojna To vprašanje je zlasti življenjskega pomena za Združene države, ker je njihovih čet, ki nastopajo onstran morja, vedno
več in jih je treba preskrbovati z gorivom in drugimi potrebščinami. Drži, da smo na tem področju že utrpeli znatne izgube, druge pa še bomo, piše člankar. Podmornica je bila potolčena v pretekli vojni, kar bi utegnilo pomeniti, da bi jo bilo moči premagati tudi v sedanji vojni A doslej se to ni zgodilo. Drži, da nemške podmornice danes dejansko ogražajo Združene narode, ti pa izdelave podmornic niso sposobni preprečiti Vrh tega uporaba francoskih luk Nemčiji ogromno pomaga. Združene države in Anglija morajo prevažati ameriške vojake in preskrbo čez Ocean, kjer mrgoli nemških podmornic, in to je težka naloga.
Izgon sovjetskega časnikarja | iz švedske
Stockholm, 26. jan. s. Vodja podružnice sovjetske poročevalske agencije Tass v Stockholmu, neki Lisin, je moral zapustiti Švedsko. Odpotoval je z letalom v London. V švedski prestolnici je zaslovel zaradi svojega sramotnega vedenja. Predi kratkim ga je stockholmska policija celo prijela, ker ga je dobila v nekem javnem prostoru pijanega. Ko eo ga prijeli, se ie začel b stražniki pretepati. Švedsko zunanje ministrstvo sporoča uradno, da je premestitev Lisina zahtevala švedska vlada po diplomatski poti
Ameriški načrti o razdelitvi vlog v sedanji vojni
Buenos Aires, 26. jan. s. Iz Washingtona poročajo, da dobiva v ameriških političnih krogih vedno več pristašev predlog nekaterih senatorjev, ki jih vodita Bankhead in Wheeler. Ti senatorji bi nalogo, naj se vojskujejo, radi prepustili Rusom, Angležem in Čangkajšekovim Kitajcem, Združenim državam pa dali nalogo, na] Izdelujejo vojne potrebščine. Predlog temelji na znanem načelu, po katerem naj bi Amerikanci bili dobavitelji, drugi narodi pa bojevniki. To načelo podpirajo
popolnoma obkoljeni pehotni, topniški, pionirski in tehnični oddelki nudili kar najbolj zagrizen odpor z neznansko silo napadajočemu nasprotniku, ki je z veliko močnejšimi silami in najhujšim orožjem napadal od vseh strani. Boljševiki so napadali e tremi strelskimi divizijami in z oddelki neke druge divizije ter z oklepnimi brigadami. Vrh tega so okrog mesta razpostavili še 35 drugih topniških baterij. Navzlic velikim oskrbovalnim težavam in vedno večjemu pomanjkanju streliva so se branilci trdnjave v nezaslišano hudih bojih več ko sedem t«lnov junaško upirali ter dan za dnem odbijali »osne napade številčno mnogo močnejšega nasprotnika. Od zavetja do zavetja, od hiše do hiše so se bojevali do zadnje krogle ter nasprotniku prizadejali silno krvave izgube. Mnogi izmed teh branilcev so zvesti prisegi izpolnjevali svojo dolžnost do poslednje najvišje žrtve. Število ruskih mrličev okrog mesta je bilo nekajkrat večje od števila junaške posadke. Kakor je znano, se je dobršnemu delu posadke 16. januarja posrečilo utreti si pot skozi nasprotni ognjeni pas ter se združiti z nemškimi četami, ki so pritiskale k trdnjavi, da bi razbremenili branilce. Tudi drugim oddelkom junaške posadke se je na nekaterih krajih posrečilo po zelo težavnih bojih dospeti do nemških bojnih črt, potem ko so izstrelili zadnjo kroglo in zadnjo granato ter izčrpali vso pre-hrano.	___________
Ponesrečen poskus angleškega izkrcanja pri Laerviku
Berlin, 26. jau. b. Kakor poročajo iz nemškega vojaškega vira, bo Angleži v noči med soboto in nedeljo poskusili izkrcati skupine uničevalcev na norveški obali blizu Learvika. Zaradi kar se da pazljive čuječnosti pri obrežni obrambi, ki je takoj nastopila, je docela spodletel poskus, ki sp ga izvedli s sedmimi ogledniškimi čolni. Obrežno topništvo je v sodelovanju z nemškimi brzimi ogledniki napadlo nasprotnikove ladje, še preden so prišle do obale, ter jih obsulo z zelo uspešnim ognjem od vseh Rlrani. Zaradi slabe vidljivosti in pa ker se je nasprotnik naglo obrnil, ne da bi sprejel boj, ni bilo takoj mogoče ugotoviti uspeha, ki ga^ je rodil nemški napad.
Kmalu nato pa so letalski ogledniki lahko ugotovili, da se samo pet nasprotnikovih ladij naglo pomika proti zahodu. Zaradi tega je čez vse opravičena domneva, da sta dve drugi bili potopljeni.
Obsežno policijsko čiščenje v Marseilleu
Vichy, 26. jan. s. Uradno poročilo marseille-skega policijskega ravnatelzstva pravi, da so med nekim policijskim nastopom v Marseilleu aretirali 6000 oseb. 1000 različnih kavarn in barov so zaprli. Do nadaljnjega je prepovedan sleherni promet v izpraznjenih mestnih predelih.
Angleške letalske izgube v preteklem tednu
Lizbona. 26. jan. s. Angleški viri priznavajo, da je angleško letalstvo pretekli teden izgubilo v Evropi 47 strojev. Ameriško letalstvo je izgubilo 6 strojev. V severni Afriki priznavajo izgubo 25 letal, na Srednjem Vzhodu pa 21 letal.
jišču in dokazujejo svoje sijajno junaštvo nasproti sovražniku, ki se je odločil, da bo zastavil vse za vse. Listi poudarjajo, da nemški vojaki v teh dneh izpričujejo najsvetlejše in najvišje vojaške vrline, kakor se je le redkokdaj pripetilo v zgodovini vseh časov. Položaj na vzhodnem bojišču pa tudi dokazuje silno važno dejstvo, kako velika nevarnost je bila Rusija za Evropo, potem ko se je skozi 20 let spreminjata v neznansko veliko tovarno orožja, in kaj bi se z Evropo zgodiio, če se ne bi dežele osi, ki so se postavile na čelo vseh drugih evropskih narodov, takoj ne odločile prekrižati divjaških napadalnih načrtov Moskve. Neznanske množice vojakov, ki so jih po načrtu pripravili za vojno in proti katerim se nemški vojaki ter junaški zavezniki danes bijejo, v resnici niso drugega kakor bedne množice, ki so jih leta in leta pripravljali za najbolj uničujoče bojno orožje ter jim stalno prikazovali vdor v Evropo kot edini cilj. Neznanske količine orožja vseh vrst, ki ga danes mečejo v borbo in ki predstavlja sad strahotnega truda tisočev in tisočev ljudi, sužnjev, so le sredstvo, s katerim je boljševizem hotel sprožiti strahoten napad, ki ga je po satanskem načrtu pripravljal v največji tajnosti. Jasno je, da niso mogli niti za dan odgoditi boja proti nasprotniku, ki so mu naposled strgal* krinko z obraza. Ce bi Evropa oklevala le za hip bi bila čisto gotovo izgubljena. Nemška »Diplomatska korispon-denca« poudarja, da se mladina, ki se tolče pri Stalingradu, dobro zaveda, da ni nič svetejšega kakor obramba domovine, lastnega plemena in lastne omike. V teh junaških branilcih je poroštvo za končno zmago.
Angleško priznanje
Lizbona, 23. jam. AS: Angleška admiruliteta poroča, da je bilo pri potopitvi angleške letalonosilke »Havenger« pri severnoameriškem izkrcanju v Francoski severni Afriki. 507 častnikov, podčastnikov in mornarjev, ki so izgubili življenje.
Vrnitev španskih otrok iz Rusije
Helsinki, 24. jan. S. Mladi Španci, ki so bili zajeti na finski fronti skupno z drugimi sovjetskimi vojaki, so dospeli v Helsinki. Kot dečko so to mlade Spance prepeljali v Rusijo med špansko državljansko vojno, da bi jih nato proti njih volji uvrstili v rdečo vojsko. Izjavili so, da ee niso čutili nikoli komuniste in da so bili prisiljeni boriti se v sovjetskh vrstah. Razen tega jih je stanje, ki vlada v Sovjetski zvezi in vse, kar so preizkusili v letih, ko so bili daleč od svoje domovine, prepričalo o zločinstvu komunizma. Mlade Špance bodo poslali nazaj v Španijo.
Vesti 26. januarja
Veliko število ljudi, ki so jih turške oblasti po slale na prisilno delo, ker niso izpolnili določb o enkratni oddaji premoženja, je bilo le dni izpuščenih, ker so naknadno poravnali svojo obveznost do države. V delovnih taboriščih je ostalo samo nekaj desetin takih grešnikov.
Viharji, ki divjajo na Atlantskem morju, so vrgli na portugalsko obalo več velikih bark ameriške izdelave. Domnevajo, da so to plovila, ki so jih uporabljali Amerikanci pri izkrcanju v severni Afriki.
V Angliji so poživili propagando za zbiranje sta-
rega železa. Listi predlagajo celo, naj bi zbirali stare ključe ter jih oddali na zbiralnih središčih.
Francoska vlada je sprejela sklep, s katerim jemlje francosko državljanstvo generalom No-guesu, Jouinu in guvernerju Peyroutonu.
V Valeneiji so slovesno pokopali bivšega špan-
skega poslanika v Rimu Lequija.
0 kulturnih zvezah med Italijo in Švico je ob velik udeležbi odličnega občinstva predaval v Rimu urednik vodilnega švivarskega dnevnika »Neue Ztiricher Zeitung« dr. Weibel.
