danje prodaje v ZDA in ^nadi ocenjujem, da jih bo-0«° letos prodali v ZDA ic~~70.000, v Kanadi pa j^20.000 parov. Obe ti dve i^7.^ilki sta nekoliko večji Па« ^^^skem letu. Odziv na км kolekcijo je bil podoben v prejšnjih letih. Nova J'odela 850 in 810 sta dokaj °pro sprejeta in bo tudi pre-1 naročil, zato je zelo po-embno, da pravočasno iz-jj'^иго orodja, da bi lahko količine izdelali še pred . ^Gktivnim dopustom. Prav (}a je zelo pomembno, odpravimo še vse tiste drobne pomanjkljivosti, da bi bil izdelek brezhiben. Tekaških čevljev bomo po oceni, ki izhaja iz dosedanje prodaje, prodali v ZDA 170—200.000 parov in v Kanado 10—15.000 parov. To pomeni, da bomo v ZDA predvidoma prodali 50.000 parov več tekaških čevljev kot lani. Prodaja se povečuje pri čevljih na sistemu NNN, ker ta sistem močno konkurira Salomonu in mu po stopoma odvzema nekaj tržnega deleža. Prav tako pa je prodaja v porastu tudi pri 75 mm tekaških čevljih, ta porast pa gre prav gotovo na račun tega, da odvzemamo tržni delež ostalim konkurentom v tem programu. Razveseljivo je, da se prodaja kompleten program, tudi najdražji čevlji, saj je npr. model NNN 500 izredno dobro sprejet in bo prodana precejšnja količina. Tudi za ta model je zato pomembno, da pravočasno izdelamo orodja za opetnik in manše-to ter pripravimo tehnologijo, da bi lahko tudi ta artikel izdobavili pred dopustom. Ne bi se smelo ponoviti to, (v^®®Jovodske konference: Bojan Končan, Silva Pivk, Ivan "^Puder in Tomaž Košir kar se je zgodilo v lanskem letu na modelu NNN 450, katerega smo, zaradi težav pri tehnologiji za tiskanje na zgornje dele, izdobavili z veliko zamudo. V ZDA smo tako predvidoma v letošnjem letu našo tržno udeležbo pri pancerjih obdržali ali jo morda malenkostno povečali, pri tekaških pa jo bomo kar precej povečali. Obiskal sem tudi firmo Alpina Sports, kjer smo obravnavali tekočo problematiko poslovanja, pregledal sem reklamirano obutev in podobno. Zaradi povečanega obsega prodaje in izdobav naše obutve je firma nekoliko razširila skladiščne prostore, tako da sedaj razpolaga z res funkcionalno in dovolj veliko skladiščno površino ter z ustreznimi prostori. Glede na uspešno prodajo ocenjujemo, da bo firma v letu 1988 dosegla okoli 10 milijonov $ skupnega prometa, kar bi moralo ob dobri sezoni, omogočiti tudi normalen finančni rezultat. Obiskal sem tudi našega kanadskega kupca firmo Elan Monark, ki bo v Kanadi letos tretjo sezono prodajala naše izdelke. Prodajo iz leta v leto postopoma povečujejo in upajo, da bodo v nekaj letih dosegli podobno prodajo kot pri Elanovih smučeh, katerih prodajo letno 70.000 parov. Firma je dobro organizirana, ima ustrezne prostore, opremo in tudi mlajše, ambiciozne ljudi, zato smatram, daje bila naša odločitev o zamenjavi zastopnika v Kanadi pred dvema letoma pravilna. Dosedanja prodaja torej kaže na to, da bomo letos v Severni Ameriki dobro prodali našo smučarsko obutev. V tovarni pa moramo storiti vse potrebno, da bi prodane izdelke našim kupcem izdobavili pravočasno in dobre kvalitete. Tomaž KOŠIR тФ Smo na pragu informacijske tehnološke revolucije, slutimo, kaj se bo dogajalo na tržiščih, čutimo ^tesnobo, ko nismo kos niti dosedanjim rameram. Kaj je torej tisto, kar nas bo oborožilo? (da se izrazim v vojaškem izrazoslovju, da mi ne bi kdo očital, da sem proti JLA). V prvi vrsti usposobljeni ljudje, usposobljeni tako, da bodo lahko sprejeli izziv (zahteve) tržišča takoj in da bomo zmogli slediti napredku. »Realisti« mi bodo takoj očitali filozofiranje, češ, še teh vsakdanjih nalog ne zmoremo. Res, že takoj danes moramo ustvariti dohodek za pre živetje, toda za vsako ce no tudi pogoje za razvoj in napredek. Toda ali je vzrok, da se nismo tega lotili načrtneje že doslej res pomanjkanje denar ja? Mislim, da ne. Bolj verjetno nam ob nekoliko nezanesljivih poslovnih usmeritvah, tehnoloških zagatah in organizacij skem zanemarjanju manjka osveščenost o neodložljivi nujnosti, da naredimo bilanco potreb na podlagi načrtovanih razvojnih usmeritev, sprotnih potreb na delovnih opravilih in običajnih odlivih znanja in sposob nosti. Ta bilanca bi morala biti narejena takoj, seveda z nekajodstotno to leranco, ki jo kadroviki dobro poznajo. Toda, kdo ^ naj našim kadrovskim delavcem pomaga, da bo *jdo dobili osnove za svoje 'strokovno delo? ^ Nejko PODOBNliy DOGOynRinmO (E DOGOYORIll ffflO Si Na športnem programu načrtovano Na športnem programu naj bi letos izdelali 400.000 parov smučarskih čevljev, 350.000 tekaških, 30.000 surf in 200.000 parov apreski obutve. Proizvodnja sedaj teče v redu in pričakujemo, da bodo izdelali predvidene količine do roka (razen apreski obutve), ki jo bomo izdelali manj kot smo načrtovali, tudi zato, ker je te obutve na zalogi še iz lanske sezone okoli 20.000 parov. Pri tekaški obutvi smo do konca prejšnjega meseca dobili 44 % naročil planirane obutve, oz. 155.000 parov. Marca in aprila bomo izdelali še 60.000 parov, od 1. maja dalje pa po 2100 parov dnev- no. Sedaj izdelujemo to obutev prav tako za ZDA, Kanado, Japonsko in evropske kupce. Daleč največja količina 170 do 200.000 parov (60 %) je namenjena v ZDA. Pri izdelavi te obutve imamo nekaj težav z roki. Aprila bo proizvodnja pomagala pri izdelavi 23.000 parov sandal; kar pomeni okrog 18.000 parov manjša proizvodnja tekaške obutve. Tekaško obutev bomo izdelovali vse tja do 10. decembra, vsak dan po 2100 parov. Kar zadeva cene, je tu slabše kot pri pancer-jih. Najslabše zaslužimo pri čevljih s 75 MM podplatom, z modeli NNN pa dosegamo boljše rezultate. Pri modelih 200, 400, 450 in 500 dosegamo preko 10 % dobička, medteni ko ostali modeli NNN neka; ko pokrivajo stroške. Pri surf obutvi je plan 30.000 parov. Te smo izdelali že preko 20.000 parov, večina te obutve (80 %) je namenjena kupcem v Veliki Britaniji, ostanek pa prodamo v druge evropske države, medtem, ko smo v Ameriko to obutev že poslali. Apreski obutve računamo, da bomo izdelali okoli 100.000 parov. Od 1. junija bomo to obutev izdelovali v obratu Rovte, in sicer od 650—700 parov dnevno. Jože BOGATAJ Poslovodska konferenca kritično, toda uspešno Tokrat sva z Brigito poslovodsko konferenco na Bledu obiskala zadnji dan njenega dela. Morda je za otipanje utripa to čisto dovolj ... Vključila sva se neposredno v zaključne razprave po rajonih. Kaj je torej tisto, kar utripa močno, pojenjuje — pa spet utripa? Jože Bogataj vodja linije smučarske obutve Če analiziramo izpolnjevanje planov po posameznih vrstah obutve na našem programu, lahko rečemo, da ima proizvodnja v obdelavi 180.000 parov smučarske obutve (45 %) letnega plana. V letošnjem letu smo izdelali blizu 90.000 parov te obutve. V montaži bomo dnevno izdelovali najmanj 1250 parov, Beneco pa nam bo skupno zmontiral 80.000 parov. Računamo, da bomo s tem tempom lahko dosegli predvidene roke. Obutve ne bomo pošiljali vse hkrati, temveč postopno (sukcesivno). Sedaj delamo predvsem za ZDA, Kanado in Japonsko, Beneco pa za Zvezno republiko Nemčijo in Francijo. To se bo nadaljevalo vse tja do maja, junija, ko bodo začeli montirati za ostale evropske države. Moram reči, da proizvodnja kar dobro teče. Kar zadeva cene, lahko ugotavljamo, da so smučarski programi, kar zadeva uvoz-izvoz kar uspešni, in razen v nižjem cenovnem razredu (model 535), dosegamo tudi nekaj čistega dobička (profita). »Pošiljajte nam modno obutev in to pravočasno,« izvem že prvo sekundo, ko se priključiva tretjemu rajonu, to je poslovodjem iz Srbije, Bosne in Črne gore. »Sprašujemo se tudi, zakaj korekcije dobav prav pri artiklih, ki gredo?