Stari Poetovio.
Predaval dr. Vladimir Travner.
Nadaljevanje.
V tem času je bil Panonec Orestes rimski vojskovodja. Ta se je okoli 1. 484 poročil v Poetovio s hčerjo Romulusa (comes Romulus), ki je bil svoječasno z moriškim namestnikom Primuntom poslanec Valentinija na Atilovem dvoru. Okoli 1. 460 se mu je rodil v Poetovio sin, ki se je imenoval po svojem starem očetu Romulus. L. 475 se je Orestes uprl tedanjemu cesarju Juliju Nepotu in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu. Dne 31. oktobra 375 pa je imenoval Orestes cesarjem svojega sina Romulusa, kateremu so rekli Rimljani zasme-hljivo „Augustulus", t. j. cesarček. Pa že naslednjega leta je izgubil Orestes ob priliki nekega upora v Paviji življenje, njegov sin Romulus pa v septembru istega leta prestol. Od tega časa je živel Romulus kot zasebnik v Kampaniji.   Odoaker,   ki si je prilastil go-
spodstvo nad Italijo, Dalmacijo, Recijo in Norikam, se ni imenoval več cesar, temveč „kralj Germanov v Italiji."
Tako je bil zadnji rimski cesar, ki je nosil tudi tisto ime, kakor prvi rimski kralj, doma iz Ptuja.
Odoakerja je pozneje (okoli 489) premagal kralj spodnjih Gotov Teodorih veliki. Ta je vladal v imenu vzhodno-rimskega cesarja v Veroni državo, ki je obsegala med drugimi vse nekdanje avstrijske alpske dežele, Kras, zapadno Ogrsko in Hrvaško do izliva Save. Strogo je pazil na to, da so se ohranile rimske naprave. Pod njegovo vlado se je povrnil mir in so si tudi naše dežele zopet opomogle. Mesta, v kolikor so še obstajala, so upravljali gotski uradniki. Po njegovi smrti (526) je propadla tudi njegova država. Franki, Goti in drugi germanski rodovi so si lastili pravice do naših pokrajin. Bizantinski vojskovodja Narses je 1. 624 sicer pridobil naše pokrajine vzhodno rimskemu cesarstvu, pa le za kratek časa, kajti cesar Justinian Prvi je kmalu na to odstopil naše pokrajine Longo-
bardom. Pa tudi ti se niso mogli držati. L. 568 so odšli pod vodstvom Alboina v Italijo, nakar so zasedli te pokrajine naši predniki Slovenci, ki so prišli sem z Obri na pol kot njihovi zavezniki, na pol kot njihovi pod-lužniki. S tem pa se začenja za Ptuj že nova doba, doba staroslovenskega Ptuja.
II. Opis starega Poetov io in okolice.
Stari Poetovio opisati ni lahka naloga. Prvih 300 let rimskega gospodstva je bila za naše pokrajine doba miru. Upad Marko-manov in njihovih zaveznikov pod Markom Aurelijem je hitro prešel.Vsi važnejši dogodki v rimskem cesarstvu so se odigravali večinoma izven naših pokrajin. Tedanji zgodovinarji torej niso imeli povoda se baviti s Poetovio. Zemljepiscem pa so se zdeli naši kraji pre-barbarski in vsled tega nezanimivi. Zato omenjajo sodobni pisatelji sedanji Ptuj le malokdaj. Izza časa preseljevanja narodov pa so listine, ki se tičejo naših krajev, izredno
2    —
redke. Ustna sporočila niso povsem zanesljiva. Največ nam povedo izkopnine, ki nam podajajo precej jasno sliko tedanjega Ptuja. V ostalem pa so bile razmere v starem Poetovio podobne, kakor razmere v ostalih rimskih provincijalnih mestih.
Taborišče, ki ga je premestil Oktavian iz Siscije semkaj in ki je obstajalo do Vespa-siana, se je nahajalo poglavitno na zg. bregu ob taborišču in sicer na Sp. Hajdini pa so postavili trgovci, rokodelci in gostilničarji svoje lesene barake, kjer so prebivale tudi žene vojakov z otroki. Ce je bil Ptuj takrat tudi postaja rimskega donavskega brodovja, ni gotovo. Za to govori samo nagrobni spomenik Ju Ha Maksima, poveljnika Flavijevega (Vespasanovega) brodovja v Panoniji. V prvih 80 letih rimskega gospostva je bil Poetovio torej izključno vojaško mesto, slično kar Bruck ob Litvi, ali Jožefovo na Češkem. Po odhodu legij, ko je postal Poetovio municipij ozir. rimska kolonija, je bilo mesto vsled bližnje meje Norika in dol. Panonije važna carinska postaja ter je pestal Poetovio pretežno uradniško in trgovsko mesto. To je umljivo, ker ni bilo v bližini večjih naselbin. Najbližja mesta so bila Celeja (Celje), Plavia solva (Lipnica) in Savaria (Sombatheli.) Kaz-ven tega so se tu stikale važne ceste, ne glede   na   to,   da   je   bila tudi Drava važna
prometna   Žila.                           (Dalje prihodnjič.;