Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Zrn Ne« York celo leto - $7.00 B Za inozemstvo celo leto $7.00 1 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. lisi:8loyen8kihiehvcev'rAmeifti. TELEFON: CHelsea S—3878 r, i g Issued every day except Sitndays I and legal Holidays. | 75,000 Readers. Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at ths Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870 NO. 123. — ŠTEV. 123. NEW YORK, FRIDAY, MAY 26, 1933. — PETEK, 26. MAJA 1933. TELEFON: CHelsea 3—387b VOLUME XT J. — LETNIK XL L J. P. MORGAN JE BIL TUDI COOLIDGE-U NAKLONJEN PECORA JE HOTEL ODSTOPITI, KER SO NEKATERI SENATORJI NASPROTOVALI OBJAVI IMEN Bivši predsednik Coolidge je dobil od Morgana tri tisoč akcij deset točk ceneje kot je bila dnevna cena. — Morganovo finančno podjetje je imelo na svoji strani tudi voditelja obeh strank. — Senator Robinson je odločno napadel Davisa in Woodina. Velefinančnik J. P. Morgan si je zajamčil prijateljstvo najodličnejših Amerikancev s tem, da jim je posojal denar oziroma jim prodajal akcije znatno nižje kot je znašala zanje cena na trgu. Par tednov pozneje, ko je zapustil Calvin Coo-lige Belo hišo, mu je prodala Morganova banka 3000 Standard Brand akcij deset točk ceneje kot je znašala zanje dnevna cena. M rs. S. Parker Gilbert, soproga zanega repara-cijskega agenta, ki je izvajal določbe Dawesovega načrta, je dobila od Morgana po nizki ceni veliko število akcij in to v času, ko je bil njen mož v Berlinu. M orgrnova banka je izza začetka svetovne vojne prc-iala za šest milijard dolarjev raznih vrednostnih papirjev. Ferdinand Pecora, kateremu je posebni senatni odbo" poveril preiskavo Morganove banke, se je pritožil nad ovirami, ki mu jih je stavil Morgan pri preiskavi. Ko je rekel Pecora, ,da bo objavil imena vseh onih odličnih Amerikancev, katerim je Morganova ba nka posodila velike vsote denarja oziroma jim prodajala akcije po znižanih cenah, so hoteli nekateri senatorji preprečiti ta njegov poskus. šele ko jim je zapretil, da bo odstopil kot preiskovalec, so se vdali. Policija je včeraj natančno preiskala dvorano, v kateri se vrši zasliševanje, ker je izvedela, da se pripravlja atentat na J. P. Morgana. Včeraj je bil zaslišan Morganov družabnik G. Whitney. Pecora ga je vrašal, čemu je bila Morganova firma naklonjena tudi Calvinu Coolidge-u. Odvrnil je, da nabrž zato, ker je bil Morganov družabnik Thomas Cochran Coolidgev prijatelj. Morgan je bil včeraj ponovno zaslišan glede dohodninskega davka. Rekel je, da je plačal Angliji sedem tisoč funtov šterlingov dohodninskega davka ker se angleški davčni sistem temeljito razlikuje od ameriškega. Stari finančnik je rekel: — Vedno sem polagal veliko važnost na to, da plačam vse davke, ki jih določajo razne vlade. Nikdar pa nisem hotel plačati preveč ali premalo. Morgan je iskal svoje zaveznike in prijatelje na najvišjih mestih. Tako je naprimer prav poceni prodajal akcije bivšima voditeljema obeh političnih strank, Raskobu in Nuttu. WASHINGTON, D. C, 25. maja. — Na podla- gi preiskav posebnega senatnega odbora je zahteval danes republikanski senator Robinson iz India-ne, naj vlada takoj odpokliče iz Ženeve svojega posebnega odposlanca Normana H. Davisa. Istotako naj odstopi državni zakladničar Woodin. Glede Woodina je pokazala preiskava, da je dobival od Morgana akcije po znižani ceni. — Mož kot je Woodin, — je rekel Robinson, — ima veliko polnomoč in mora uživati popolno zaupanje naroda. Tega zaupanja pa sedaj ne uživa vec. Vsled tega mu ne kaže drugega kot da odstopi. Vlada naj pomaga premogarjem OTVORITEV RAZSTAVE V CHICAGU Svetovna razstava bo jutri otvor jena.