Nove davke bodo s februarjem uvedli v Franciji. Visoke davčne pristojbine so določene za boljšo hrano, za okrasje, za obleko, pohištvo,, dišave, radijske aparate, avtomobile in klavirje.
Madžarska, hodi po jasno začrtani poti
Budimpešta, 23. jan. AS: Predsednik vladne stranke minister Lukaš je govoril včeraj na velikem shodu v Szolnoku. Med navdušenim odobravanjem množice je govoril o udeležbi Madžarske v vojni proti boljševizmu in o potrebi uvedbe novega reda v Evropi, kakor sta ga začrtala Hitler in Mussolini. Nov evropski red bo zgrajen pod političnim, gospodarskim in moralnim vodstvom Nemčije in Italije. Madžarska že leta in leta koraka ob strani velikih osnih «il ne iz obstranskih nagibov marveč iz zgodovinskih nagibov, ki jih narekujejo njene temeljne koristi. Madžarsko prijateljstvo z Italijo in Nemčijo ni govorniška fraza, ker izhaja iz enotnega čustva vsega ljudstva, ki
industrijski, kmetijski in denamiški sloji, ki poudarjajo, da je velika vojska za Ameriko brez haska, saj bi jo bilo po drugi strani tudi nemogoče prepeljati čez morje zaradi vedno hujših pomorskih izgub.
ve, da bo omogočila obnovo države politika Osi, ki je podrla mirovne pogodbe, katere so okrnile Madžarsko. Minister je nadaljeval, da se Madžarska zaveda naloge, katero je vzela nase v sedanji vojni in ve, da je od zmago osnega orožja, s katerim sodelujejo tudi madžarski vojaki, odvisen pravičnejši obstoj povojne Evrope. Madžarsko ljudstvo se ne bori proti boljševizmu iz. tujih koristi, marveč v lastnem interesu, ki jo tudi interes evropske civilizacije. In zato se madžarski vojaki skupno z italijanskimi in nemškimi bore za dokončen poraz razdiralnih sil ruskega boljševizma v Evropi. Dosedanji uspehi opravičujejo krepko madžarsko zaupanje v zmago, kajti nekateri krajevni uspehi osnih sovražnikov na raznih bojiščih nikakor ne bodo mogli vplivati na končni izid vojne. Italija. Nemčija in Japonska imajo vse vojaške, politične in moralne pogoje, potrebne za zmagoviti izid vojne. Na koncu Je minister Lukaš izrekel med živahnim odobravanjem topei oozdr.iv madžarskim četam, borečim se na vzhodnem bojišču.
VI. simfonični koncert
Snočnji simfonični koncert je prav zgovorno | pokazal, da res ni napačna zamisel prirejati koncerte z istim orkestrom pod raznimi taktirkami.
V takih prireditvah se Šele ustvari ostra meja med dirigentom in orkestrom, pojem dobrega orkestra in dobrega dirigenta, pojem, kaj resnično zmoreta oba skupaj. S sinočnjim koncertom smo bili zelo zadovoljni in že takoj v začetku z Belli-nijevo Normo, uverturo, je dirigent Mirko Polič odgrnil zaveso med seboj in poslušalci ter obdržal toplo in napeto razpoloženje, dokler ni izzvenel zadnji akord. Spored je bil zelo posrečeno izbran, tako da smo občutili neizmerno Širino in globino glasbenega uživanja, širokega in zadovoljnega razpoloženja. Živo smo občutili, kako objema in boža resnična muzika od navlake, ki je narejena samo zaradi akordov.
Dirigent Mirko Polič je z orkestrom storil, kar se mu je zahotelo in orkester ga je res voljno ubogal, lako da je človek užival že v tem lepem in neprisiljenem soglasju. Orkester je obvladal do najmanjšega giba, do najmanjše podrobnosti. Zlasti je dirigent polagal važnost na dinamično dovršenost in pravično razdelitev ulog raznih instru-"^nlov.
Dinamično je orkester obvladal v vseh registrih, v vseh prehodih, posebno se je to občutilo v Dvorakovi Simfoniji št. 4, op. 88 v Adagiu, ki je dinamično nevaren in kočljiv.
Vloge instrumentov je pravično razdelil, tako da je šlo brez prerivanja, vse o pravem času in na pravem mestu. Kakor smo bili na prejšnjih koncertih zadovoljni z violinami kot najbolj homogenim instrumentom v orkestru, tako smo bili sedaj zadovoljni z vsem orkestrom kot skladno enoto, kjer je vsaka skupina prevzela to, kar je cesarjevega.
Po dirigentovem preludiju je prišla Smetanova simfonična pesnitev Vltava, ki je bila višek ne samo po kompoziciji, ampak tudi po izvedbi, zlasti njen drugi del. Vse je obseženo v tej pesnitvi, kar ta voda vidi in doživlja na svoji poti, dokler se ne izgubi v daljavi.
Za zaključek Je orkester zaigral simfonično pesnitev Musorgskega Noč na Lisi gori, veselo rajanje duhov, splašen motiv kakor pri nas Klek, ki se poberejo, Čim zadiši po božjem.
Od vseh simfoničnih koncertov je bil snočnji najboljši v vsakem pogledu. Mislim, da bi bilo vsem zelo ustreženo, če bi koncert ponovili.
D. F.
Strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani v šolskem letu 1841-1942
Da ie zdravo in temeljilo šolnnie našean strokovnega vajenskega naraščaja velike važnosti za dober in sposoben mojstrski kader, nam ni treba še posebej omenjati. Tega dejstva se tie zavedajo samo izven meja našo ožje domovine, kjer posvečajo vso skrb in brigo dorašČaioČemu vajenskemu naraščaju, pač pa
in v III. razredu (12 vajencev v 6 razredih, poučevalo je 10 učiteljev. Ob koncu šolskega lela je bilo t>2 valencev In 83 vajenk. Po strokah: 100 frizerk, 1 slaščičarka in 1 vrtnarica, 2(5 brivcev, 20 pekov, 7 slaščičarjev, 6 vrtnarjev in ;i0 mesarjev.
Strokovna nadaljevalna šola za mehansko-
tudi pri nas, v našem najožjem krogu: Tudi | tehnične obrti. Vpisalo se je v začetku šolskega ljubljanska mestna občina je sama vzdrževala . leta 315 učencev in konec šolskega leta ostalo kar pet strokovno nadaljevalnih Sol, katere so 233 učencev, od teh po strokah: 75 strojnih
obiskovali obrtni vajenci in vajenke. Samo ne kaj podatkov naj navedemo o teh Šolah, ki pil jasno govore, kako veliko nalogo opravlja to šolstvo pri izobrazbi našega vajeniškega naraščaja. Spodaj navedeni podatki veljajo za šolsko leto 1941-42.
ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 333 vajenk in konec šolskega leta jih je ostalo 304. Sola ie imela 13 razredov. Poillevali so ledensko po 10 ur v enem razredu, skupaj 130 ur na leden. Solo ie obiskovalo 221 krojačic, 48 modistk. 27 pletni-čark, 4 fotografinje. 3 vezilje in 1 dežničarka. Vujenke so vplačale za šolnino 5(539.20 lir.
Moška strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti. Vpisanih 224 učencev v začetku in konec šolskega leta pa jih je ostalo 200, in sicer od teh 12 soboslikariev, 0 črkoslikarjev, 17 pleskarjev, 0 avtoličarjev, 7 fotografov, 3 pasarji. 3 knjigovezi, 4 tiskarji, 1 izdelovalec barv. 1 zlatar. 69 krojačev, 8 krznarjev. 82 čevljarjev. 14 torbarjev, 6 sedlarjev, 8 lanetnikov, 2 klobučarja, 1 ščetar in 1 pletllec. S šolskim poukom so začeli dne 11. februarja 1942 na meščanski Soli v Zgornji Šiški in pozneje za Bežigradom do 31. julija 1942.
Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti ie začela 18. februarja 1942 in končala 31. julija 1942. Vpisanih v začetku: 142 vajenim.. eev in konec.'ct!> 128. Po strokah: 32 zidarjev, 7 kamnosekov. 9 pečarjev, 60 mizarjev, 12 tesarjev, 2 glasbllarjn, 2 lesna strugarja, I avtokolar, 2 dimnikarja in 1 slukater. V I. razredu 44, v II. razredu 47 in v III. razredu 37 učencev.
Splošna strokovna nadaljevalna šola. Začela je s poukom 28. januarja 1942 in končala 31. julija 1942. Na šoli je bilo 89 vajencev in 102 vajenki. V I. razredu 44, v II. razredu 87
Delo obrtniškega poverjeništva v Novem mestu
S preureditvijo obrtniških organizacij so bila na Dolenjskem ustanovljena namesto prejšnjih skupnih združenj poverjeništva, ki sedaj delujejo po navodilih centrale Združenja industrijcev in obrtnikov, obrtniškega odseka v Ljubljani, ki dajo sedaj tudi vsa navodila poverjeništvom ter po njih rešuje vse zadeve svojim Članom. Na Dolenjskem Imamo sedai tri obrtniška poverjeništva — v Novem mestu, Kostanjevici in Mokronogu, kar najzgovorneje izpričuje moč obrtništva na spodnjem Dolenjskem.
