LISIEK. f Mala Josipa. Danes sem preiel nenavaiden zavltek časopisa. Naslov na ovitku ie pisala okorna roka z inenf poroolnoma neznano pisavo. Začuden ea raztrgam in pred menoi se razerne »Hrvatskeea lista« iz Osjeka štev. 135. od 3. Juni.ia t. 1. Talkoj mi pade v oc; z navadnim svinonikom podčrtana dnevna vest. In berem enkrat, berem dvakrat, pa ne morem verjeti. tako čudno zveni vse skupai. Dnevna vest se elasi: Josipa Pucenič. uSteliica na eradiamskoi šikoli v Tržiču u Sloveniii. rodjena Osiečatika- umrla Je nakon duge i teške bolesti iučer u 10 sati prile podne ovdie u Osteku kod svoiih rodiaka. Sprovod če Mti iz mrtvačnice na eornioeradsko rimokatoliSko e-roblip sv. Ane danas u četvrtak u 4 sata paslije podne. Počivala u miru! Kako brezsrona ie vemdar usada! Komai da si poo-)edala v svet. že Tii ie ugasnil pogled. komai da si naenlla čašo živlienja in io postavila na rožna ustna, že ie bila praana. komaj da si začela ^prebirati tedne lin mesece že %o se koračali. ko si naštela do dvafset in šest let. OtroK sremskih ravnin sii prisla <k nam v eore po liulbo zdravje. a nisi ea mašla. detesirota si iskala utehe i duši i telesu pa našla si zopet obo.ip tam, kier človek tako sladko zaspi. doma ipri doimačih tam na osieškem erdblfu ... ph ma.teri. prl očetu... Mala Josipa! Kratek ie bil čas, ki si ira iprebila med nami v Trfl.ou ln vendar lahiko rečem d'a si ipostala nam vsem liuba in dras?a. kakor ida si; mam bila rodna sestra. Obnemeli cO tovarišv in tovartšice. ko sem iim Rrebral vest o Tvoii smrti. sklonili so elave iti komaj slišno šepetaM: Ubožica! Počivaj v miru! Tam v ncznatnem ikraiu Žuipania sredi sremske ravni si pred 26 leti zadedala luč sveta. živela natn kot sto drus-tih otrok. izeubila v zeodlnji mladostl očeta. mater, brata in sestro. ostala si sama iin sama si si utirala pot v irnl svet. Tdda kamai si uričela deU\ dnu- Łim. (kar si tekom časa pridobila. Da Te ueraJb: v cvetu let neizprosna sovražnica učitefekega stanu, zavratna sušica. S silo smo Te iposlalii v botaico s strahom prejemali vestj v Tvoii bolezni. vedoči, da Tj -ni rešitve Ko si pred štirtnajstiirra dlnevi odpotovala v rodnp ravnine. tedaj se ie užgalo v nas upan.ie. da se morda vendarle še vidimo v šoli. Varalo nas le, kakor ie TeJbe. Ko to pišem. srtš že mirno večno sRanip, pod domačo erudo. Nad Teboi se dvijja vsako iutro mali šikrjanček. Da Ti poie pesem jbtraniico. obletava Tvojo eomilo v podvečer. želeč Tl vedno znova lahko. lahlko noč! KoKiko srečnerši ie ta drobni iptiček od nas. ki Ti inismo mogii stisnitl drotane ročice v slovo. ki Ti nismo mo«:li recii iz oči v oči: Na svidem.ie! Mala Jo^'pa! Spavai sladko sredl sremske ravni! Tržiško učitelistvo tn tržiška mladina^se ibodo vedmn z naklot)llim spoštovaniem spominlali male. liubeznive učiteliice i« tovarišice Josiipe! Alb'n Laiovic.