ALBIN SPREITZ: Pereča vprašanja.  Obelodanim nekaj skromnih misli,  kl nimajo namena posegati v volilni boj  za stranko kakoršnekoli politične strukture in izpovedi, temveč so porojene edinele iz škrbi za ugled in napredek šole in našega stanu v tem politično tako vzburkanem času. Ne želim razdvajati vrst, hočem jih tesneje skovati! — Drago Hude je v 3. štev. »Učiteljskega Tovariša« izpregovoril nekaj lepih misli o učiteljskem sindikatu, ki nani bodi nekakšen časovni postulat Sem skrornnega ninenja, da je zadcl pravo. Uveril sem se, da je precej velika skupina našega učiteljstva za osnovno idejo sindikata, ki bo morda edini naš spas! Podpišem z obema rokama lepe zaključns stavke v omenjenem čianku tov. HudfSta: »Ako se obešamo na rcp različnim strankam, bomo razcepljeni ter ne bomo mogli koristitl skupnosti, ampak bodo le politične stranke kovale korist iz tega. Einancipirajmo se vendar enkrat od vseh predsodkov, stopimo vsi v vrsto sindikata, kajti tu smo si esno: Učlteljl in samo učltelji! P:,r' zare-! ¦¦- Slndikat !e t*CA'scir. gcspodarska struktura, brez političnega ozadja, a s političnimi učinki! — Če pride kedaj do udruženja vseh slojev v sindikate, tedaj neha terorizem strank. Kategoričen imperaiiv današnjega časa veli: svetost delu In izračunanje socialneea ekvivalenta! Kakor je našel slavni fizik Robert Maver razmerle med količlnanti toptote in niehaničnega dela v mrtvl prirodi, tako se mora tudi matematično ugotovitl razmerie človeškega dela vseh slojev in plačevatl fizičal in psibičnl tiud in napor po socialnem ekvivalentu! (Primerjaj knjižico: Dr. Ivan Žmavc, Ozdravljenje socialnega življenfa z vporabo prirodoslovja. Socialna Matica 1913.) Tista lepa prigodba o uporu udov v človeškem organiztnu, najde analogon v soclalnem ustroju. Pa kaj, ko smo od vsega tega še daIeč, tako daleč! -- Hitimo dalje! — Ljudska šola, ali kakoT jo že nazivljamo, morda osnovna, ima imenitno nalogo: razvezovati vse orodaktlvne olrokove duševne sile \n dajati Jstim pravec za žlvljenje na pot v žlvljenje! — To nalogo nam ni stavila nobena strankn iz stalfšča strankarskega programa, temveč edinole iz stališča velikih idealov človeštvar h katerim v najtišjih urah življenja vsi teže. Kako pravi naš, veliki romar Ivan Cankar o romaTju, ki blodi po katakombah človeških src: »On ve, da so si v tistih tihih globočinah vsi ljudje bratje, kakor nikjer drugje, tudi v cerkvl ne. On ve, da bi se kakor od pepela zgrajene sesule stene med njimi, če bi se kdaj le za hip spogledali iz dna.« (Iz »Podobe iz sanj.«*) Kaj hočem reči: delajmo za vzgojo značajev, za socialno izboljšanje stanja vsem ponižanim in razžaljenim in ta način dela nam bo rodil tisočeren sad za šolo in nas! — Naj se prerekajo po dežeH kmetiške stranke, -naj se pulijo za moč, naj predpisujejo še takšne nove recepte za vzgojo in pouk, mi gledajmo na vse te poizkuse iz vzgojnega m državnega stališča, ter urepustimo nehvaležno delo politične agitacije v to izurjenim, plačanim in za življenski poklic se tozadevno smatrajocim politikom! Delajmo na veliki zgradbi učiteljske¦?» ujedmjenja z vso razsodnostjo, z vso voljo in z vsetn srcem! Veliko delo bo rodilo veliko plačilo. — Kdor je drugega ninenja in vž boljšlh sredstev, naj se oglasi! Respektiram vsako mnenje, ki nas dovede bliže resnid in pravid.