V novomeškem poverjeništvu je vpisanih 544 mojstrov z 203 pomočniki in 802 vajenci, 114 mojstrov več kot lani. V združenju je največ včlanjenih mlinarjev in žagarjev, in sicer 136, vendar pa ti zaposlujejo najmanj delovnih moči. Za njimi je največ čevljarjev. Da je ta obrt cvetela tudi letos, dokazujejo številne prijave in odjave v združenju. Med drugimi obrtniki so častno zastopani tudi kovinarji, katerih je v novomeškem združenju 88 z 20 pomočniki Obrti je bilo v preteklem letu odjavljenih le 7. Učnih pogodb Je bilo v novomeškem poverjeništvu sklenjenih 122. med njimi največ v šivilskl stroki (84), v čevljarski 18, v mizarski 14, v drugih pa manj.
ključavničarjev, 52 mehanikov, 3 kovinski strugarji, 2 livarja, 2 brusača kovin, 3 modelni mizarji, 5 urarjev-optikov. 2 kovača orodja, 4 kovino vstikači, 4 brusači stekla, 1 puškar, 24 elektrotehnikov, 6 navadnih kovačev, 1 pod-kovni kovač. 21 inštalaterjev, 20 kotlarjev. 4 vulkanizerji in 4 radiotehniki. Poučevalo ie 13 učiteljev z upraviteljem vred. V I. razredu 121, v II. razredu 107 in v III. razredu 87 učcncev. Vajenci so vplačali šolniile 4423.20 lir.
Na vseh petih šolah v I.razredu 264 vajencev in 117 vajenk, v II. razredu 186 moških in 176 žensk, v III. razredu 220 moških in 142 žensk, skupni vajencev 770 in 435 vajenk, vseh skupaj 1205 učencev.
Vzdrževanje in reden pouk ie bil na nekaterih šolah precej težaven, in se ie morala mestna občina čez marsikukšno oviro, posebno ker ni bilo na razpolago dovoli učnih prostorov. Redni šolski pouk je bil prav za prav le na trgovski nadaljevalni šoli, ki ima svoie lastno poslopje: prav tako se je pouk v,redu razvijal na gostilničarski šoli, ki ima tftdi svojo streho na Privozu v Gostilničarskem domu. Takšno ie bilo delo in življenje na strokovnih šolah v šolskem letu 1941-42._____________________
Na III. javni produkciji šolo Glasbene Matice bodo izvajali posamezni gojenci našo glasbene šole po večini spored, ki je bil pripravljen že od I. in II. javno produkcijo, ki sta se vršili pred letošnjimi božičnimi prazniki, zato je marsikatera točka sporeda javno produkcije božičnega značaja. Spored pa bo izpopolnjen z nekaterimi prav srečnimi nastopi iz obeh prvih letošnjih produkcij. Podrobni spored je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica v malo filharmonično dvorano, kjer se bo vršila III. javno produkcija šole Glasbene Malice, jutri, v sredo, 27. t. m. ob 18.
Sprememba pravilnika o bolničnih pristojbinah
Čl. 1. pravilnika o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolnič-nili ambulancah v Ljubljanski pokrajini, odobrenega i odločbo z dne 18. julija 1941-XIX
št. 33, se spreminja takole:
»Na območni Ljubljanske pokrajine so sledeče j.avne bolnišnice:
1. splošna civilna bolnišnica v Ljubljani;
2. sjinekploško-ostetriška bolnišnica v Ljubljani;
3. bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec;
4..zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani:
5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu.
6. bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji.« Čl. 2. omenjenega pravilnika se spreminja
takole:
»V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine:
1. v splošni civilni bolnici in gineko1oš.ko-ostetriškj bolnišnici v Ljubljani, v bolnišnici za ženske bole/ni v Novem mestu in v bolnišnici usmiljenih bratov v Kaudiji:
za lil oskrbni razred 20 lir dnevno; za II. oskrbni razred 40 lir dnevno; za I. oskrbni razred 60 lir dnevno.
2. V bolnišnici za duševne bolezni Ljub-ljana-Studenec:
za III. oskrbni razred 10 lir dnevno; za II. oskrbni razred 20 lir dnevno.
3. V zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani:
za III. oskrbni razred 25 lir dnevno; za II. oskrbni razred 30 lir dnevno.
V 'zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb «e plačujejo še sledeče pristojbine: n) za obsevanje z radijem: od 1 — 10 MCI) po lir 7.30 za enoto, od 11—30 MCD po lir 6.— za enoto: nad 30 MCD po lire 4.— zn enoto;
b) za obsevanje z rentgenom! pri lahkem filtru za vsakih 10 R lir 0.40, tri težkem filtru
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Visoki- komisar je Iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Feliksu in Josipinl Gorenčič iz Vel. Lipovca, obč. Ajdovec, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
športno življenje GILL-a
Glavno Poveljstvo GIL-a je začelo »vojo normalno delavnost, predvideno po športnem koledarju XXI leta.
6.	decembra preteklega leta se je vršila~v Zagrebu boksarska tekma med liktorsko in ustaško mladino. Prihodnjega meseca se bo vršila zopet tekma v Veron)
Bližajo te dekliške in deške zimske tekme v Asiagu; tekme se bodo začele 25, t. m. in se bodo končale 31
Udeležila se bo tekem tudi reprezentanca Avanguardistov iz Ljubljane, ki primerno trenira na naših smučiščih in pričakuje, da bo dosegla svoj namen.
Z njimi ho šel tudi oddelek organizirancev, ki niso našli prostora med tekmovalno skupino in lnhko so srečni, da bodo prisostvovali zanimivi športni tekmi.
do 5000 R za vsakih 10 R lir 0.80, nad 3000 R za vsakih 10 R lir 0.40.
Bolnikom, ki se zdravijo v II. oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojuo.
V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, izvzemši stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi.
K bolničnemu zdravljenju se ne štejejo zdravljenja, za katera je treba dajati posebne ternpevtične pripomočke.«
V ostalem se določbe pravilnika, odobrenega z odločbo z dne 18 julija I94I-XIX št. 33, nc spreminjajo.
Ko je bila Ljubljana brez ledu...
Mogoče je naslov na videz nekoliko paradoksen! Ljubljana naj bi bila brez ledu? Kdaj? Katero leto? Pozimi ali poleti? Da, pozimi je bilo, ko je Ljubljana bila skoraj, brez ledu in ga je prav drago plačevala. Naslova pa ne smemo vzeli popolnoma dobesedno.
Bilo je leta 1809. Takrat je bila zima izredno mila, sončna in topla. Bili so dnevi, ko je že jutranja temperatura dosegla po več stopinj nad ničlo, kar se je letos primerilo le v nedeljo in ponedeljek. Marelice, ki jih takrat še niso v Ljubljani tako umno in niurljivo gojili kakor sedaj, so tisto leto začele cveletl Že sredi februarja.
V tej mili zimi pa je bil led zelo drag. V Ljubljani in okolici ni bilo mogoče nikjer dobili ledu, ker stoječe In mirno tekoče vodico niso zamrznile in tako niso mogli tudi o sv. Matiji sekati ledu, da 1>1 preskrbeli z njim različne ledenice, tako tudi ne ledenice mestne klavnice. Takrat je mestna klavnica se vzdrževala za ljubljanske mesarje posebno ledenico, ki je stala na vzpetini pri mestnem domu, približno tam, kjer je sedaj vbod v veliko zaklonišče pod Gradom. Ta ledenica je bila namenjena ljubljanskim mesarjem, da so tam shranjevali meso, kj ga niso mogli podnevi dopoldne prodati na svojih stojnicah v Šolskem drevoredu.
Veliko je bilo takrat lela 1899 povpraševanje po ledu. Plačevali so led po prav visokih cenah. »Bil je Jed drag ko žefran«, so pravili stari Ljubljančani. Ljubljana jo bila to leto primorana voziti led iz raznih gorenjskih krajev, tako iz Kranjske gore, z Jesenic In Bleda. Pripeljani so bili v Ljubljano vagoni in vagoni ledu.
In veiidltd In tntte le furmitclp l)obl se t viski lekarni
II mio bembino e a letto con rinfluerna... Mol olroK fe zbolel 50 Intluenco ...
Le cosi delte torme infiuenzali comprendono, accamo alln vera influenza, quei complesso di malattie invernali rappresentate da losse, tebbre, farlnglti, iracheiti, bronchiti.
In tuttl '• maianni da raHreddamento e rimedio sovrano la mHO»SNA“
lako zvane obtlke influence obsegalo ooieg resnične influence Še množico zimskih oboieni. kakor so kašel/. mrzlice, onelfa gr/a m sapnika, bronhitis.
Proti osem belezmm or eh ta a o Vam o omaga
B'INUT1LB SOFPRIBEI ZAKAJ BI TRPELI!
RODINA
Contro II raftrtddor« c la forme infiuenzali
Zoper orehiaa m oblike influence
Vprašanje nabave ledu za mestno klavnico je bilo to loto prav pereče ter je prišlo celo na dnevni red mestnega sveta. Mestni očetje so razpravljali o^ ledu in nazadnje sklenili, da nabavi mestna občina na Gorenjskem 80 vagonov ledu. Za nakup ledu Je mestni svet soglasno in brez ugovora votlral 1200 goldinarjev. Vagon ledu je stal 33 goldinarjev. Na ta sklep mestnega sveta je nato mostna občina nabavila nad 30 vagonov ledu. Toliko so ga rabili takrat za mestno klavnico. Pa tudi drugi Ljubljančani so takrat vozili iz gorenjskih krajev vagone ledu, lako pivovarna Union.
Mestni svet je pozneje spet imel priliko proučevati nabavo ledu. Na oni prihodnjih sej je bil namreč plenarni seji predložen obračufl o nakupu ledu, kt je točno do vinarja navajal vse stroške, ki jih je povzročil led, oziroma ki jih je naprtila mestu premila zima, ko ima navadno mestna občina velikanske izdatke zaradi snega in hude zime. Izdalki za gorenjski led so bili brez ugovora odobreni.
Včeral. na Pavlov dan, je bilo kaj muhasto vreme. Nebo močno oblačno. Sonce je skušalo pokukati na Ljubljano, toda zakrivali so ga močni oblaki. Jasniti se je hotelo, a ni šlo. Bilo je tudi nekoliko vetrovno, proli večeru je začelo zmrzovati in vdiral je mrzlejši sever, lako da je davi postalo že hladneje in je živo srebro spet zdrknilo pod ničlo. Imeli smo drugače prav prijeten mraz. O sv. Pavlu krožijo med narodom po deželi najrazličneji vremenski izreki, ki skušajo nakazati, kakšno da bo vreme skozi vse poletje.