« V nadaljevanju razprave je bilo čutiti, da so poslovodje letos upoštevali položaj na tržišču, ki je na jugu države, kar zadeva kupno moč, še nekoliko slabši, kot tu pri nas. Opozorili pa so tudi, da so nekatere prodajalne potrebne vsaj zasilne obnove, za kar pa bo letos (zaradi nekaterih večjih investicij) manj denarja. V hrvaškem, drugem rajonu izvem, da varčujemo na napačnem kraju. »Naše izložbe so take, da nas je lahko sram,« odkrito povedo poslovodje. To velja tudi za halje, ker namenimo za to premalo denarja, pa tudi čevlje bi prodajalci lahko dobili po znižani ceni, saj je smešno, če pravi kupec: »Veste, prav take bi kupil, kot jih nosite vi« pa moramo reči; »Pa saj to je Simecki.« Tudi za reklamo na lokalnih radijskih postajah dajmo kaj več, saj se je že izkazalo, da je učinkovita. Pa še marsikaj so se pogovarjali: o predispozicijah med prodajalnami, pa o OD, kjer komisija včasih ne ve za kaj gre; pa o zakasnelih nagradah učencev ... Slovenskim poslovodjem sva se pridružila ravno med odmorom. Presenetilo naju je ubrano petje — in hitro je prišlo poj as- nilo — Beatrika iz Kranja slavi ravno okrogel jubilej... Še občutena pesem — pa gremo spet na delo v skupini. Očitno se je v tem rajonu že prej marsikaj pripovedovalo; razprava očitno pojenjuje, zato dregnem: »Kaj je tisto, kar vas je na konferenci najbolj razveselilo?« »Dobra organizacija,« izvem kot iz topa, »pa dobri modeli; res lahko smo dobro naročali.« »Kaj pa vas jezi,« nisem zadovoljen z odgovori. Tedaj se vsuje plaz pripomb: Alpina mudi z dobavnimi roki, ko bi lahko dobro prodajali; prodajalne, zlasti izložbe bi morali bolje urejevati, zato je treba pomagati aranžerju in nabaviti ustrezen material; tudi cene na obutvi morajo biti lepše predstavljene; poskrbeti je treba za usposabljanje prodajalcev za pravilno svetovanje: v Logatcu predlagajo celo, da bi za nekaj ur dobili serviserja v prodaja'' no ... itd. Pa nagrajevanje, to tudi ni ^ redu... »Mislim, da je poslovodska konferenca uspela,« je ob koncu ocenila še Silva Pivk, vodja oddelka za dokup obutve. »Kar zadeva novo kolekcijo za jesen—zimo, so naročila doka] optimistična, saj je bilo naroča no 5 % več, kot je bila prognoz* To pomeni 31.000 parov več. Kaf zadeva samo kolekcijo, je konf®" renca ocenila, da je moška vis"" ka obutev, ženska visoka in nizka v redu, medtem ko bo moško nizko treba še dopolniti. Dog"? vorili so se tudi za roke, do kdaJ mora biti obutev v prodajalna''' Dogovorimo se tudi za predispozicije — kaj bi čakali odlo^' tev vodstva KAKO UmflRJRfflO Naš servis je na razpolago ob vsakem času J ^j zeta Oblaka in Petra ereba poznajo, ne samo na-> smučarski reprezentanti, fiiHi TYiTintTi Ifiinni na- ših 'Več tudi mnogi kupci na-smučarskih čevljev, ki so ^kali nasvet ali pa nepo-fedno pomoč pri napaki, ki odkrili po nakupu. * prostoru, ki je hkrati jP''®jemnica, delovni prostor skladišče, kjer se včasih .^^nkrat zbere tudi ^10 strank, opravljata delo P® najboljših močeh. , Verjetno veste, da ob tem, ® Prilagajata obutev našim Prezentantom, oskrbujeta tudi približno 50 servisov po vsej Jugoslaviji. Manj znano je tisto, kar delata še poleg tega. Takole pripovedujeta: »Tu sem pošiljajo obutev, ki jo na servisih ne morejo popraviti; ali pa v slučaju, da kupec naših čevljev meni, da ni sam kriv za napako. Oglašajo se tudi ljudje, ki zaradi poškodb nog ali posebnih potreb smučanja oz. ekstrem-nih obremenitev, potrebujejo prilagojeno obutev, tako po nogi, kot po funkcionalnosti. Gre torej za odpravo naj- bolj enostavnih reklamacij, do zahtevnih anatomskih prilagoditev. Tu imava v mislih invalide, ljudi s poškodbami nog, tekmovalce, akrobate in smučarje v visokogorju. Velikokrat gre tudi za odpravo napak, ki se pokažejo po prvem smučanju. Toda ne gre vedno le za pomanjkljivo izdelano obutev; gre tudi za nestrokovno prodajo in nepravilno svetovanje, nestrokoven ali nepravočasen servis...« Torej je vloga servisa lahko zelo pomembna? , iska 20. avgusta, ženska viso-jPa 30. oktobra. zadeva obutev, ki mudi, Se dogovorili, da bodo spreje- So "Sal: le prve količine naroče- Silvo ostalo pa po potrebi.« го ^vk je omenila tudi anali-jg /^stabilnosti prodajaln, ki jo na vsak način izdelati in temu ustrezno tudi ukrepati. V zaključni razpravi je spregovoril tudi glavni direktor Tomaž Košir, ki je ocenjeval poslovanje v lanskem letu. Ocenil je naše poslovanje in možnosti na posameznih tržiščih. Na vsak način moramo postati bolj učinkoviti (produktivni) in izboljšati obrate moč ogroža tudi naš zaslužek — pravijo v tretjem ^ ®dmoru je bil čas tudi za družabnost zalog. Tu ima še posebno vlogo ustrezno planiranje in doslednost vseh pri izvedbi. Kar zadeva usmeritve, se je zavzel, da tudi na področju modne obutve naredimo korak naprej, saj s povprečno obutvijo ne bomo konkurenčni. Glavni direktor je tudi ocenil začetek letošnjega leta, ki vsaj v prvih dveh mesecih ni bil uspešen. Menil je, da pomanjkanja gornjih delov ne bi smelo biti, saj je zmogljivosti dovolj. Bolj problematično je načrtovanje in ustrezno dogovarjanje pa tudi sposobnost. Tu je tudi problem nabave materialov. Kar zadeva MPM je Tomaž Košir menil, da bo lahko uspešna, če bo v prodajalnah pravo blago, v primernih količinah in do roka. Pozna se slaba prodaja apreski obutve, ki jo bomo verjetno prodali polovico manj, medtem, ko računamo, da bomo v okviru načrtovanega prodajali smuačrske čevlje. Na zahodnem tržišču so naročila za pomlad— poletje normalna, za jesen—zimo pa še ne vemo. Kar zadeva smučarsko obutev, so naročila v okviru planiranega, tekaških pa je naročenih več kot smo računali (ZDA). Pri zimski obutvi so naročila jesensko—zimske kolekcije nižja (ZRN, Nizozemska), na Vzhodu (SZ) pa so cene nezanimive. V razpravi so poslovodje opozorili na več vprašanj. Pri osebnih dohodkih so zahtevali večje sodelovanje komisije in spoštovanje sklepov delavskih svetov, večjo odgovornost pri oblikovanju kolekcije, zahtevali so tudi večjo odgovornost, večjo pozornost posvetiti ženski kolekciji (sodelovanje s tujim modelir-jem), prav tako imenu in ugledu Alpine (izložbe). Pa tudi obnove prodajaln ne smemo zanemariti. Torej, ocene možnosti dobre, perspektiva je odvisna le od našega trdega in strokovnega dela. »Nedvomno; veliko izkušenj pri napakah, ki smo jih odkrili pri reklamacijah, smo koristno uporabili pred montažo istovrstne obutve za naslednjo sezono.« Kaj pa menita za servise na terenu? »Bolj, če so servisi strokovno usposobljeni, manj je škode. Tudi pot je krajša, prav tako je manj stroškov, saj, na primer, samo poštnina za eno pošiljko stane 8.000 dinarjev.« Je torej vajin stik s kupci dokaj pogost? »Tudi do trideset telefonskih klicev imava dnevno. Poleg tega prihaja veliko pošte; tudi pohvalne; so pa vmes tudi pisma, ki opozarjajo na napake tako v proizvodnji, kot v prodaji ali servisiranju. Mislite si, kako je lahko ogorčen nekdo, ki si je omislil smučanje v Franciji, pa z našimi čevlji ni mogel smučati!« Po teh pismih je čutiti, da ima naš servis v tovarni po Jugoslaviji dokaj velik ugled? »Zavedam se, da je kupec, ki ga na servisu ne bomo zadovoljili, za Alpino izgubljen; in z njim še kak njegov znanec ... Tudi domačemu tržišču velja posvetiti več pozornosti. Pri tem tu ne gledava na uro. Zgodilo se je že, da smo pripravili stvari ob desetih zvečer in po večur-nem delu je kupec odšel zadovoljen.