—Razstavljeni predmeti so vredni sest milijonov dolarjev. Chicago, 111., 23. maja. — Ko se bodo v soboto odprla vrata svetovne razsatve, .so bo ljudem zdelo. kot bi gledali umetniško .sliko, katero ji* naslika! velik u-metnik in predstavil preteklost, sedanjost in bodočimst. Niti stvaritelji te razstave, ki predstavlja napredek enega .stoletja. ne vedo. koliko .so napravili. Raizstava je predpodoba neskončnosti, nekaj neomejenega. Prireditelji razstave nLso nikdar povedali, da mislijo vstvari-ti največjo razstavo, ki je še kdaj bila. V naslednjem je o njej nekaj podatkov: V poslopjih, ki .se raztezajo v daljavo tri in pol milje, .se nahaja izpostavljenih predmetov v vrednosti $16.000.00. Poslopja, sama so veljala 2fi milijonov dolarjev. I*ri zgradbi je bilo dolgo časa zaposlenih 1500 delavcev. Postavljenih ji* bilo 85 posameznih pocilopi j. Ako bo hotel kak obiskovalec pregledati eelo razstavo, bo moral prehoditi milj. Fpravitelji razstave cenijo število obiskovalcev na 50.000,000. PAPEŽ JE ŠEL IZ VATIKANA Sel je v baziliko sv. Janeza Lateranskega izven Vatikana. — Obnovil je cerkvena opravila n a dan Vnebohoda. T. J. M00NEY ZOPET PRED SODIŠČEM Bil je oproščen druge ob-dolžbe. — Obsodba prve sodnijske obravnave ostane v veljavi. San Francisco, CaL, 25. maja. Xa podlagi sodnikovega priporočila so porotniki v novi sodnijski obravnavi zairadi umolra razglasili Thomasa J. Mooneva za ne-krivega. Moonev je bil zaradi umora v zvezi z bombnim atentatom leta lf)l«i. ko je bilo ubitih deset oseb, obsojen na smrt. toda predsednik Wilson je smrtno obsodbo izpre-menil v dosmrtno ječo. Od tedaj je bil Moonev v St. Quentin ječi. Navzlic temu, da so skoro vsi porotniki v prvi obravnavi in celo držaivni pravdnik in mno«re price, ki so tedaj pričale proti njemu, pozneje bili mnenja, da je Moonev nedolžen, ga do sedaj ni 'bilo mogoče rešiti iiz ječe. j Pri prvotni obravnavi je bil' j Moonev tožen še pod drugo ob-dolžbo. katere je bil pri sedanji obravnavi saj moralično oproš- J čen. toda prva obdolžba in obsodba ostne <še vedno v veljavi in Mocnev je bil zopet prepeljan v St. Quentin ječo. Meil Moonevevim zagovorn;-j kom Gallagherjem in sodnikom je prišlo do ostrih besed in sodnik je zagovornika vstavil. Gallagher vpraša sodnika : — Ali ne smem kot prijatelj sodnika izgovoriti nekaj besed? — Xato mu je sodnik odvrnil: — Ako ste sodnikov prijatelj, potem sedite. Porotniki so oprostili Mooneva obdolžbe za umor Arthurja Xel-sona, ki je bilu bit med desetimi osebami, ko se je razpočila bomba. Prva porota je obsodila Mooneva vsled umora Iletta Knapp. ki je tedaj tudi postal žrtev bombnega atentata. BOJI PRED PEIPING0M Rim, Italija, 26. maja. — Pa-pcž Pij XI. je v Četrtek zapustil Vatikan in se je odpeljal v baziliko sv. Janeza Late^anskega. ki je "mati katoliškega sveta", in je zopet obnovil na dan Vnebohoda cerkvene obrede, ki so bili opuščeni leta 1870. Papež je tedaj postal navadni romar svetega leta ter je obiskal rimsko baziliko, da je bil deležen odpustkov. s svoji nalogi. Kot lešnik debela toča je razbijala šipe. kot bi bile iz papirja. nevarnost, da prihodnje šolsko leto šole ne bodo odprte. Župan M. P. Lawler iz Winton. Pa. je i>o-trdil Kilcullenovo izjavo. Chicago, HI., 25. maja. — Železnice so sklenile, da zaprosijo svoje unijske uslužbence. da sprejmejo dodatno znižanje pla<". Po pogodbi med železnicami |u uslužbenci morejo železnicami staviti tak predlog 1. junija in znižanje bi stopilo v veljavo s 1. oktobrom. Predsednik Railway Labor ' Executives Association. A. F. Strela je ubila neko zeno. ko . - , , , , , - , . ,. , , . . Whitnev. je rekel, da bodo zelez- je z metlo spravljala vodo iz svo-1 -- .. ' „ . , ... , • , niearji odločno ouklonui vsako je niše. Oveka zena v Camdenu se -- , - . . ... , . , zu i za nje plač. je tako prest rasi I a strele, da je ■ „ , . . t .