»Če Pavel nebo zjasni, dobro letino naredi. Čo oblake preganja, leto deževno naznanja,« pravi en tak vremenski rek, ki Je razširjen po raznih dolenjskih in deloma tudi notranjskih krajih. Drugi rek spravlja Pavla skupno s sv. Jurijem. Ljudje pravijo, ko se pogovarjajo o vremenu ob topli peči na kmetih, kratko takole;
»Če jo sv. Pavel po kopnem primaha, sv. Jurij potem po snegu prijaha.<
»Na oba Pavla jasno vreme. Jeseni sadja veliko breme.«
In še mnogo drugih vremenskih izrekov je navezanih na sv. Pavla, ki je tudi nekak zaščitnik beračev in se prav na njegov dan zima nekako prelomi. Polovico zime imamo že za seboj in druga polovica navadno ni več tako huda in strašna, ko se tudi dan vedno bolj razteguje in dobiva tudi sonce večjo moč in nam pošilja večjo toploto.
Letošnjo zimo smo Še nekako dobro pretolkli, brez hujših stisk in kriz za kurjavo, kar 6e jo n. pr primerilo v hudi zimi leta 19?9. O letošnjem mrazu ne moremo posebno tožiti in jadikovati. Prestano je in ?dravl smo!
r4htevajte povsod naš list!
I Jenko Urbančič:
Tatjana
Kadar zadišim ime Tatjana, podanem dobre volje in ustvarim si podobo dekleta plavili ali vflnj svetlih Ins.
Ko sem hodil v prvi razred ljudske šole, so imeli pri gospodarjevih dete, ki mu je bilo ime Tatjano. Vsi snno radi videli todeklctce, ker je bilo baje lepo. Ne spominjam se več obrai/a, ampak sem vseeno prepričan, da je bilo lepo prav toliko kot v»i drugi otroci, ki so še v plenicah. Tukrat so vsi lepi in nesmiselno je govoriti še o posebni lepoti. ker pomeni lepoto že beseda dete. So izjeme, sicer pa *e začnejo razlikovati otroci šele v drugem. tretjem Letu. — Sedaj vem, da je nriljomogla k tisli posebni Tatjanini lcix>ti< njena snežnobela posteljica, nredvsem pa svetla in topla soba, v kateri je ležala. Soba je imela svetel n-od in je bila opremljena z lepim pohištvom, na oknih pa so viseli prozorni zastori. S toplim veseljem se spominjam tudi klavirja, na kutoregn je . igrala gospodična Srdbrna, Tatjanina leta. Nekaj zlatih zob, ki se Je svetlikalo tej ženski ob ustnih kotih, mi je. sila ueaialo in sem jo ravno zaradi1
tega uvoževal. Ker sem' videl, da po-stavljj pred igranjem na stojalce klavirju pole papirja, sem poizkušal* tudi jaz tako: Prinesel sem si slovensko šolsko čitanko in jo odprl na strani, kjer je bila natisnjena pesemca s pripadajočo luirvno podobo: tCc v polje teče zajec, za njim pa se steguje neroden možak in le za las mu je izmuznil hitri uhljač rep.« Ob tej pesmi, prav za prnv bo-lj ob podobi, sem se zamislil in nrišlo mi je v ušesa simfonija o širokem poliu, bežečem zajcu in nerodnem in-ožu. Toda prsti so udarili slepo na bele trnke, zato je nastalo žalostno nesoglasje in sem bil razočaran.
Da, do danes je Tntiana že_ zrasla in mora biti ravno »pajkec«. (To besedo «i je izmislil moj prijatelj za dekleta ko niso več. ravno smrklje, ki bitjih lnhko poslal po tobak, pa tudi nt|! že gospodične, do katerih moraš en^ejizir. če nočeš, da bi fe premerim pogledom, in ker moj prijatelj \n«melmje toke »najke« — prav tako rTrdi.-4a^. zaradi njihove otroško-domišljave y^nosti. jih ie na spretniiolišču zazjlApdval s številkami; baje jih je naštojjjfe čez ducat). Če je še dani'« tako lop?; ne vem. Tudi neko drugo dekletce, ki sem jo nekoč pestoval — njeni starši so imeli prav tako
lepo opremljeno stanovanje i. belo prepleskanimi vrati — sem videl kasneje: bilo je zares grdo. Ali pa na primer jaz: moti mi pravi, da sem imel kot (lete prav bele lase in sem bil res Srčkan *er priden, kasneje p« sem postajal vedno bolj trmast in neubogljiv ter sem se začel potepati. Tiste materine nade, da bom vedno srčkan in priden, so torej propadle. In sedaj sem tak »halambroc, kot pravi mati, da me ni kar nič vesela; in tudi pri dekletih nimam sreče.
*
Druga Tatjana — klicali so jo Tanja — je bila velika in silo, sila drobna, obraz pa je imela angelski. Bila je kot nedolžno dete, zakaj imeila je otroški glos in ravnotak pripovedni §log._ Tisti čas sem hodil v četrto šolo, poljubil pa se do takrat z žensko še nisem nikoli. Res, žal ji je lahko, ker mj ni bila naklonjena: ko golobčka bi me imela, čisto belega. Da. bil sem še tako sramežljiv, da se ji nisem upal razkriti ljubezni; o poljubu, o tem se mi je le sanjalo. In vprav zaradi tega | sem pogorel. Seveda, seda j se smejem temu. Taki smo sploh vsi ljudje, da ! nu.m je najhujše tisti gorje, ki nam je najbližje, posebno še, čo je pred nami. Na ono, ki smo ga že zdavna pretrpeli, gledamo s toploto v srcu; če pa
je še ljubezensko, se mu colo smejemo. Prav tako, ko kadar pridemo « snega in divje burje v zakurjeno soljo; zunuj še vedno režejo ostre snežinke, mi pa se stisnemo k toplemu ognjišču in prisluškujemo s toplo radostnim srcem divji burji in ječanju tramovja.
I Ta Tatjana je bila tudi drugo in do sedaj zadnje dekle, ki je bilo krivo mojim ljubezenskim pismenim izbruhom. In prav tako tudi to ni smešno, zakaj to so bili začetki, kakor ima pač vse svoj začetek, razen — kakor trdijo
— veemirje in pa večnost.
*
Ko sva se potikala s prijateljem ob morju s potepuško culo, sva šla, bolje rečeno: ušla čez ograjo — bilo je na Trsatu — na veselico. Tisti večer sva spoznala dekle v nisanočrtasti obleki. Bilo je svetlolaso, lepe postave, lepega in sila, sila mirnega obraza. Ime ji je bilo Tatjana.
| »Skoraj bi se zaljubil,« 9em dejal prijatelju, ko sva čez nekaj dni stopala po ostrem prahu brezkončne ceste.
j Ampak potepuško-žicaijevo srce je
— na srečo — razkosano v mnogo, ■mnogo delcev, razstresenih po mnogih, mnogih krajih.
Nasledn je leto, ko sem šel s pote-pusko-žicarskim telečnjakom v svet sam;.vsp.m srečal pri blagajni dve gospodični, ki sta dopovedovali blagajniku, da bi radi tak in tak vozni listek. Razumel sem neejiora.zuni. se vmešal ter raztolmačil in bilo je v redu, zato sta se mi zahvalili, jaz pa sem rekel: »Prosim « Ko je prišel vlak, sem stopil v tretji razred, eno dekle pa v drugega.
7.	denarjem sem bil takrat že pri kraju, zato se>m razmišljal in se domislil. Ko je prišel sprevodnik, sem ga zaprosil, če me pusti, da grem prodajat razglednice — slikal sem jih sam s tušem — skozi vse vagone drugega razreda, v katerem se vozijo po navadi imenitnejši ljudje. Dovolil mi je, zakaj bil je še mlad, bolj šaljiv in ne tako službeno strog, kot so nekateri stari, posebno tisti s privihanimi brki, ki potejnihom-žicarjem prav nič ne ugajajo. — Ko sem prišel do '"e<rn dekleta s postaje, sem ji ponudil prav tako kot ostulim. zakaj zdelo se mi je nedosledno, delati izjemo.
»Oglasite se, prosim, ob povratku!« mi je dejala prijazno.
In ko sem oblezel vse vozove, do poštnega, sem «e vrnil k njej, ki je samevala v mirnem oddelku.
n
		
	»w@Biw2MulraI.ifaKaLkutriiiiJ I** M	
Skozi odprlo okence ju je gledal lunin krajec ter jima pokazal pot.
»Tu, skozi okno pobegneva!« je zašepetal dečko. >Vrata bi še morda zaškripala in bi naju izdala k
Prisluhnila sta: na podstrešju je bilo posvetovanje, v sobici pa govorjenje obeh njunih dihov. Vse je bilo torej v redu. Tiho sta zlezla skozi okno in že sta stopala; ne, nista stopala, ker čarovniški škornji so ju nosili kar po zraku.
nm,
*
Na podstrešju pa sta medtem čarovnika že sklenila njuno smrt...
Med dva pokonci stoječa trama sta obesila velikansko rezilo, ki je čakalo, da eden izmed njiju pritisne na vzvod...
Ko sta bila z rezilom gotova, sla skoraj legla po tleh ter prisluškovala. Skozi podstrešne špranje sla čula olroško čebljanje:
»Grofič, čarovničina hči, grofič, hči...«
Komedija »Vihar v kozarcu« na Rokodelskem odra
*
To lopo komedijo so uprizorili pred tednom, sinoči pa ponovno podali Številnemu občinstvu, ki je sprejelo igro z radostjo in navdušenjem. Ker bodo igro ponovili vsaj dvakrat, hočem po reprizi spregovoriti nekaj pripomb v lažje umevanje dela. — Pisatelj Frank je tu srečno posegel v občinsko politiko in njeno okolje ter nam nabral iz nje ves osebic, ki nas zabavajo, da je vctelje.