« Težave in okvare pa imajo gotovo tudi naši reprezentanti, kajne? »Vodimo posebno knjigo zapiskov, na podlagi katerih lahko tekmovalcem pripravimo nove čevlje, ki ustrezajo tekmovalnim zahtevam, ne da bi bil prisoten tekmovalec. To nam je že uspelo, na primer, pri Ža-nu, kateremu smo zmontira-li nove čevlje, da je lahko z njimi nastopil takoj. To je sigurno nekaj posebnega. Še nekaj velja omeniti: ko testiramo obutev z reprezentanti, veliko prej preizkusimo obutev, kot bi jo ob običajni uporabi smučarjev ne-tekmovalcev. Pa naj gre za material (ki mu po testiranju lahko zaupamo ali ne ali za ostale dele čevlja). Nejko PODOBNIK KAKO UfTVnRinfflO Lojze Oblak in Peter Jereb v svoji delavnici Pritnio earn važ dopis - obavijest o itvreenom popravku od 16.02.1988. godine, kao i popravljena "pancericu". Važa eknpeditivnoe-t i poslovnost joe me jednom uvjerila u ispravnost moje odluke o kupnji vaših "pancerica", Jer, ni je ave валпо u izgledu i udobnosti obufe, a ovakvim vaaim poetupkom, kojim ste samo upotpunili moj vlaetiti image o vašoj tvornici, stekli ste odanog kupca i poetovaoca vaše tvornice. Ua želje za vaše daljnje poslovne uepjehe, uz izraze iskrene zahva— Inoeti, drugarski pozdravljam. BORIS LEGOVIĆ, i^^.oec. mi СпаиГ^ # ■; Postavljamo nekaj trditev oziroma izzivov. Upa-J/, ^ mo, da se boste oglasili z vašimi mnenju Organiziranost: > 'j ■ Trdo življenje terja mehko organizacijo. . i^adri: ^ v Ko kadrujemo, najprej pomislimo, kdo ima zahte-- ( tr vano izobrazbo in šele potem, kdo je za neko delo spo- ■ t šoben. Kadri: Potrebujemo nekaj vrhunskih strokovnjakov, ki bodo ostale potegnili iz »mlake« povprečnosti. Denar: Ne kako kak dinar prihraniti, kako ga čim bolje ; zapraviti, bi morala biti naša stalna misel. r- Naš položaj je neugoden zato, ker je naše ravnanje t »skregano« s tistim, kar bi delali, če bi se zavedali, da trošimo lasten denar. Uredništvo Tokrat smo prejeli več pisem Spoštovani! Važ izziv v zadnji številki časopisa me je spodbudil, da se vam oglašam s svojim mnenjem in morda z mnenjem še marsikaterega delavca v DO. DENAR: Ce bi devize, ki jih imamo delavci Alpine, obračali v svoji firmi, le-ta nikoli ne bi bila nelikvidna. Zanima me namreč koliko delavcev v DO si lahko privošči nakup kakšnih deviz, saj nas je vedno več, ki se komaj prebijemo iz meseca v mesec. Delavci z otroki, ki si poleg tega morda še gradijo dom, si tega prav gotovo ne morejo privoščiti. Izkoriščamo razna posojila za garderobo in obutev, da vsaj otroke za silo oblečemo in obujemo, saj nam pri teh dohodkih, ki kar lepo zaostajajo za rastjo cen po plačilu vseh obveznosti (vrtec, elektrika itd.) bore malo ostane, če se sploh pretol-čemo skozi mesec. Zato se vaš izziv morda glasi malo narobe in sicer bi se morali vprašati: koliko deviz imajo ZAPOSLENI v Alpini in ne DELAVCI Alpine, saj si jih slednji prav gotovo ne kupujejo kaj dosti. Delavka Denar Če človek nekaj nekam posodi ali da, mora imeti vanj določeno zaupanje. Vprašanje je, kdo bi zaupal svoje prihranke »hiši«, ki meče denar skozi okno in čaka, da se bo le-ta vrnil skozi vrata. Ali pa — firmi, ki tako zelo »tehtno in strokovno« kupuje stroje, da o »dobrem« obračanju denarja ne govorimo. Sodelavec Oglašam se vam na izziv: Kadri; strokovnjaki bi morali svojo strokovnost vsako leto dokazovati z izdelavo izvirne projektne naloge in ne le z rutinskim delom. S to trditvijo se popolnoma strinjam, ko pa malo natančneje razmislim, pridem do kaj'žalostnih zaključkov. Najprej se vprašam, kdo je v naši delovni organizaciji strokovnjak? Prav gotovo je za naše razmere to človek, ki bo znal kvalitetno izdelati čevelj. Da pa sama izdelava čevlja za današnji svetovni trg ni dovolj, lahko ugotovimo takoj, ko vidimo kakšna je konkurenca na domačem in tujem trgu. Torej ni strokovnjak le tisti, ki izdela kvaliteten čevelj, pač pa tudi tisti, ki zna ta čevelj uspešno prodati. Pa ne le prodati; zato da je čevelj prodan, ampak zato, da poleg tega ustvari tudi dobiček (v tujini temu pravijo profit). Tudi tak človek je strokovnjak. Prodaja pod ceno lahko vodi le v vedno večje težave, ki se iz leta v leto kopičijo, hkrati pa ne pokažejo izhoda. Vprašam se, kaj pomeni iznajdljiv, ustvarjalen in iniciativen delavec v naši DO? Kaj pomeni človek, ki želi sedanje stanje reševati s kakšnimi idejami? Največkrat je deležen graje, večina pa mu pravi, raje se brigaj za svoje stvari. Se več ljudi pa svetuje: če želiš ohraniti položaj, ki ga imaš, raje ne kritiziraj. Torej, le kaj nam pomeni dober strokovnjak. V naši DO popolnoma nič. Saj je že vnaprej obsojen na delovanje v okviru svojega ozkega področja, torej na zgolj rutinsko delo, ki ga zasuje do vratu. Le kako bi v takem primeru mogel pomisliti še na kakšne posebne projektne naloge? Morda je odgovor v podatku, ki nam bo zgovorno pokazal, kje je ena izmed rešitev; kvalifikacijska struktura zaposlenih v SFRJ, SRS in Alpini. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v SFRJ, SR Sloveniji (1. 1981 — vir Teleks št. 43/86) ter v DO Alpina (1. 1987) v odstotkih ( %) Skupaj NKV + PKV KV + NS VKV + SS VMJa Visoka Jugoslavija Slovenija Alpina 100 100 100 30,22 36,92 37,6 33,49 33,55 44,7 24,22 20,06 15,00 5,47 4,80 1,8 6,60 4,67 0,90 Prav gotovo je narava dela taka, da zahteva precej delavcev z nižjo izobrazbo, vendar pa, na žalost, na drugi strani primanjkuje ljudi, ki bi bili sposobni, glede na svojo izobrazbo, dati Alpini zelo veliko. Kot vidimo, primanjkuje ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo. Prav gotovo ni samo šola tista, ki bi dala že takoj prave strokovnjake. Lahko pa tudi ljudje to zares postanejo, če si pridobijo dovolj izkušenj. Kje vidim rešitev? Resda ni konkretna, je odvisna od vseh nas in od celotnega kolektiva. Tako od vodstva same DO, D PO kot tudi (verjetno še največ) od vsakega posameznika — tudi od tebe, ki tole bereš. Mislim, da vse prevečkrat (preradi) pometamo pred tujim pragom. Pred svojim pa ne znamo. Moj predlog; — Izboljšati kadrovsko politiko (to je prav gotovo stvar vodstva), — vsak naj za svoje delo sprejme tudi odgovornost, — mladim naj se omogoči (torej vsak od nas naj se trudi) (prakti-kantu, vajencu, novemu delavcu) čimveč znanja, ne pa da ga prepustimo samemu sebi, — čimbolj razmišljati o pogojili dela In predlagati spremembe oz. izboljšave, — razmisliti o predlogih drugih, saj Imajo tudi drugi dobre ideje, — pustimo ob strani zavist in delajmo tako, da bomo vsi skupaj čimveč pripomogli k boljšemu poslovanju DO. KflKO umnRJAfflO Aktualni intervju Naše možnosti v Evropi Pred kratkim se je z obiska v nekaterih državah vmil ^®dja linije smučarske obutve Jože Bogataj. Delo-življenje: Kakšne so trenutne razmere v zahodni Evropi? Jože Bogataj: Moram reči, da so vsepovsod poparjeni za-r&di pretekle slabe sezone. Prizadeti so tako proizvajalci ®muči in čevljev; na zalogi je ostalo še ogromno obutve. To Pomeni, da cene padajo in konkurenca je vsak dan večja, ^sak išče izhod iz tega položaja, na eni strani z atraktivnej- modeli, na drugi strani pa z nižjimi cenami in drugimi '^godnostimi. Delo-življenje: Kako pa kaže nam? Jože Bogataj: Poznani smo bili kot soliden dobavitelj obutve; kar zadnje čase ne veljamo več; zato imamo tudi veli-1^6 težave. Uporabljati bomo morali cenejše, toda še vedno (kakovostne materiale in upam, da bomo z boljšo orgariizaci-Jo Uspeli zadržati pridobljene pozicije na svetovnem tržišču. Delo-življenje: Kako pa je v ZRN in Švici? Jože Bogataj: Upamo, da bomo v ZRN obdržali prodajo •П.000 parov smučarskih čevljev in 15—20.000 parov teka-skih čevljev, ker prodajamo preko firme A + E. Le ta je izboljšala tudi raven prodaje, tako da smo prodali nekaj tisoč Parov več obutve v višjem cenovnem razredu. Pri tekaških ,®vljih nam je v ZRN v celoti izpadel dosedanji program '5 MM podplatov in v prodajo gredo le NNN, kar pa pomeni, 9a dosegamo boljše cene. ^vica je edina država na Zahodu, kjer ne prodajamo pod la-blagovno znamko (Heierling). Tu prodamo letno ■25.000 parov smučarske obutve (za približno milijon inovacije BRZOJAVKA, BRZOJAVKA, BRZOJAVKA VSEM DELAVCEM, VSEM DELAVCEM.VSEM predlagaj kaj koristnega stop komisija z a inovacije data ttop čaka te tudi ustrezna nagrada stop lep pozdrav stop uredništvo čaka stop Čevlji, ki smo jih izdelovali 22 8414 A6NES 36 42 art. 8414 Elegantne ženske salonke iz telečjega boksa v črni in rjavi barvi, s praktično peto. Izdelovali smo jih za domače tržišče. 