Dr. Tos je mestni občinski svetnik in sloji tik pred izvolitvijo za župana. Tedaj mu skoči na pot novinar Burdach, ki jo objavil v Večerni posli novico o Tošu, ki da je nesocialen. Nastopi po-■*pa Vogel, ki je vsa nesrečna, ker ji je občinska uprava, vzela psička Tončka zaradi neplačanega pasjega davka, ter ga dala v rejo občinskemu slugi. Prosi pomoči .dr... Tosa; toda ta jo zavrne. ^ notico o tem nesocialnem ravnanju z ubogo prodajalko cvetlic Voglovo je povzročil novinar, da je doživel Tos na volilnem shodu polom. Poleg tega je vzel Burdach psička iz slugove hiše in ga vrnil Voglovi. la malenkostna zadeva je vzbudila dosti hrupa — res je bila »vihar v kozarcu«. Dr. Tos je iz ma&čevnnjn naneril tožbo proti novinarju. ki da je ukradel psička. Stvar je vzbudila mnogo smeha, zlasti pa pri sodni obravnavi, pri
Farani mokronoške župnije se še niso zbrali tako polnoštevilno na pokopališču kakor na dan, ko so položili v skupen grob mučenike Mavsar-jeve družine. Mlado in staro je prihitelo semkaj, da poslednjič počasti zemske ostanke dobre Mavsarjeve družine. Ta dan bo ostal vsem v neizbrisnem spominu in je za vedno mejnik, ki je ločil tudi prebivalstvo teh krajev, da bodo hodili za temi svetlimi liki, ki so s svojo krvjo napojili našo zemljo, da bi rodila dobre sadove.
Ostanke zažganih trupel Mavsarjevega očeta Jožeta, njegove žene Terezije roj. Bukovec, in ostanke trupel marljivih Mavsarjevih otrok Mi(T-ke, Darka, Petrčka in Stankota, so zbrali v skupno krsto in jih pripeljali v Mokronog. Ob odprtem grobu je spregovoril v slovo Mavsarjevi družini župnik g. Slanič Janez. Njegove besedo niso bile besede slovesa, žalosti, temveč besede upanja, ki ga lahko gradimo samo zaradi mučc-
Edgar VVallace:
kateri se pojavijo poleg dosedanjih še nove osebe, med njimi naj omenim zlasti sodni dvor in še sodnijskega slugo. Pri vsem komičnem dejanju se razvozlja stvar tako, da se razrešijo simpatije med nekaterimi osebami komedijo v dokončni rezultat: trije pari se najdejo.
Snov dejanja kaže nekaj resnih razmotrivanj, lako o programu občinskega svetnika Tosa, največ pa je tu komičnega: tako žalost in prepir zaradi psička, zlasti pa v smešnih osebah, ki nas kratkočasijo, predvsem sluga, a tudi drugi.
Igranje je bilo gladko Dr. Tosu je vloga narekovala resen značaj in g. Čehuta ga je pogodil. Žurnalista je spretno tolmačil g. Korošec, ki ga ctUjkujo krepak govor in izgovor. Gospo Vogel pa je v njeni preprostosti in ljudski zgovornosti izvrstno podala Zupančičeva. Vrhunec zabave pa je nudila komična osebnost, mestni sluga, v Aceetovi interpretaciji. Tudi ostale osebo so se odlikovale. Režiser Korošec je vodil igro zares odlično.
Veseloigra je napolnila dvorano do zadnjega sedeži in stojlSča, zabavna igra z svojo lahko vse-luno bo pa So privabila občinstvo, ki želi razvedrila.	DrGx,_
niške krvi številnih slovenskih žrtev. S prerokom Bzekielotn jo govoril: »In peljala mo jo roka Gospodova na sredi polja, ki je bilo polno kosti. Vodila mo je vse okrog po polju, kjer je bilo polno trohnelih — suhih kosti. In Gospod Je rekel: Sin človekov! ali misliš, da bodo te kosti oživele? In odgovoril sem, pravi prerok; Gospod Bog, ti veš! In rekel je Bog preroku: Reci kostem: suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo: z žilami in mesom in kožo vas bom obdal in duha bom v vas poslal in oživele boste in zvedele boste, da sem jaz Gospod, In dvigati so se začele kosti in obdajati z mesom in stali so pred njim živi ljudje.«
Zdi se, da Bog ponovno pošilja preroka okrog, da nam vsem govori z močnim glasom: To razmetane, ožgane in raztresene kosti bodo oživele in združile se bodo očetove in materine
in hčerine in sinove kosti in gledali bodo Boga in vsi bomo zvedeli in videli, da je Bog Gospod.
Te kosti bodo oživele! To božje zagotovilo nam bo dalo dovolj moči in poguma tudi za bodočnost, kajti tako je, da se zdi človeku: prerok Izaija se oglaša: »Tisti čas se bo žena oklenila onega moža, rekoč: svoj kruh bomo jedle in v svoja oblačila se bomo oblačile, samo svoje ime nam daj. Tisti dan bo Gospodov. In vsak, ki bo vstal, bo svet imenovan.«
Greh in zločin lahko slavita zmago. Vsi vemo, da le zlo iiore početi tako strašno. Po preroku pa nam Bog spet tako govori: »Kaznoval bom grešnike, ko se dopolni število izvoljenih.« Ta kri nedolžne Mavsarjeve družine naj bi to dopolnila. Sprejmi Bog nedolžno kri v zadoščenje in skrajšaj dneve trpljenja!
Športni drobiž
V soboto in nedeljo so se v Leipzigu pomerilo telovadklnje iz Hamburga, Leipziga in Berlina. Bil Je to medmestni triboj. Zmagale so telovjjdkl-nje iz Hamburga, katerim je sodniška komisija prisodila 559 točk. Na drugo me3to so se plasirale Berlinčanko z 552.2 in končno one iz Leipziga, ki so si nabrale 545.4 točke. Po doseženih točkah je razvidno, da jo bila borba vroča. Prvič po dolgih letih pripravljanja so telovadkinje prikazale talno telovadbo, ki dozdaj Se ni bila prikazana na nobeni telovadni prireditvi. Pri talni telovadbi pa so se najboljše pokazale dekleta iz Leipziga.
V Celovcu so imeli v soboto in nedeljo velike hitrostne drsalne tekme, pri katerih so sodelovali najboljši nemški drsalci. Največje zanimanje je bilo za srečanje med Dunajčanom inž. Stieplom in pa Berlinčanom Engelandom. Pomerila sta se v večih disciplinah. Pri skupni oceni je zmagal Berlinčan, ki si je nabral 213.50 točk. Šele na tretjo mesto je prišel Dunajčan Stiepl. NajzanimivejSe so bile drsalne točko na 500 m, 10 km in 3000 m. V teku na 10 km je zmagal Berlinčan v času 18:48.3. Stiepel pa je potreboval za isto progo 19:133. Kaj več o teh velikih zimskih igrah v Celovcu pa še med tednom.
V okvirju hokejskih tekeni za nemško državno prvenstvo je bilo včeraj odigranih nekaj tekem. Tako sta se na ledeni ploskvi oomerili moštvi Mannheima in BSC iz Berlina. Zmagalo je moštvo Mannhelma s 3:2 in ro tako plasiralo v nadaljnje tekmovanje. — Z rezervo pa beležimo tudi izid
| tekme KAC in nemškega državnega prvaka Ries-sersee v Monakovem. Kakor smo izvedeli iz pr-
Ljubljana
Obvestila
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vabi svoje člane, da se tekom 8 dni javijo za semenski krompir, in sicer pri do-tičnih članih, pri katerih so ga dobili lansko ielo.
L juhi ja ntrfttt {jlettališče Drama:
Torek, 26. januarja ob 17.30: »Deseti brat«. Red Torek.
Sreda, 27. januarja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. ' Red Sreda.
četrtek, 28. januarja ob 17.80: »Veliki mož«. l#ven. Opera:
Torek. 26. januarja ob 17: »Sestra Angelika«. — »Sedma simfonija«. Red A.
Sreda. 27. januarja ob 17: »Beg iz sera ja«. Red B. Četrtek, 28. januarja ob 17: »Thais«, Red Četrtek. Petek, 29 januarja: Zaprto (generalka).
Sobota, 30. januarja ob 17: »Zemlja smehljaja«, hed Premierski.
1 Soreniskega
Na vzhodni fronti je padel koroškj rojak, vitez železnega križa, Hari Polevvacz, ki je bil odlikovan z zlatim nemškim križcem 1. in 2, stopnje ter z raznimi drugimi odlikovanji. Poveljeval je polku oboroženih oddelkov SS, Nadalje so padli 28 letni višji lovec Hans Simoner, 42 letni narednik Franc Klingcnstein, desetnik Herbert Abfalter, 34 letni planinski naddesetnik Jurij Leban, 23 letni desetnik Alojz Raseh, 19 letni topničar Hans Jtirgen Weiss, letalski narednik pri strmoglavcih Jožef Wider, 26 letni podčastnik Peter Groli, 21 letni sanitejec can-d. med Hans Hainburger, desetnik Franc Kol-pif, 22 letni prostovoljec pri SS Rudolf Pietsch-nigg in nadzornik ranjencev Rudolf Stoki,
Proslava obletnico .prevzema oblasti. Gorenjski časopis »Karavvanken Bote< poroča, da se bodo 30. januarja vršile povsod slavnosti v proslavo desete obletnice dneva prevzema oblasti.