8-8410 ECOLE 35 41 vlju prijetno elastičnost in mehkobo. Obutev smo izdelovali v dveh barvah za domače tržišče. 4482 7030109 740 art. 8410 Ženski polčevelj, športnega videza za mlade, z usnjenim podplatom, kar daje če- art. 7030109 (4482) Gležnjar, izdelan iz gornje prešane nape, z direktno na-brizganim poliuretanskim podplatom. art. MS 550 3342 Smučarski čevelj za srednji razred smučarjev — rek-treativcev. Pri rekreativnem smučanju ima zelo važno vlogo udobnost, kar ponuja ta čevelj. Čevelj je z vstopom zadaj in vrsto regulacij. Vladimir PIVK Q. . -"-vuu ^aiuv 'Г), medtem ko tekaške obutve tu ne prodajamo. Delo-življenje: Bomo tudi tu kdaj prodajali pod lastno ^'iamko? Jože Bogataj: Letos nam poteče pogodba s Heierlingom ђ iščemo zastopnika za prodajo obutve pod našo znamko. Razgovori še niso končani. Delo-življenje: Kako bi torej strnili to oceno; kaj mora-° narediti tu doma? , Jože Bogataj: Se bolj kot doslej bomo morali paziti na ^aliteto in spoštovati dogovorjene roke. Nejko PODOBNIK ^dmevi — odmevi — odmevi ^OVACIJE jijg ' je zelo važno, kdo predlaga kaj koristnega — stop De ^P'^avljaj komisijo za inovacije v zadrego — stop T 'larna nagrada te še naprej čaka — stop P pozdrav — stop Sodelavec Ko razmišljamo o inovacijah, je prav, da vemo tudi tole: Znanje je drago, neznanje še dražje Delavci, ki vodijo ter organizirajo delo, so dolžni pospeševati inventivno dejavnost, ne samo v okviru svojih ustvarjalnih delovnih dolžnosti, temveč tudi pri izvrševanju planskih nalog. Prizadevati in skrbeti morajo za razvoj in pospeševanje izumiteljske in novatorske dejavnosti in za to potrebne materialne pogoje za čimboljše izkoriščanje dogna-nih izumov in tehničnih izboljšav ter varovanje pravic izumiteljev in avtorjev. Karla KRIŽNAR T RAZCOYOR Zn UREDAIKOVO OIIZO Na temo STANOVANJSKA GRADNJA V ŽIREH, na katerem so sodelovali: Marta MLINAR — vodja kadrovske službe v Alpini, Meta KERŽE-PODLIP-NIK — direktorica Tehnika iz Škofje Loke, Jože HAUPTMAN, direktor Lokainvesta, Miha BIZJAK — sekretar stanovanjske skupnosti, Franci MLINAR — predsednik sveta krajevne skupnosti Žiri in BOGDAN ERZ-NOŽNIK — predsednik odbora za gradnje. Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Vladimir PIVK, zapiske je uredila Anuška KAV- Delo-življenje: So ugotovljene potrebe stanovanjske graditve (kakšne vrste, koliko, kdaj)? Marta MLINAR: Naše potrebe po stanovanjih ugotavljamo že sedem let, odkar se v Žireh ni gradilo. Kljub temu pa se število prosilcev ni bistveno povečalo. Na razpis se je prijavilo nad dvajset prosilcev. V javni razpravi je tudi prednostna lista. Tudi ogledi stanovanjskih razmer prosilcev so že bili opravljeni. Na prednostni listi je od 22 prosilcev 10 novih, 12 pa jih je iz prejšnjih let. Precej imamo samskih prosilcev — teh je kar 9, 13 pa jih prosi za družinska stanovanja. Kar zadeva reševanje stanovanjskih težav pa tudi vemo, da imamo letos precej težav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Miha BIZJAK: Ostale potrebe po stanovanjih stanovanjska skupnost ugotovi na podlagi razpisa. Lahko rečem, da smo stanovanjske probleme v preteklosti reševali dokaj uspešno. Precej mladih družin, ki smo jim rešili stanovanjsko vprašanje, se je izselilo, tako da smo lahko stanovanja dodelili drugim. Sprotne potrebe v Žireh pa bomo reševali z dograditvijo bloka v soseski S 7. Načrtujemo tudi izselitev družin iz Mrovcove hiše, kjer so pogoji bivanja neustrezni. Ta hiša je predvidena za rušenje in za nadomestno gradnjo. Delovne organizacije imajo vsako leto razpise in tako se tudi sproti ugotavljajo potrebe. Ko se odločamo za stanovanjsko gradnjo, je treba poleg potreb upoštevati tudi realne možnosti. Te možnosti tudi večkrat uskl^ujemo; tako smo delali tudi v Žireh. Delo-življenje: V Žireh gradimo blok; kakšna ge problematika v zvezi s tem? Meta KERZE-PODLIPNIK: Ko se je ugotavljalo, k^ graditi na področju občine Skofja Loka, smo se najprej dogovarjali z Železniki in Zirmi, ker so bile razmere v obeh mikroregijah podobne. Potrebe so bile velike, denarja pa malo. Železnikarji so dali prednost Žirovcem, da z gradnjo najprej pričnemo v Žireh. Na osnovi tega je prišlo do dogovorov in usklajevanja pogojev in do sklenitve pogodbe za blok v soseski S 7, po kateri smo oktobra lani začeli z deli, okto- bra letos pa naj bi bila stanovanja vseljiva. Ko smo začeli betonirati kletne stene in ploščo, smo izvedeli, da je Alpina v težavah z denarjem. Gradnja je bila v fazi, ki jo je bilo treba dokončati in do nadaljevanja ustrezno zaščititi. Seveda smo razmišljali tudi o stroških, ki bi jih povzročila ustavitev gradnje. No, odločitev, da naj bi z gradnjo nadaljevali, je bila dana približno pred enim mesecem. Imeli smo nekaj težav, saj smo odjavili dostavo vseh materialov in zdaj jih ne moremo dobiti tako hitro. Menim, da bomo zadevo lahko uredili,- pri tem pa smo odbor za gradnjo zaprosili za enomesečno podaljšanje roka vselitve. Jože HAUPTMAN: Stanovanja v bloku, ki se gradi v Žireh, so vsa razprodana. Opravili smo tudi zadnje razgovore z Rudnikom urana Žirovski vrh, ki bo odkupil vsa stanovanja, ki so še ostala (2 trosobni, 1 garsonjero in 1 dvosobno s kabinetom). Rudnik bo stanovanja lahko tudi takoj plačal in si s tem zagotovil ceno, kar bo gotovo tudi v pomoč izvajalcu. Žirovske delovne organizacije po nakupa ne bodo mogle takoj plačati, zato bo treba določiti roke za plačilo. K temu bi dodal še tole: Pri stanovanjski gradnji so na eni strani potrebe, na drugi pa realne možnosti. Izhajamo pa vedno iz potreb. Pri nas že tako gradimo manjša stanovanja kot drugje. Tako je število kvadratnih metrov na stanovalca manjše in se še zmanjšuje. To je zaskrbljujoče; seveda je to odraz padanja življenjskega standarda. Delo-življenje: Težave stanovanjske graditve na relaciji: delovne organizacije — krajevna skupnost — stanovanjska skupnost — Lokainvest — Tehnik. Bogdan Erznožnik Kar zadeva odnose med delovnimi organizacijami — krajevno skupnostjo in stanovanjsko skupnostjo, bi rekel, da so stvari zelo zapletene. Če najprej govorim o odnosih med delovnimi organizacijami, kar zadeva nakup stanovanj in sofinanciranja delovnih organizacij, če gre za zakonca, ki sta zaposlena v različnih delovnih organizacijah, moramo vedeti, da se v Žireh srečujemo s specifičnimi razmerami. Težnja in pripravljenost za individualno gradnjo narekuje tudi odločitve delovnim organizacijam, kjer menimo, da rešimo več vprašanj, če dajemo kredite svojim delavcem. Tako za blokovno gradnjo ne ostane kaj dosti denarja. Tudi ponudba stanovanj je zelo enolična, kar spet oži interes. Mislim, da bi morali spremeniti politiko na področju varčevanja za stanovanjsko gradnjo in hkrati tudi na področju kreditiranja. Sicer pa se nagibam k nakupovanju stanovanj. Problematika seveda ni enostavna in jo je možno uspešno reševati s spremembami zakonodaje na eni strani, na drug' strani pa z odgovornejšim vključevanjem vseh členov v organizirani stanovanjski graditvi. Dobro vemo, da za Žiri velja, da smo slabo gospodarili z zemljišči, ki tudi niso komunalno opremljena. Sedaj smo v situaciji, ko bi se sicer morali združevati, vendar pri tem vidimo tudi določeno tveganje. Komunalno opremljanje je drago, posebno še, če gre za tak primer, kot je v načrtovani soseski Plastuhova grapa. Tu vidim potrebo po bolj organiziranem delu in ustreznih dolgoročnih kreditih. Tudi kar zadeva neizkoriščene stanovanjske površine v žireh, lahko računamo, da bi se stvari popravile le s spremembo zakonodaje, ki bi spodbudile lastnike za oddajo stanovanjskih površin po ekonomski ceni in obenem zaščitila njihovo lastnino. Franci MLINAR: Zavedati se moramo, da je v delovni organizaciji možnost stanovanjske gradnje odvisna od doseženih rezultatov. Zaradi stalnih sprememb v obračunskem sistemu prihajamo vedno pogosteje v dvome ali rezultat dopušča večje posege na tem področju, ker moramo stanovanjsko gradnjo pokrivati iz ostanka čistega dohodka. V Alpini se je dogodilo, da smo morali zapreti vse odlive fi' nančnih sredstev v neproizvodne sfere. Že sredi leta smo imeli določene pomisleke pri nakupu stanovanj. Računali smo, da bomo v zadnjem tromesečju, kj nam ponavadi prinese več kot polovico vse realizacije celotnega priliva v letu, uspeli zagotoviti potrebna finančna sredstva za te namene. Računali smo, da bo zima normalna in s tem tudi prodaja, kar pa se letos ni uresničilo. Odslej računamo, da bomo sposobni zagotavljati finan- Stanovanjska gradnja v Žireh f: RnzeOYOR Zfl URCDfllKOYO ffliZO - J ' fna sredstva in izpolnjevati pogodbene obveznosti, pri čemer ^cunamo na kredit iz sklada ^sjemnosti in kasneje tudi na ®stna sredstva. Miha BIZJAK: Naleteli smo na določene pro-п1ете, predvsem zaradi tega, 5er je prišlo do odloga gradnje v ^'eznikih. Če bi tam gradili že 1986 in takrat kreditirali gradnjo, bi danes laže odobrava-' kredite ostalim, med drugim v Žireh. Letos smo precej gradili: 35 stanovanj v Franko- naselju, 25 v Železnikih in |.® gradimo v Žireh. To je ve-zalogaj. Vsi, ki so stanovanja J^Povali, so računali z maksi-V'alnimi posojili iz sredstev vza-Jeitinosti. Odbor je tako sklenil, bo pri odobravanju kredita mogočil enake pogoje vsem Prosilcem, s tem da letos daje osolutno prednost blokovni v je ta, da je dovolj . ®lika razpisna vsota, prioriteto nakup stanovanj v blokih, ato v usmerjeni gradnji in na ^°ncu, če bodo sredstva, v neu-''Jerjeni stanovanjski gradnji. Odobrili smo že okrog 50 % Predvidenih kreditov, preostalih , % načrtujemo oddati v začet-junija. Razpis bo objavljen koncu aprila, vloge pa bomo ^Prejemali od 1. do 15. maja. V P'soročen koncept stano-anjskega komunalnega področ- propadel in kot kaže bo no-Val komisija načrto- •a v Jugoslaviji tudi stano-"'®n]sko reformo. ђ^^а^®ј nam bo ta reforma pri- V ^av to, kar delate v Žireh. sta ^^ceme bodočih lastnikov ^^novanj, kar bo možno seveda 410 na področju individualne 5'^acinje. Meta KERŽE-PODLIPNIK: _ skupščini samoupravne sta-p y^njske skupnosti se določa J ^ka uporabe stanovanjskih Ij.^dstev v letošnjem letu. Ta poda k ^lede na to, da ima se-^ J blokovna gradnja prednost, p®^®rjala sredstva vzajemnosti j^edvsem za blokovno gradnjo, dni^ ' da bi bilo prav, da bi vse tg ®8ate in tudi ostale ljudi s to4 dobro seznanili, saj pri le-odločitvi ne moremo upo-interesov posameznikov, "iveč interese centrov. Pranci MLINAR: ®de na sprejete načrte o po-se dogovarjamo (ker se g. Gdawno, da za individualno »tio na vseh koncih ne bo Ц. J*}® zagotavljati komunalne za lokacijo, kjer bi po-Pla^ število gradbenih enot (v 24 grapi je zaenkrat le nI . W vsaj na 100 ali več. Tu ekor, potem gradnja bila bolj ko "^^ko utemeljena, prav ta-st„^f®dnja komunalne infra-p.j *™re. Če bomo ostali samo eo H enotah, bo to tako dra-' ®a gradnja ne bo možna. Delo-življenje: Ali je Plastuhova grapa edina alternativa? Miha BIZJAK: Tako je opredeljeno v planih krajevne skupnosti in v skladu stanovanjskih zemljišč. Morda bi bilo dobro, da bi ob tem vedeli še nekaj: Ko govorimo o usmerjeni in neusmerjeni stanovanjski gradnji, moramo vedeti, da je usmerjena predvsem blokovna, neusmerjena pa je tista, kjer ima graditelj parcelo, pridobi si še potrebno dokumentacijo in lahko gradi. V usmerjeni gradnji je širši družbeni interes. Zemljišče se pridobi organizirano, sklad stavbnih zemljišč ga je dolžan komunalno opremiti, nato to zemljišče prevzame stanovanjska zadruga. Delo-življenje: V Žireh se pojavlja problem, ko lastniki parcel na nekaterih »plombah« ne prodajo zemljišča, oz. ne pričnejo graditi in hranijo te parcele, ki so zazidljive. Miha BIZJAK: Vemo, da lastnika parcele ne more nihče prisiliti, da le-to proda ali začne graditi, če ne obstaja širši družbeni interes in odkup ni možen brez razlastitvenega postopka. Franci MLINAR: Stališče KS je, da na teh »plombah« pripravimo način in določimo ceno komunalnega prispevka in s tem zagotovimo določena finančna sredstva za izgradnjo potrebne komunalne infrastrukture. Torej bodo komunalni prispevek morali plačati tudi lastniki parcel. Delo-življenje: Kako je Tehnik pripravljen na gradnjo komunalne infrastrukture, kot tudi individualno gradnjo? Meta KERŽE-PODLIPNIK: Tehnik je bil vedno pripravljen graditi komunalno infrastrukturo, vendar pa pri gradnji v lastni režiji (pri individualni gradnji) ni sodeloval, ker vemo da je tu vedno problem cena. Firma je obremenjena z razli- čnimi stroški, ki jih je treba upoštevati v kalkulaciji, zato je to za individualno gradnjo predrago. Miha BIZJAK: Mislim, da bo stanarine treba postaviti na ekonomsko raven, socialno ogroženim pa pomagati tako kot doslej — s subvencijami. Podpirati bo treba predvsem družbeno usmerjeno gradnjo. Za Žiri .velja tudi to, da bo treba omenjene »plombe« pozidati, hkrati pa mnogo bolje izkoristiti stanovanjske površine na tem področju, ki niso majhne. Jože HAUPTMAN: Kako priti do virov za gradnjo stanovanj v bodoče, smo na Lo-kainvestu že predlagali, in sicer, da bi ves stanovanjski fond razprodali in iztržili realno ceno vrednosti stanovanj. Vendar vemo, da so tu zakonske prepreke, ki tega ne dopuščajo. Izhajamo iz tega, da denarja za gradnjo novih stanovanj nimamo in ga tako tudi v prihodnje ne bo. S tem bi postali stanovalci tudi lastniki prostorov, v katerih prebivajo in nedvomno bi se izboljšalo tudi vzdrževanje stanovanj, ki sedaj prehitro propadajo. Delo-življenje: Bo krajan v Žireh torej lahko prišel do stanovanja. Marta MLINAR: Ugotavljamo, da je lasten prispevek dobitnikov stanovanj izredno nizek. Izračunali smo, da bo nekdo za stanovanje, ki nas stane 7 starih milijard, plačal največ 6 % lastne udeležbe, večina dobitnikov stanovanj pa bo plačalo le 1 % cene, kar devet pa jih lastne udeležbe sploh ne bo plačalo. Poleg tega vemo, da se ta denar po desetih letih stanovalcem vrne. Tudi na tem področju bi se zakonodaja nujno morala spremeniti, ker vemo, da se do stanovanja pride na prelahek način in da zato tudi odnos do družbene imovine ni tak kot bi moral biti. Poleg tega je še ogromno upravičencev do subvencionirane stanarine. Zaradi vsega tega se zavedamo (če se tu ne bo nič spremenilo na bolje), da niti v 15 letih ne bo možno spet graditi, ker ne bo sredstev. Vemo, da mora tisti, ki gradi hišo, odriniti ogromen lastni prispevek, poleg tega pa letos pri nas ne bo dobil niti dinarja kredita. Miha BIZJAK: Prava pot za rašitev problemov na tem področju