Zasedanje občinskih komisarjev v Kranju. To dni je bilo v hotelu »Evropa« v Kranju zasedanje občinskih komisarjev v kranjskem okrožju. O bistvu tn vsebini nemškega občinskega reda je predaval član stranke Bretschnelder, ki je obravnaval zlasti točke ohčinskega reda, ki se tičejo Gorenjske, kar ho prišlo v poštev, če bodo ustvarjeni vsi pogoji za samoupravo. Predelal je tudi osnovne pogoje za pridobitev samouprave občin na Gorenjskem. Predavali so Še drugi strokovnjaki o upravnih vprašanjih.
Smuške tekmo v Žiroli. Telovadno in športno društvo v 2ireh, smučarski oddelek, je pred nedavnim priredilo smučarski tek na 1500 m z višinsko razliko 300 m. Tekmovalo je 19 mož, najboljši čas in prvo mesto je dosegel sin župana Ivan Selak iz Stare vasi. Progo je prevozil brez padca v 66 sekundah.
Izdajanje knjig iz občinske knjižnice v Domžalah. Krajevna skupina v Domžalah bo od 21. januarja tedensko izposojala knjige iz občinske knjižnice In sicer vsak četrtek od 19 do 19.30 v uradu stranke. Knjižnica ima zlasti leposlovne knjige, na razpolago pa so tpdi strokovne knjige iz raznih znanstvenih strok.
laflBaaaaaaaBBasaaaigaaBiEinnnBOBSBB
Spet dve novosti
bo začel priobčevati naš list, da ustreže načelu, ki smo si ga zastavili: dajati našim naročnikom in bralcem čim več in čim zanimivejšega berila. — Zato bomo
5. februarja
začeli prinašati v podlistku izvirni roman mladega slovenskega pisatelja Toneta Glavana pod naslovom:
»Zemlja je zadihala«
Hkrati bo »Slovenski dom« začel objavljati izredno zanimivo delo z doslej neznanimi ugotovitvami o boju Napoleona I. s papežem in Cerkvijo pod naslovom:
»Zastolčasi Napoleon«
Kdor si hoče zagotoviti za nekaj mesecev zanimivega berila, naj s 1. febr. naroči
»SLOVENSKI DOM«!
vega vira. je zmagal KAC z 2:3. Tekma je bila prijateljska in ni veljala za prvenstvo.
V nedeljo so se v ringih srečali amaterski boksarji iz Nemčije in švedske. Zmagali so domačini z rezultatom 12:4. Borbe so bile silno napete.
ar
Zahar s kratko
3.
Žabar
Bilo je že preccj mračno, ko sta dospela dva potepuha, ki sta obšla vas Morby, no deželno cesto. Izogniti se vasi, je bilo zelo težko in naporno, kcir je dež, ki je padal ves dan, spremenil zorana polja v blatn-o brozgo. Moja je bila skrajno neprijetna.
Prvi potepuh je bil visoke postave, neobrit, zanemarjen. Nosil je obledeli rjavi suknjič, zapet z gumbi do brade. Klobuk je imel potisnjen na teme. — Njegov pajdaš je bil v primeri z njim majhne postave, čeprav ie bil srednje velik in dobro raščen, Sirokopleč korenjak. Med potjo po cesti nista^ spregovorila niti Besede. Manjši možak je obstal dvakrat in zastrmel v temo, ko ‘la ga kdo zasleduje. Nenadoma je zagrabil za ramo večjega moža ter pa urno potegnil za grmovje, ki je raslo ob cesti. To se je zgodilo v trenutku, k<> je^med hrupom in škropljenjem blati švignil avto miuno njiju. Kmalu sta zavila s ceste, prečila nekaj razorov jn prišla na rob neobdelane nji-ve’ o62 ^atero je vodila stara sled.
»Sedaj bova kmalu na mestu,« je zamrmral mlajši mož. Večji je priki-ma'l 2 A glavo. Kljub vsej uravnoveše-
nosti, so njegove oči budno opazovale in ogledovale vsako najmanjšo točko prod seboj... samotno hišo na obzor-iu, ki je bila podobna kozolcu, grofijo Essex . .. kakor je mislil, sodeč po številkah avtomobila, številko je opazil, ko je avto zdrvel mimo njega. Neobdelana zemlja... morda je vodila h kaki stari, zapuščeni gramozni jami, ki je že izčrpana... ali po h_kamnolomu? Ob poti je bila pritrjena na majavem stebru oglasna .deska. Bilo je preveč temno, da bi bil čitljiv že na pol izbrisan napis. Le beseda »apno« je bil« še dobro vidna.
»Torej kamnolom?«
»Šele pozneje bo mogoče ugotoviti, če je to res kamnolom.«
Pod suknjičem je občutil svoj brow-ning. Nosil ga je v zadnjem žepu. Pomoči ni bilo prifa.kovati in je tudi ni pričakoval. Karlo ga je v središču mesta vzel v bedni avto ter ga vozil na o-kol.i v dežju, tako da je vozil postranskih poteh ter se izogibal mest in vasi. Čeprav bi sedel Gont^r tudi ob šoferjevi strani, se ne bi mogel orientirati. Posadili pa so ga v temno notranjost avtomobila, da ni prav ničesar videl.
Wel1ingdale in njegov spremljevalec, ki sta ga čuvala, nista bila aa aivto
pripravljena. Potepuh z avtom je bila nezaslišana zadev«. Ko je na dogovorjenem kraju v središču mesta čakal na Karla, je nenadoma pred njim obstal avto. Pritajeno mu je nekdo zaklical: »Vstopi!« Nato so ga posadili na zadnji sedež in po že omenjeni vožnji »ta stopila iz avta in nadaljevala pot po polju. Genter je videl pred seboj zarjavele železne vozičke, ruzmofanc železniške tirnice, med njimi globoke, j dežjem napolnjeno razstrelilne jame. Na drugi strani — na ostrem robu kamnoloma — je stala majhna lesena koča in k tej je namenil Karlo svoje korake.
»Nervozen si, kaj?« ga je vprašal. Glas mm je zvenel poln prezira.
»Ne posebno,« je rekel drugi'hladno. »Verjetno je, da so Žabarji tamkaj v koči?« Karlo 6e je nalahno nasmehnil.
»Tamkaj ni nobenega,« je rekel. »Le Žabar. On pride iz kamnoloma. Izp'>d koče se namreč nahaja stopnišče. [Dobra ideja, kajne? Koča visi ravno nad jamo jn stopnic ni mogoče videti, čeprav se splaziš po trebuhu in gledaš preko roba globeli, jaz sem že enkrat to poizkusil. Njega ne ImmIo nikoli ujeli, tudi če bodo poslali semkaj milijone detektivov.«
»In če kamnolom obkrožijo detektivi?« je menil Genter.
Spremljevalec je odkimal.
»Pa vendar ne misliš, da on tega ne bo pravočasno izvedel in ni že na vse mislil, če bi ga hoteli ujeti. On vse
ve, Žabar!« Pogled je uperil na roko drugega moža. »Ne bo te hudo bolelo,« je rekel. »In se izplača! Nikoli več ne boš brez tovarišev, Ilarrv. Če boš prišel v neujjoden položaj, te bo branil prvi in najboljši odvetnik in te bo rešil. Mi iščemo take mladeniče, kakršen si ti, kajti mnogo je lumpov, ki si bogvekaj doinišljujejo, če store kakšno malenkost. Vem. da boš sposoben, da vodiš in izvršuješ velika dela, in če /a Žabarja ukreneš ka.kšno posebno delo, te za to prav pošteno nagradi. Če pa oboliš ali če si lačen, ti bodo Žabarji pomagali. To je vendar lepo, kajne, in kaj hočeš še več?«
Genter je molčal. Bila sta le še kakšnih 12 korakov od koče, ki je stala nasproti močnemu poslopju, sestavljena iz močnih brun, z vratmi in zagrnjenimi oknicami. Mož, ki se je imenoval Karlo, je dal Genterju znamenje, naj počaka, sam pa se je podal naprej in potrkal na vrata. Genter jo videl, ka,ko je mož stegnil roko k oknu in oknico za širino roke odprl. Sledil je daljšj šepetajoči razgovor, potem je prišel Karlo nazaj.
»Rekel je, da ima delo za tebe, delo, ki ti bo vrglo krasen dobiček, če tK)š pameten .seveda. Pasjo srečo imaš! Ali poznaš Rochemore?«
Genter je prikimal. Poznal je to aristokratsko predmestje.
»Tamkai stanuje mož, katerega je treba »okoii prinesti«. On prihaja vsako noč z vlakom, ki pripelje na po-
stajo ob 11.15. Vrača se iz svojega kluba in gre peš domov. Na poti domov gre tudi po temni ulici in s korobačem bi se pa dalo brez posebnega truda spraviti na oni svet. Le udarec, in konec je z njim. To pa ne pomeni, da ga je treba umoriti. Razumeš?«
»Zakaj pa želi, da to storim?« radovedno vpraša veliki potepuh. Odgovor in pojasnilo sta bila več ko razumljiva.
»Vsi novi morajo storiti nekaj, da dokažejo svojo hrabrost. Torej, kaj meniš o tem?«
Genter se ni obotavljal z odgovorom. »Storjeno bo,< je rekel.
Karlo se je vrnili k oknu in poklical spremljevalca, naj mu sledi.
»Ostani tukaj in pomoli levo roko skozi okno,« je rekel.
Genter je zavihal manšeto svojega razmočenega rokava nazaj in vtaknil levo roko skozi razpoko. Njegovo roko je nekdo s trdim prijemom zagrabil in istočasno je začutil nekaj mehkega in mokrega na svojem zapestju. Mislil je, da čuti gumijev pečat ter je priča.ko-val_ bolečino, ki bi morala slediti. Bolečina je res sledila. Bilo je ko žareče zbadanje tisočerih igel. Nato je prijem ponehal, Genter je potegnil roko nazaj in strmel začudeno na risbo, pomešano s krvjo in črnilom, ki mu jo je nekdo vtetoviral na roko.