je vsekakor in edinole ekonomska stanarina. Le to bi prisililo stanovalca, da stanovanje odkupi, ali pa gradi. Izračunali smo, da znaša povprečna stanarina za dvosobno stanovanje, v velikosti 57 m' 34.000 din. Ekonomska stanarina bi znašala okrog 78.000 din. V tej ceni pa ni všteta razširjena reprodukcija (gradnja novih stanovanj). Že s tem bi pridobili vsak mesec 8,8 milijarde dinarjev. Tudi za plačilo lastne udeležbe bi morali prosilci že prej namensko varčevati. Sedaj pa se plačila tudi tega nizkega zneska odlagajo. Franci MLINAR: Potrebne bodo korenite sistemske spremembe. Nedopustno je namreč, da bi stanovanjski sklad pokrivali iz poslovnih sredstev delovnih organizacij. Jože Hauptman: Na vprašanje, ali bo delavec v Žireh lahko prišel do stanovanja in pod kakšnimi pogoji, je odgovor morda v tem, da bi stanovalci stanovanje odkupili, z denarjem, ki ga bi na ta način pridobili, pa bi lahko gradili nova stanovanja. Zaključek: Na vsak način velja, da se bo v prvi vrsti morala spremeniti zakonodaja. Tu bi se potem odprlo več možnosti. Ob ustreznih spodbudah bi bile bolje izkoriščene že obstoječe stanovanjske površine; lastniki bi jih morda dajali v najem ali morda celo v prodajo. (Vse seveda pod določenimi pogoji). Potrebne so spremembe tudi pri načinu kreditiranja. Sploh pa bo treba doseči čimbolj racionalno ravnanje na relaciji iskalec stanovanja — delovna organizacija, krajevna skupnost — izvajalec del. Tu je še veliko — predvsem organizacijskih rezerv, ki bi, obogatene s smotrnejšimi predpisi, prav gotovo marsikaj prinesle. Kar zadeva stanovanjsko problematiko v Žireh, velja ponoviti: pozidati proste parcele; na vsak način pa jih komunalno opremiti. Kar zadeva usmerjeno stanovanjsko gradnjo pa doseči načrtnost od vsega začetka. Tako pa čisto na koncu ugotovimo, da so stvari nemogoče. Večja mera dolgoročosti pri izrabi prostora ne bi škodila, tako pa se vsakih nekaj let soočimo s povsem nasprotnimi predlogi: Pred desetimi leti smo Se govorili o gradnji na Žigonovem griču, sedaj govorimo o Plastuhovi grapi. Neka skupina za ugotavljanje stanovanjskih potreb In možnosti za gradnjo bo tu imela veliko dela. Stanovanjska gradnja v Žireh YAZnO IE kodrov/^ N novke v mesecu marcu sta nastopila delovno razmerje samo dva nova delavca, z delovnim razmerjem pa je v tem mesecu prenehalo 18 delavcev. Delovno razmerje sta nastopila Marko Kramperšek v TOZD Proizvodnja in Jadranka Kleno- OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT naši sodelavki Aleksandri Žnidarčič iz prodajalne Nova Gorica iskreno čestitamo in želimo v zakonu sreče, razumevanja in zadovoljstva! OB ODHODU V POKOJ Dolgoletnim sodelavcem iz TOZD Proizvodnja, Vidi Gregorač, Alojzu Demšarju, Kristini Frlic, Antonu Gorjupu iz oddelkov v Žireh ter Frančiški Pustavrh in Ivani Bizjan iz obrata Gorenja vas ob odhodu v pokoj želimo še mnogo zdramh let, prijetnega počutja v domačem krogu, predvsem pa sreče in zadovoljstva! v Novem Marofu je 72. prodajalna 1. marca smo odprli 72. prodajalno v MPM, in sicer v Novem Marofu. Kot veste, je to kraj blizu Varaždina; ima okrog 5000 prebivalcev, od katerih je v industriji zaposlenih okrog 2500 delavcev. Največja prodajalna v Novem Marofu je Levis, ki prodaja različne vrste blaga, med drugim ima tudi oddelek z obutvijo. Naša prodajalna je približno 300 metrov oddaljena od Levisa in je v poslovnem prostoru, kjer je prej bila prodajalna Vika iz Varaždina. V prodajalni sta zaposlena poslovodja in prodajalka. Po površini je to manjša prodajalna, saj meri 40 m' poslovnega in 20 m' skladiščnega prostora. Za 1988. leto ima ta prodajalna 20 milijard vrednostnega in 8500 parov parovnega plana. V mesecu marcu že lahko vidimo rezultate, ki jih je prodajalna dosegla. Presegla bo tako finančni, kakor tudi parovni plan. Želimo, da bi tudi v bodoče presegala plane in dosegala čim boljše poslovne rezultate. Bojan KONCAN on VEfflO vić iz TOZD Prodaja, v prodajalni Zagreb 2. Z delovnim razmerjem so v mesecu marcu prenehali v TOZD Proizvodnja Vida Gregorač, Alojz Demšar, Kristina Frlic, Anton Gorjup, Simon Kavčič, Jernej Bogataj, Simon Mlinar, Mara Jelić, Kemija Softić, Marija Zupančič, Helena Mozi-na, Janez Subic in Aleš Peter-nelj ter iz obrata Gorenja vas Frančiška Pustavrh in Ivana Bizjan. Iz TOZD Prodaja so prenehali z delom Ljubica Magdić iz prodajalne Bjelovar 1, Katica Djordjevič, ki je umrla, in Rita Varga, obe iz prodajalne Novi Sad. Spet ne bo prostora za vse v letu 1988 na področju letovanja razen cen nič novega — bi lahko rekli. Se več, imamo celo eno prikolico manj, Iter smo jo zaradi dotrajanosti morali odpisati. V sezoni lahko v naših počitniških zmogljivostih letuje skupaj 212 družin — izven sezone je prijavljenih 36 družin — vseh prijav pa je skupno 307. Torej, vsaj šestdestim prijavljencem ne bo mot ustreči. Spet lahko ponovimo, da bi rabili vsaj šest dodatnih kapacitet. Ze drugo leto pa ne vlagamo v širitev zmogljivosti nikakršnih sredstev. Iz prijav je razvidno tudi to, da delavci želijo kakovostnejšo ponudbo — to je stanovanja in kontejnerje. Tu bi lahko sledila stara oguljena fraza »na tem področju bomo morali nekaj narediti«, vendar je ne bom uporabila, saj se dobro zavedam, da dokler ne izplavamo iz krize, denarja za letovanje ne bo v izobilju. Skrbeli bomo lahko le za vzdrževanje že obstoječih zmogljivosti. Kaj ostane za vse tiste, ki ne bodo mogli letovati v Alpini? Možnosti je dovolj preko raznih agencij — so pa precej drage. Vsakemu, ki bo letoval v lastni režiji — torej izven naših kapacitet, bomo deloma pomagali z regresiranjem. Regresiranje je ostalo nespremenjeno — na podlagi računa za letovanje bomo regresirali: — za kampiranje 60 % cene letovanja — celotnega računa — za najem apartmaja 35% cene letovanja — celotnega računa — za letovanje preko DO zakonca 10 % cene letovanja — celotnega rač. V SLOVO BLAŽU BOGATAJU V sredini marca smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Blaža Bogataja. Bil je eden naših najstarejših upokojencev, rojen leta 1898, ki je delal v Alpini v prvih letih njenega razvoja in se upokojil v začetku januarja 1954. Blaža Bogataja, ki ga je po nekajletni bolezni smrt iztrgala iz naših vrst, bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. — za nočitve 40 % cene računa — za našega delavca in nepreskrbljene otroke — za polpenzion 25 % cene računa — za našega delavca in nepreskrbljene otroke — za penzione 20% cene računa — za našega delavca in nepreskrbljene otroke Za zadnje tri oblike ne regresiramo zakoncev oziroma otrok, ki so zaposleni izven naše delovne organizacije. Krizno leto nam je vzelo tudi preventivni oddih. Komentar tu ni potreben. Na koncu lahko izrazim k upanje, da bomo čimprej zlezli na zeleno vejo, zopet uvedli pre* ventivni oddih delavcev in povečali počitniške zmogljivosti. Hermina CANKAR ZA UVIJEK JE OTISLA KATICA ĐORDEVIĆ Rodena je 15. oktobra 1954 u Rumi u Sremu. U Alpininu prodavaonicu Novi Sad došla je 1. aprila 1973 i radila sve do tragi-čnog udesa, kad je izgubila svoj mladi život. Došla je u našu sredinu tiho i nenametljivo. Zajedno smo delili dobro i zlo Kao kolegica svima je pomagala, kao zamenik po-slovode bila je dobar sa-radnik, odlična kao drug i čovek. Otišla je iznenada, kad je bila u punoj radnoj snazi i kad je svojoj neja-koj deci najpotrebnija. Iz-gubivši nju izgubili smo dobrog radnika, saradni-ka i druga. Njen dragi lik ostaće nam u trajnom sedanju. Njene kolegice Marija, Đurđinka, Anda, Mira, Duška, Anka i kolega Milan. OD TU in mm Šuštariada 1988 cio Alpine je