»Ne zbriši!« mu je rekel pridušeni glas. kj je prihajal iz temne notranjosti koče. »In sedaj lahko prideš notri.«
I | <11——TU I
Kavsarjeva družina na zadnji poti
Ostanke ožganih trupe! so pokopali na pokopališču v Mokronogu
PR\REO\t
HENRIK SIENK1EWICZ
roiJlJSJ. .
ROA\ANV SLIKAH
lože Krivec:
Klešček išče zlato
Jama pa je rasla, se poglabljala, zijala vedno bolj. Že se vzravnani postavi nista več videli iz nje, le še lopate, zemlje ■;o padale na svetlo. Kramp je pel in udarjal ob kamenje, opate so rile, motike so sekale. Prepotene srajce so se sproti sušile na vročili telesih, da se je kadilo z njih, pot je kapljal 5 čela v mrtvo zemljo, globoko v jami, ki še dračja ne bi rodila, čvrste mišice so se neprestano krčile in širile, zaganjale kramp, motike, še za južino sta si vzela le kratek čas, pa že spet odtajala na delo. Lestvo sta morala prisloniti, da sta se spustila 7 jamo in spet zlezla iz nje, a o zlati Atilovi krsti še ni bilo luha ne sluha. Nobenega sledu o njej. Vedno enako daleč sta lila od nje, prav nič še ni bobnela zemlja pod njima. Včasih da poskušala trkati po stenah, da bi se od kod zaslišalo votlo bobnenje. A ga ni bilo in z njim tudi ne zlata, ne bogastva, ve sreče zanj in za revne ljudi...
Ljudje že skoraj niso mogli več vzdržati v negotovosti. Vsi jo bili prežeti z radovednostjo. Po vseh' mogočih poteh so loteli priti Kleščekovi molčečnosti za hrbet, na vse načine so poskušali, a jim le ni uspelo. Le to so zvedeli, da mislita ropati še dolgo, dolgo in globoko.
Celo na drugem bregu Dravinje so se ustavljali, stegovali rratove in zijali proti kupu sveže zemlje. »Kam le neki vrta, rabiti Haložan!« so se mu posmehovali. »Se za sol si izposojuje, pa bo zidal? Kočar bo zidal?«
Cesar moški niso izvlekli, so pa hotele ženske. S svojimi zvitimi in priliznjenimi jeziki so začeli siliti in opletati okrog Kleščekove žene. Ženska se z žensko razume in boljši mojstri so v poizvedovanju in sklapljanju novic kot moški. Bog jim je ta talent kot za nameček poklonil. Tega se tudi prav dobro zavedajo, zato so le redke, ki bi ga zavrgle.
Celo stara Režekovka se je slinila okrog plota, se oprijemala plank in ppnujala besede. S prijaznim obrazom in sladkimi besedami se je motala okrog Kleščekovke.
»Menda ja ne boste zidali na travniku?« je bleknila nekega dne z natona proti sosedi.
»Ne! Ne! Kje neki naj bi dobili denar?« se je je otepla Kleščekovka.
»Seveda! Danes taka stvar mnogo stane. Človek mora dobro premisliti, preden začne kaj takega,« je prikrito potožila.
»Res je, res!«
Kleščekovka je že zbežala v kuhinjo, da je pripravila južino.
Neko soboto popoldne pa jo je primahala Režekovka naravnost h Kleščekovki. Privlekla je polno košaro v rokah.
»Rekla sem, da ti bom dala malo korenja. Vidim, da ga nimaš pri hiši. Za kako prikuho pa se izvrstno poda. Malo krompirja s korenjem na kropčku je kar dobra večerja,« je modrovala.
»Dobra je, res!«
Začeli sta se meniti o kuhi. O letini, o možeh, o delu sta nadaljevali pogovor.
»Že dolgo gledam, da kopljete nekaj doli na travniku!« je začela Režekovka.
»Saj se jezim, a nič ne pomaga!« se je Kleščekovka potožila. Prijazna soseda je potrkala na pravo okence, da se je odprlo. Kar položila se je kočarka, ki je mož ni poslušal in ne ubogal.
»Ko pa delajo možje povsod po svoji glavi. Se besede mu ne smeš reči, pa je že ogenj v strehi. Pri nas je isto: kar si Miha vtepe v glavo, mora obveljati, pa če si še tako proti. Mora biti, pa konec!« se ji je prilizovala Režekovka.
»Ne vem, kaj mu je padlo v glavo, da tam koplje in vrta. Za tako neumno stvar ti še delavca najame. Za čisto prazen nič. Ne bi rekla, če bi imel od tega res kak hasek. Nepotrebne stroške bo naredil domu. Na vseh koncih in krajih pa je toliko drugih nujnih potreb!«
Režekovka je zijala in s prežečimi očmi čakala nadaljnjih besed, ki bi ji potešile radovednost in razvozljale negotovost •vse vasi. Mogoče jo bo le omehčala kakor noben moški. Le njej bo morebiti brez ovinkov povedala.
»Kaj neki si je vtepel v glavo?« je pobarala. »Navadno ni počel nič takega, kar ne bi bilo na korist ali kar mu ne bi vsaj čez kak čas prineslo haska.«
»Veš, neumnost, da bi se mu svet lahko smejat. Pravi, da je ondi notri Atila pokopan v zlati, srebrni in železni krsti in ga hoče izkopati. Misli, da bo postal milijonar in bo zazidal vso vas znova!«
»Jezus — Marija! Atila, tisti krivoverec! Njegovo krsto da hoče izkopati! Ne bi je hotela za noben denar. Kaj misliš, krsto izkopati in mu jo vzeti,« je zasopihala Režekovka. »Mrtve naj pusti kar v miru, da mu ne bodo zmešali glave in ga še pogubilll«
2a | , ,|«u	.n,,,	, LviMijini f«?p	Kramarič. — Izdajatelj: inž. Smlja -- Urednik: Mirko Javornik - Itnkoptio* no »račaino. — »Slovenski dom« i*lin|u ob delavnikih ob 12 — Mmečua
nuroiaunu a* -n, za iuu*>.ui»tvo žo Ur. —, Uredništvo; Kopitarjeva ulica G, IH. nadstropje, — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana, — lelelon Štor, 40-01 do 40-05. — Podružnica: Sovo mesto.
bi ra n 4.
»SLOVENSKI DUm<, Jik. Ja
Zgodovina dolge bitke za Severno Afriko
Sadanji vojaški položaj v Sredozemlju je v zvezi s širšim okvirjem afriške vojne in le v tem smislu ga je treba presojati
Agencija Stefani je preteklo soboto prinesla podroben pregled vseh dosedanjih bojev v Severni Afriki, bojev, ki so skupno trajali štiri mesece manj ko tri polna leta. V tem svojem zanimivem poročilu pravi:
Velika bitka, v kateri se je Italija 32 mesecev borila ob afriški obali Sredozemskega morja, je j dosegla svoj epilog. Bistvene točke te borbe s i kakovostno bolj izbranimi in količinsko števil- ■ nejšimi silami angleškega imperija so znane od prvih spopadov okrog utrjenih postojank Capuzzo in Maddalena do naslednjih množinskih bitk. Brž ko se je pokazala naša grožnja proti Egiptu in preko njega proti angleškim imperialnim oporiščem na Srednjem Vzhodu v konkretni obliki, kar se je zgodilo z ofenzivo poleti 1940, s katero smo prišli v enem skoku do Sidi el Baranja, je Anglija zbrala mnogo ljudi in zlasti sredstev ter pričela proti nam v naslednjem novembru svojo
prvo zimsko ofenzivo
ki se je časovno vezala z naprej določenim napadom na naše albanske postojanke in ki naj bi že tedaj zlomila sposobnost italijanskega naroda in njegovo troljo do vojne Tedaj smo se umikali v borbah in ob ogromnih izgubah, katere smo natančno in prosto priznali, do črte El Agheila—Ma-rada, kjer je bil napor nasprotnika ustavljen in odkoder smo spomladi ob sodelovanju nemškega zaveznika zopet zavzeli Cirznaiko. Z bliskovito akcijo smo prišli do libijsko-egiptske meje že za Veliko noč 1941, to je v tistih dneh, ko se je Jugoslavija zrušila in je smrtno zadeta Grčija v marcu prosila za premirje. V naslednji zimi se je sovražnik na široko okoristil s trdnjavo Tobruk, ki je ostala v njegovih rokah, ter je obnovil napad ter nas
drugič prisilili k umiku proti Sirtiki x >
Ustavljena v poskusu, da bi prodrla z Bebela za hrbet našim oddelkom, ki so se umaknili ob cire-naiškem loku, in močno obdelovana z naglim protinapadom motoriz. italijansko-nemških cdinic, ki so se bliskovito odtegnile njenemu množinskemu nastopu, je bila angleška armada znova odbita v najkrajšem času do postojank pri Ain el Gazali. Tu so se pričele naše operacije v naslednjem maju.
Ko je bil porušen južni steber nasprotnikove razvrstitve v dneh Bir Hachiema in ko so bile zavzete utrjene črte pri Ain el Gazali, je bila 21. junija
zavzeta močno utrjena trdnjava Tobruk
kjer se je 33.000 mož s 5 generali, skladišči in zadostno oskrbo še naprej borilo 6 mesecev, pa se končno predalo našim četam po 24 urni bitki.