bil letos prvič organizator največjega tradi- tekmovanja slovenskih čevljarjev, usnjarjev in galante-IfjI J* je šuštariade, tekmovanje v veleslalomu in smučarskih te-sončno vreme je pripomoglo k veselemu razpoloženju in niu vzdušju na tekmovanju, ki smo ga organizirali v sodelova-čno ^ klubom Iskra iz Železnikov, ki je obe progi odli- ve« ,Popravil. Z manjšo zamudo se je tekma pričela in potem je -šlo Kot po maslu. V rekordnem času, kljub veli- številu tekmovalcev, ki se la vedno okrog 350, so bi- K ^''niovanja okrog 12. ure že So P° tekmovanju tuH- pred kočo že objavljeni računalniško izračunani j®''''^dni rezultati. Ob 14. uri Ur H odpravili v dolino na .jSano razglasitev rezultatov. je čakala topla malica in nip vemo, da ima sreča- j^je poleg tekmovalnega, še veli-iei ^*4' pomen. Tu se izmenju-jj.jO športne in poslovne izkuš-stva"^ sklepajo nova prijatelj- ^^®cejšnja gneča ni pokvarila p, °rega razpoloženja v dvorani ^svetnega doma v Železnikih. ag.G razglasitvi rezultatov se je kli K ^ s plesom nadaljevala, oJV°,.temu, da so nekateri bolj ^®ljeni že odhajali, oce bi lahko prireditev UdpV'-' kot uspešno, saj so bili ®'ezenci očitno zadovoljni, или i'?" Primožič, smučarski 4(^4 iz Tržiča je letošnjo šu-'•rtado ocenil takole: »Menim, da je bila organizacija letošnje šuštariade zelo dobra. Precej je k temu pripomoglo tudi lepo vreme. Proge so bile dobro pripravljene in pogoji za vse enaki. S svojim rezultatom sem vsekakor zadovoljen, saj je konkurenca vedno huda. Za zmago na taki tekmi je treba biti predvsem dobro kondicijsko pripravljen, seveda pa brez dobrega znanja in veliko smučanja tudi ne gre. V Peku imamo pred tem tekmovanjem vedno sindikalno tekmovanje, ki je izbirno za nastop na šuštariadi, saj je tekmovalcev vedno več, kot jih lahko nastopi. Prav zato pa bi poudaril, da bi morala imeti takšna tekmovanja večji poudarek predvsem na množičnosti in družabnosti in ne toliko na doseženih rezultatih.« Ker tekmovanja ni bilo mogoče izpeljati bliže Zirem, smo morali tudi gostinski del prepustiti drugim. Tako so za to poskrbeli Naši so dosegli naslednje rezultate: v ekipni konkurenci je bila Alpina druga z 88 točkami (prvi Peko z točkami), tretja je bila ekipa lUV Vrhnika, ki je za Alpine zaostala kar za 32 točk. Po kategorijah pa so naši najboljši dosegli naslednje rezultate. Veleslalom MoSki do 30 let: 4. Drago Krolnik, s časom 35.12 (prvi je bil Marko Primožič, Peko, s 'asom 34.29, 2. pa Tone Tavčar iz Poliksa), 9. je bil Vaso Kolenc. V kategoriji moSklh od 30—40 let je bil Franci Pečelin drugi, s ča-35.02 (zmagal je Anton Primožič iz Peka, s časom 34.74), Zdravko "Sljar je bil 6. V skupini od 40 do 50 let je zmagal Janez Smitek, s časom 27.98, Pred Silvom Trčkom, s časom 28.87; Rado Podobnik je bil 5, Med moškimi nad 50 let je bil Milan Podobnik tretji, s časom 33.31 (zmagal je Vinko Goričan iz Slovenj Gradca. Alojz Burnik je bil 5., '^'ojz Podobnik 7., Pavel Žakelj 9. In Karel Krolnik 10. Med ženskami je bila v kategoriji do 30 let Mojca Podobnik tretja, ® časom 31.21 (zmagala je Suzana Ruparčič iz Peka, s časom 29.74). Veleslalom ^nske od 30-40 let: Vida Mlinar tretja, s časom 32.80 (zmagala je Milena Dolčič iz Peka časom 30.95), Anuška Kavčič je bila 5, Helena Kavčič pa 6. ^nske nad 40 let: Ida Oblak je bila 12. (zmagala je Ivanka Krašovec iz lUV Vrhnika, ® časom 35.57). Teki do 30 let; j Stojan Žakelj je bil tretji, s časom 12.24.23 (zmagal je Jože Bohinc ^ fWka, s časom 11.42.00). Moiklod30do401et: Zmagal je Stane Stanonik, s časom 10.39.52. n jj'ed moškimi nad 40 let je bil prvi Lojze Oblak, s časom 5.12.89, " Srečkom Kavčičem, 5.52.22, Bernard Kavčič je bil 8. ženskami do 30 let je zmagala Helena Dolenc, s časom 6.38.59, 30 let pa Ivica Kosmač (obe Alpina). Marta Frelih Diia v starejši skupini 5. člani SD Iskra Železniki, ki so nam zagotovili prostor in pripravili hrano po dogovoru. »To je prvič, da smo pripravili tekmovanje in pogostitev za delovno organizacijo,« je povedal Brane Mohorič, ki je skrbel, da je bilo vse pripravljeno. »Pri izvedbi nismo imeli nikakršnih težav, saj nam pomagajo starši otrok, ki trenirajo v našem klubu. Na ta način pridobimo nekaj sredstev, da otroci lahko bolj kvalitetno trenirajo. Hrano smo skuhali v kuhinji Iskre in poskrbeli, da je bilo pravočasno pripravljeno, čeprav se krajšemu čakanju seveda nismo mogli izogniti.« Anuška KAVCiC Uspešno nadaljevanje smučarjev tekačev 6. marca smo startali na Črnem vrhu nad Idrijo. Kar 17 Žirovcev se nas je pognalo po smučinah na obrobju Trnovskega gozda. Med pionirji je bil Borut Malavašič 8., Uroš Slabe 14. Zanimivo, da se je največ žirovskih smučarjev podalo na daljšo in težjo 42 km dolgo progo. Nekaj rezultatov: Stane Stanonik 2., Srečo Erznožnik 11., Janez Kosmač 12., Srečo Kavčič 19., Mlinar Marko 33. 12. marca je bil na Rogli »Spomladanski tek«. Na 10 km v prosti tehniki sta startala Ivica Kosmač 2. in Srečo Kavčič 10. Na daljši 20 km dolgi in zahtevni FIS progi pa: Stane Stanonik 1., Lojze Oblak 2., Janez Kosmač 5., Helena Dolenc je bila 3. Uvrstitve naših za pokal Zdravo: članice do 35 let — 4. Helena Dolenc; člani do 32 let — 7. Jože Stanonik; člani 33—44 let — 1. Stane Stanonik, 2. Lojze Oblak, 3. Janez Kosmač. V tej skupini smo člani SK Alpine torej dosegli prepričljivo poln zadetek. 13, marca smo obiskali Platah nad Reko. To zanimivo smučišče je oddaljeno nekako 15 km zračne linije od niorja — sredi marca je imelo še 2 m visoko snežno odejo. Organizatorji so bili zelo prijazni in veseli tudi udeležbe iz Slovenije, mi pa odličnih rezultatov: Stane Stanonik 2., Jože Stanonik 3., Srečo Kavčič 5. Našo delovno organizacijo smo nadvse uspešno zastopali tudi na »Šuštariadi« in občinskem sindikalnem prvenstvu. Obe tekmi sta bili na Soriški planini. Na šuštariadi že precej let nimamo enakovredne konkurence. Na občinskem sindikalnem prvenstvu nam je končno le uspelo osvojiti ekipno prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal. Zadnja letošnja množična prireditev je bil Yassa maraton na Pokljuki, kateri je štel tudi za državno prvenstvo na 42 km. Stane Stanonik je bil Stane STANONIK Ste kdaj pomiattli, г<деај so bile ekonomske enote'pred ■•■'''i "25 leti uMpeine, tedanji tadi pa niso? v'?v Pa lo nekdaj imele svete ekonomskih enot, celo ^tra DPO — in lastni obračun, v odnosu do dxuaih xtkih enot .,' ' (iz гцдоуша ArokovRjakpv). } '/'-.'I Zaloge moramo reiemti na ravni delovne organizacije. (z zborov delavcev v prodrnialn#) ' Odmevi i Koliko dni bi Alpina ne imela težav, če bi vsi delavci dali ^ dinarske in devizna prihranke svoji firmi. r. : r • ■ . . axW*y»c o sprejemu bo odločala tudi komisija v vzgojnovarstveni enoti (WE) pri OS Padlih prvoborcev 2iri imamo 6 oddelkov, od tega en oddelek jasli. Vrtec je v novi stavbi dvanajsto leto in šele zadnji dve leti občutno narašča število odklonjenih otrok zaradi pomanjkanja prostora. Z razstave izdelkov v vrtcu s podpisom samoupravnega sporazuma pokrivajo starši le 55 % ekonomske cene (EC) vrtca, ki znaša trenutno za jasli 139.000 din, za vrtec 101.000 din. Dejanski prispevek staršev pa znaša 35 % od dohodka na člana družine v preteklem letu, a največ 76.860 din za jasli in največ 55.860 din za vrtec. Razliko do polne EC pokrije skupnost otroškega varstva (SOV) Skofja Loka. Ugotovljeno pa je, da je povprečni prispevek staršev za vrtec v občini Skofja Loka le 23.000 din mesečno, kar je izjemno malo in verjetno je to tudi eden od vzrokov, da so vrtci polni. Le kdo od nas bi lahko s tem prispevkom hranil svojega