V prvi najostrejših borb, ki so ‘rajale več tednov, je bila celotna 8. angleška armada dejansko uničena, kakor so naknadno izpovedali angleški voditelji. Ostanki te armade so bili v takem stanju, da niso mogli preprečiti in niti ne zakasniti nadaljnjega prodiranja čet osi. Ko je bila v naskoku,zavzeta Halfaja, vrata, Egipta, in nato še Marsa Matruh, so se čete Osi utrdile v prvih dneh junija Alameinu. Nevarnost je sedaj pretila najvažnejšim središčem nilske delte. Italijansko-nem-ške edinice so bile
100 km oddaljene od Aleksandrije
Iz Srednjega vzhoda, Indije in Južne Afrike je medtem prihajalo v naglici vse, kar je mogel sovražnik zbrati, vrnitev avstralskih in novozelandskih divizij je bila prekinjena in preklicana. Ljudje
Ste že slišali
Papež, ki je pridržal samo kardinalom pravico volili novega vrhovnega cerkvenega poglavarja, je bil Rolando Bandinelli, doma iz Siene. Vladal je pod imenom Aleksander III.
I
*
Ura udari v enem letu 157.680.000krat, njeno kolesje pa v tem času naredi 6.000 km poli.
*
Šele po smrti Aleksandra Velikega so začeli na- kovance upodabljati človeške glave. Prej so bile na kovanih novcih upodobljen le glave božanstev.
*
Kolikor je doslej znano, naredi najdaljši polet brez kakšnega vmesnega pristanka med vsemi ptiči kobilar, in sicer nad 4000 km.
*
Največja kepa zlata, ki so jo doslej izkopali iz zemlje, je bila tista, ki so jo našli leta 1857 v Sierra County. Tehtala je 5000 unč, ali 140 kg.
in potrebščine so prihajale iz Anglije in Amerike po Rdečem morju, da bi ojačili nasprotnikov odpor. Na ta način je bila angleška 8. armada popolnoma obnovljena in opremljena z obilnimi novimi oklepnimi in motoriziranimi sredstvi. Naš končni skok proti Nilu je tako postal nemogoč.
Medtem ko so se Angleži okoriščali z bližnjimi pristaniškimi oporišči in bogatimi viri zaledja, se je morala naša armada, ki je bila preizkušena v prejšnjem zmagovitem naporu,
bonti z dolgo puščavo za hrbtom
in je bila odvisna v vsej svoji oskrbi od varnosti sredozemskega prometa. Angleška admiraliteta je zbrala na morju največji del svoje podmorniške mornarice, okrepljene z močnimi ameriškimi skupinami, da bi čimbolj otežkočala naš promet po morju. Borba podmornic, ki so jih podpirala torpedna letala, se je neprestano usmerjala proti naši plovbi v Afriko in iz nje. V takih okoliščinah je sovražnik z močimi četami in oklepnimi sredstvi pričel svojo
tretjo ofenzivo
Sile osi so drzno vzdržale sunek, ki se je pričel ob koncu oktobra s skrajno silovitostjo. Napad je bil zadržan, ustavljen in odbit. Kakšne so bile angleške izgube v dneh El Alameina, se je zvedelo iz priznanj najvišjih nasprotnih generalov in iz soglasnih izpovedi ujetnikov.
Ko je bil obširni umikalni manever neizogiben, se je hudo preizkušena angleška armada omejila na to, da je bolj sledila kakor pa zasledovala naše mehanizirane oddelke, ki so v bojih pri Hal-faji, El Ageili v Sirtiki in te dni v Tripolitaniji dokazala, da niso izgubile svoje borbene sposobnosti in so s tem obdržale svojo nekdanjo hrabrost. Na ta način sta bila zagotovljena prostor in čas in so bili onemogočeni poskusi obkolitve ter zajamčeno vedno bolj z zmagovitimi spopadi prednjih straž dostikrat v z»1o kočljivih okoliščinah, kritje glavnine.
Drago jc plačal sovražnik svoje uspehe
To je zgodovina dolge bitke. Če je treba priznati uspeh, ki ga je sedaj dosegel sovražnik, lahko prav tako poudarimo, da ga je plačal z najvišjo ceno po zaslugi naših vojakov in nemških zaveznikov, ki so znali zadati nasprotniku najbolj trpke poraze in ki so v celoti izkazali svojo hrabrost in svojo predanost dolžnosti in zastavi. Žrtvovanje ozemlja, ki je sedaj potrebno, je gotovo boleče, tembolj, ker gre za predele, ki so pripadali Italiji že tretjino stoletja in katere je Italija oplodila z dolgotrajnim delom in mnogo krvi, toda v vojni je ozemlje vedno le en sam či-nitelj in ne konec manevra, z druge strani pa je zlasti v vojni kontinentalnih obsežnosti, kakršna je sedanja usoda vseh ozemelj, zlasti onih onstran morja, v zvezi z zadnjo in dokončno zmago. Le ta zmaga šteje in odloča. Taka izkustva so Italijani že spoznali. Sedanji vojaški položaj v Sredozemlju je v zvezi s širnim okvirom afriške vojne. V tem smislu ga je treba ceniti in presojati. Anglcško-ameriško izkrcanje v Francoski severni Afriki in sledeča zasedba Tunisa po četah osi sta resnično izpremenila v bistvenih strateških pogledih sredozemsko vojno.
Nek dopis listu »Gazzctte de Lausanne« iz Londona navaja: Kakor je triumfalna ura zasedbe Tripolisa za Angleže, vendarle vojni dopisniki iz Afrike ne skušajo pretiravati pomena uspeha. Dopisnik angleškega dnevnika "Evening Standarda« napoveduje celo silovit protinapad Osi, brž ko se bodo Rommlove čete strnile s tuniškimi četami. List priznava, da tvorijo čete osi hrabri vojaki pod vodstvom izkušenih poveljnikov, ki razpolagajo tudi z najkrajšimi oskrbovalnimi zvezami. Dopisnik tudi zatrjuje, da bo strnitev obeh armad osi v Tunisu postavila zavezniško vrhovno poveljstvo pred najtežji strateški problem po izkrcanju v Severni Afriki.
Salomonska razsodba, čigav je otrok
Pred nekaj dnevi je bil« pred nekim sodiščem v Ankari zanimiva sodna razprava, ki ima pač svojevrstno in ganljivo ozadje. Ob priliki zadnjega velikega potresa v Turčiji — piše nemški poročevalec iz Aten — sta dve kmetici v največjem strahu, da ju no bi zidovje zasulo, zbežali iz svojih hiš, obe pa sta pozabili doma svojega otroka. Čez nekaj dni, ko se je zemlja spet umirila in je nevarnost pred potresi minula, sta se ti dve turški kmetici vrnili domov ter si začeli ogledovati razvaline. Nenadno sla zaslišali pori • njimi
neko sumljivo otroško jokanje. Brž sta začeli odmetavati ruševine ter res našli pet mesecev starega otroka, ki je po čudovitem naključju ostal nepoškodovan. Vsaka teh dveh kmetic je bila prepričana, da je našla svojega otroka. Začeli sta se prepirati in nazadnje sla se celo dejansko spoprijeli ter je stvar tako slednjič prišla pred sodnijo. Tudi pred sodnikom je vsaka teh dveh kmetic odločno zatrjevala, da je otrok njen. Sodnik pa je bil moder mož in je znal prav po salomonsko rešiti to vprašanje. Dejal je, da tisti otrok ni niti od prve, niti od druge kmetice, ter da ga vzame za svojega! Materi sta se hitro pomirili in potolažili, zakaj vedeli sta, da se otroku v sodnikovi hiši obeta So lepa bodočnost.
Mesto, zgrajeno — po pomoti!
Ne daleč od brazilske prestolnice Rio de Ja-neira leži mesto, ki se imenuje Petropolis. O njem gre glas, da je bilo ustanovljeno — po pomoti.
Bilo je takole: Leta 1844 je brazilski vladar sklenil zgraditi si veliko palačo vprav na kraju, kjer je danes mesto Petropolis. V ta namen je dal poklicati iz Evrope 35 odličnih gradbenikov. Mož, ki mu je vladar sam to pismo narekoval, je po pomoti napisal namesto 35 kar 3.500. Tako je vladar nekega dne res doživel veliko, zelo neprijetno presenečenje, ko se je pripeljalo iz Evrope 3.500 gradbenikov, ne pa 35, kolikor je on mislil, da jih bo prišlo. Ni imel poguma, da bi jih bil poslal nazaj v Evropo, temveč jo hitro našel drugo rešitev. Sklenil je zgraditi namesto ene same palače kar celo mesto, da bi na ta način zaposlil vseh 8500 evropskih gradbenikov. Tako na tem kraju ni zrasla samo vladarjeva palača, temveč celo mesto, ki so ga krstili z imenom Petropolis.
Širite najboljši slovenski ppoldnevnik »Slov. dom«
204.
Zarja gorečega mesta je pokrivala nebo, do koder je segal pogled. Zublji so segali po novih delih mesta. Ni bilo več dvoma, da zločinske roke na cesarjevo zapoved zažigajo Rim naprej. Povsod je človek videl samo nasilje in rop. Po zadimljenih ulicah so divjali levi z gorečimi grivami, razjarjeni sloni in zobri. Ušli so bili iz zverinjakov ter uničevali vse pred sabo.
203.
Vinicij se je zdaj vzdignil, Ida bi videl, kdo govori. Pred sabo je na lepem zagledal Hilona, ki je nadaljeval:
»Tvoja hiša, gospod, je zgorela, a kaj to tebi. Vse.-eno boš bogat kakor bog Mi-das. Kakšna nesreča! Kristjani, gospod, so že dolgo oznanjali, da bo to mesto ^uničil ogenj... lin pa je s tvojo boginjo že v Ostrianu...«
»Ali si ju videl?« je vprašal Vinicij v strahu.
»Videl, gospod. Vesel sem, da ti morem z dobro novico poplačati vse dobrote, ki si mi jih naklonil. A še ti bom poplačali Pri Ozirisu in pri gorečem Rimu ti prisegam, da ti bom!«