otroka ves mesec? Otroci v jaslih dobijo zajtrk, kosilo in dve malici, otroci v vrtcu pa zajtrk, kosilo in malico. Seveda vrtec ni samo hrana in varstvo do takrat, ko so starši v službi. V vrtcu se neprestano nekaj dogaja. Tu otroci ustvarjajo pod strokovnim vodstvom vzgo- NE POZABIMO Soba 2 — gradovi Piše: Mira Kalan, kustos pedagog Nadaljevanje V prejšnjih dveh prispevkih smo obravnavali zgodovino loškega gospostva, ki je bilo vseskozi največje in najbolj enotno na Kranjskem. V primerjavi z drugimi popr^no velikimi plemiškimi gospostvi pri nas je bilo vsaj desetkrat večje. Danes si oglejmo zgodovino gradov na Škofjeloškem. Podatki so iz dela dr. Branka Reispa Škofjeloški grad. V muzeju so gradovi predstavljeni z arheološkimi najdbami in upodobljeni v najrazličnejših slikarskih tehnikah. Dva sta predočena celo z maketo. Kolekcijo dopolnjuje del nekdanjih grajskih inventarjev: pohištvo, portreti lastnikov gradov in orožje. Bili so rezidence, utrdbe in sedeži gospoščinske uprave. Trije višje ležeči so nudili zavetje mestu, postavljenem na terasah ob sotočju obeh Sor. Dva, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom, sta danes v ruševinah. Do srede 14. stoletja sta imela skupno poveljstvo, saj ju je upravljal isti gradiščan. S Škofjeloškim gradom sta tvorila enoten obrambni sistem, podobno kot ga poznamo v središčih dveh sosednjih zemljiških gospostev — spanheim-skega v Ljubljani in andeškega v Kamniku. Trije gradovi v središču gospostva pa so pri nas vendarle izjema, ki priča o veliki gospodarski moči in velikem vojaškem potencialu. Prvo upravno središče loškega gospostva je bilo na Kranclju. Njegov obstoj so dokazovali le arhivski viri in obrisi zidov ter jarkov, saj je od potresa leta 1511 v ruševinah. Šele arheološka izkopavanja leta 1954 in 1955 so odkrila njegove temelje in ugotovila obseg in značaj utrdbe. To je bil okoli 30 m visok stolp, kvadratnega tlorisa, s stranicami okoli 13 m in z zidom debeline 2,5 m. Pred obzidjem je bil približno 5 m globok jarek in zunanji nasip. Stolp, ki je v muzeju prikazan z maketo, je imel tri ali štiri nadstropja, v katerih so bili stanovanjski in obrambni prostori, prvi seveda brez vsakega udobja. Znotraj obzidja so bili nekateri pomožni prostori. Med izkopavanji so prišli na dan mnogi arhitekturni elementi, kosi oken in vrat, in predmeti za vsakdanjo rabo. Nekaj je razstavljenih: lončarski in kovaški izdelki, drobci steklenih in koščenih predmetov. Izstopa bronast kipec — svečnik v podobi srednjeveškega pa-ža iz 14. stoletja, ki je bavarskega izvora. Zgornji stolp na Kranclju je najstarejši srednjeveški stavbni spomenik v Škofji Loki, saj ga vir leta 1315 imenuje stari stolp nad gradom. Kaj- ti najkasneje v 13. stoletju, če ne že preL so zgradili na mestu današnjega Škofjeloškega gradu še en stolp z enako zasnovo. Stolpasti gradovi spadajo med prvotnejše oblike gradov in so daljnji sorodniki rimskih burgov na limesu, zgrajenem proti vdorom barbarov. Vrh tega razvoja predstavlja stanovanjski stolp, v Franciji imenovan donjon, njegovo prvotnejšo obliko, bolj namenjeno obrambi, pa so v Nemčiji imenovali Burgfried. Oba gradova v Loki sta te vrste. Najkasneje 1270. leta so sedež oskrbnika prenesli z Zgornjega stolpa na današnji Škofjeloški grad. Bil je primernejši za stanovanja in gospodarstvo, zato so okoli stolpa kmalu zrasla gospodarska poslopja. Viri iz začetka 14. stoletja, to so popisi, napravljeni ob obisku škofa Konrada III., omenjajo v gradu škofovsko sobo, jedilnico, kapelo in druge prostore. Popis našteva tudi premičnine, med katerimi prevladuje orožje vseh vrst. Se nadaljuje jiteljice in varuhinj. Otroci dobivajo socialne in intelektualne spodbude in še in še. Zelo smo veseli polnega vrtca, ker želimo, da bi bilo čim več otrok zajetih v predšolsko vzgoj-no-varstveno organizacijo, toda veselje se nam skali takoj, ko ugotovimo, da je v skupini več otrok, kot jih predpisuje normativ in da moramo toliko otrok odkloniti, ker prostora enostavno nimamo. Zato smo se odločili, da bomo letos prvič v zgodovini našega vrtca sprejemali otroke s pomočjo posebne komisije, sestavljene iz predstavnikov delovnih in družbenopolitičnih organizacij v kraju, in vrstnega reda vpisov ne bomo več upoštevali. Starši morajo oddati prošnjo (obrazec dobijo v Alpini, Etiketi. Feliksu, Kladivarju, KGZ Mer-kator-Sori In v vrtcu) najkasneje do 15. aprila. Povem pa naj, da imamo prosta mesta samo v jaslih In v oddelkih 2, 3 in 5 let. In kje najti rešitev? Nikakršnih možnosti nimamo, da bi nam bil zagotovljen denar za širjenje vrtca, kajti sredstva iz amortizacije v občini združujemo in na podlagi potreb se izdela prioritetni red gradenj. Če bi čakali na to, ne pridemo na vrsto do konca tega tisočletja. S KS Ziri smo v dogovoru, da narn bo zagotovila prostore ABC Loka (Lustik), ko bodo le-ti izpraznjeni ob izgradnji blagovne hiše v Žireh. Pri tem bomo prosili tudi združeno delo v Žireh, da nam pomaga pri obnovi in usposobitvi stavbe. Verjetno že jeseni pa bomo organizirali varstveno družino, ki lahko sprejme do 6 otrok, starih od enega do dveh let. Potrebe po organiziranem varstvu v Žireh v resnici obstajajo. Lahko da se bodo spremenile, če bo SOV vztrajala pri tem, da bo moral biti prispevek staršev vendarle večji. Res pa je, da je v Žireh vedno več mladih družin, katerih starši so še zaposleni in otrok resnično nimajo kam dati. Ne samo v našem interesu, y interesu vsega kraja mora biti iskanje varstva otrok zaposlenih staršev. Pomočnica ravnatelja Helena ŽAKEU пкиПл in stara l/>ku v 1. t04U TO JC nnf KRM Conrad Peternelj uspešen tudi v Ameriki Žirovec Konrad Peternelj razstavlja v New Yorku NEW YORK, 13. marca - V jugoslovanskem kuliurno-informalivncm ccntru so odprli ra7stavo slik slovenskega naivnega slikarja Konradu Pcicr-nclja iz 2irov. Ameriškemu ohćinslvu se je predstavil z 20 podobami slovenske pokrajine, kmečkega življenja in ljudskih posebnežev, ki so vnesle v sujKf urbanizirano newyorSko okoljc po besedah enega od kritikov svežino in harmonijo, obenem pa opozarjajo na alternativno zasnovo življenja, ki JO sodonost ic ni ptwsem uničila. Razstavo je sponzorirala LBS bank (podružnica Ljubljanske banke) v New Yorku Predvideno jc. da se bo Konrad Peternelj s svojimi slikami predstavit tudi na izrttito. na *»o moč! PLANINSKO DRUŠTVO ŽIRI s sprejema kurirčkove pošte Izleti V letu 1988 Maj 07.05. 08. 05. 15. 05. 22. 05. 29. 05. Junij 05. 06. 12. 06. 19. 06. 26. 06. Julij 03. 07. 10. 07. 17. 07. 24. 07. 29., 30., 31.07. Avgust 07.08. 14. 08. 21. 08. 21.08. 28. 08. Blegoš — pohod Blegoš — pohod Nanos Lubnik Kojca Golica Kriška gora Tolsti vrh Srečanje z zamej. Slovenci Kofce Veliki vrh Storžič Učka Grintavec Begunj ščica Transverzala okrog Kriških podov Lepo špičje Krnsko jezero — Krn Sedmera jezera Kanin Rombon Jerebica September 04. 09. 11.09. 18. 09. 25. 09. Oktober 23.10. Ratitovec Peč — tromeja Mangart Čepulje — Dražgoše Okrog Zirov — pohod F. Oblak P. Žakelj F. Temelj V. Podobnik M. Praprotnik V. Podobnik J. Bekš P. Žakelj V. Eniko T. Kokelj S. Dolinar V. Podobnik F. Temelj T. Kokelj V. Eniko F. Reven T. Kokelj F. Reven M. Poljanšek J. Bekš P. Žakelj M. Praprotnik J. Bekš Izvršni odbor / oN <. \ L I a \l Darovali so za mrliško vežico Ob smrti mame Štefanije Gluhodedov 50.000 din — svojci. i toVi^rm w .rPinte^ Straiau^HfcA Vladimir Ејкф, N^o Podobnik, glavni in odgovorni urednik — Izhaia;. nmkla#a 2^| izvodov. Fotegrali^ Bri: 'gita Zemlfarl^ TK: Gorenjski . LLP: a*i. # Md o., ki Ј1Ш v W^HTDZDPmlz- #o skup« ■>đborrTatj