---------- poročilo o umrla. Nek mož je bil ubit. ko je vihar podrl paviljon v Fairmont — Zelo zanimivo znižanju plač! — je rekel Wliit- , • i nev. — Ako je to ro«. bomo vsta- parku. nekega farmerja pa je u- * , . ...... , , . , . svili vlake po celi deželi, predno bila strela v avtomobilu. L , .... . ... . Ar ........ ; bomo dovolili, da se znizajo nase Mnogo ljudi je bilo poskodo-' . . , , , , -- place le rza en penny, van ill; vsa električna naprava v , , .. , , m-i i_i i-- ■ i i- • • i ^ck uradnik neke zelo važne I'.luladelphiji in okolici je za ne- „ , , , • • »zcleznice na zapadu, ki ima svoj ni urad v Chicagu. je rekel. kaj časa odpovedala. Promet na> j " j ^ ulicah je bil tako zabasan. da so , "Z H . mnogi šele po več urah mogli priti domov. Voda je preplavila ulice in zalila ki eti. V okrajih Lehifrh. Carbon in .Northampton je voda raz-rila več tisoč akrov farmske zemlje. V Philadelphiji znaša škoda nad en milijon dolarjev. V južnem delu države Xe\v Jersey je napravil vihar nad en . (da je neobhodno potrebno, da že- lezniee -znižajo plače. RUSKI DELEGAT Moskva, Rusija, 23. maja. —-Fradno se naznanja, da bodo v ruski delegaciji na svetovni gospodarski konferenci, ki se prune v Londonu 12. junija, štirje milijon dolarjev škode na far- I pež Pij sedaj tretjič šel iz Vati-lkana. Prvič je zapustil Vatikan v deoembru 1029 in drugič v aprilu 1931 POVODEN J SE SIRI Memphis, Mo., 23. maja. — Prenapolnjena struga reke St. Francis se je kot veliko blatno jezero razlilo čerc-iakavo. vedoč, da so šli predaleč. V javnosti seje začelo bolj in bolj utrjevati prepričanje, da je oblast velefinančnikov večja kot je pa moč postave. I>enami mogotH, ki delajo milijonske transakcije, znajo spretno izrabljati postavne določbe in tako spretno voditi knjigovodstvo, da se jim po>m~i izogniti se pla-eanju dohodninskega davka. S številkami, katerim ne more mhče oporekati, jim Uspe dokazati, da niso imeli absolutno nobenih dohodkov. Povsem laliko si je predstavljati, kakšen vtis napravijo take manipulacije na preprostega državljana, ki mora od vsakega centa dohodkov odrajtati delež Stricu Saiiiu. Od pamtiveka je zrl svet na denarne mogotce z nekakim spoštljivim strahom. Bili so sila y.\ prestolom, in vse je potezalo za njihovo naklonjenost. Velike odgovornosti, ki jo jim je nalagalo njihovo stališče, so se seveda zavedali, in nobenega dvoma ne more biti, daje Morgan prepričan, da je. ravnal v soglasju s po-trtavo. Neoziraje sena to, je pa zaslišanje pred posebnim senatnim odborom ponovno dokazalo, kako nesmiselne in krivične so določbe, ki jih vsebuje ameriška postava ^lede dohodninskega davka. v število bogatinov, katen se spretno izogibajo plačilu dohodninskega davka, postaja od dne do dne vt>čje. dočim mora delavec, trgovec in obrtnik plačati do centa. Res je, da so oblasti poslale v ječo par raketirjev, ki bo zaslužili milijone, pa niso plačali od zaslužka nobenega davka. Toda to so le bele vrane. Ali je potemtakem kaj čudnega, če prihajajo ljudje tfo prepričanja, da je zadeva z dohodninskim davkom o-gromno raketirstvo ? Mogočni Morgan ni v dveli letih plačal niti pennvja dohodninskega davka, dočim mora delavec, ki si s krvavimi žulji prigara gotovo vsoto denarja na leto, točno plačati svoj delež. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo 14 neizpremenjena. I _ aruCiu t MiiatUH dolarjih I Za laplačilo $5.00 morate poslati_____$ 5.75 " " ........$10.85 " " .......$18.— " " _______$21.— " ........$41.25 » - ........$51.50 kraj ti IsplaAQo t dotarUh. trajna nakazila lmrrftn|emo po Cakle Letter ta pristojbino $1._ SLOVElflC PUBLISHING COMPANY MGU$ Naroda" Miš WMMT Uth 8TRME% ^ NEW. T O BE, N. T. It 910.00 M M 016.00 #1 ft $20.00 V* 040.00 99 9* 060.00 v starea Chicago, III., 22. maja. Tukaj jo bila danes otvorjena deseta, redna konvencija JSlovenskc Narodne Podporne Jednote. največje slovenske podporne organizacije v Ameriki. Predsednik. Vincent Cainkar je v kratkem a jedrnatem otvoritvenem govoru pozval delegacijo k redu. Apeliral je za .smotreno in skupno delovanje po načelih medsebojne pomoči, na katerih je bila organizacija uistanov'- ljena. Biviši plavili tajnik. Mathew Turk je pozdravil konvencijo v imenu skupnih chicaških društev. Poudarjal je izredno -važnost te konvencije, kateri želi mnogo u-speha. Sprejet je bil tudi dnevni red kot predložen po glavnem u-pravnem odboru. Ob prvem zasedanju jc konven cija štela 1 (>T dlegatov in 25 glavnih odbornikov. Poverilniee kakih 20 drugih delegatov pa niso bile odobrene- po glavnem upravnem odboru, in so bile potom po-verilnega odbora predložene konvenciji. Potom daljše razprave je bilo nadaljnih petnajst poveriloic odobrenih. Ne-kateri izmed teli delegatov ko bili navzoči. drn«re .se je pa pozvalo brzojavnim potom. Tako bo konvencija končno štela 182 delegatov in 25 glavnih odbornikov. V kouvenčni odbor so bili izvoljeni: M. Petrovieli. Cleveland, predsednik : J. Koklich. Strabane. Pa., prvi podpredsednik; Somrak. Cleveland, drugi podpredsednik in D. J. Lot rich, Chicago, tajnik. Vsi ti .-so takoj po izvolitvi zasedli svoja uradna mesta. 'Xadalje so bili Izvoljeni sledeči odbori: a) za pravila 11 članov; b) za prošnje in pritožbe II članov; c) za ustanove in publikacije 11 članov; d) za določitev . nie dolejratom in plač glavnim . junija t. 1. bo promoriran doktorjem vsega zdravilstva. Dne 1. julija 1933 bo nastopil službo kot "Interne" v Oak 'Park. III., bolnišnici. Na označenega zdravnika bo v prvi vrsti ponosna iznana slovenska premogarska naselbina v Forest City, Pa., kjer je bil dotičnik rojen. Tragična smrt zdravnice. K zdravnici dr. Tinki Domiano, soprogi sreskega zdravnika dr. Pere Martinoviča v Konjiču, je prišel neki kmet, da bi mu prevezala ramo. Zdravnica mu je rano izči-*»t ila in prevezala, pa se je inficira-la. Zastrupljen je je bilo tako močno, da ni bilo časa, da bi zdravnico prepeljali v bolnico in jo ope rirali. Nesrečnica jc v silnih mukali kmalu izdihnila. Kralj boter 21. otroku. V Hrt k ovc oh v Vojvodini se je posestniku Adamu Kupaku nedavno rodil 21. otrok in deseti sin. Posestnik je proscil kralja, naj bo boter otroku. Te dni je bil otrok j krščen, kumoval mu je pa kralj. . ki ga j.- (zastopa! podpolkovnik (tLunibardijevie ia^Kume. Otrok jc 'bil krščen na ime Andrej Peter. ■Kralj je daroval novorojenčku j zlato verižico z velikim zlatnikom. Kupa kova žena je stara šele 44 let. Sumljiva zobna oteklina* Zadnjič smo poročali, da je v Slatini pri Ključu "rodila" neka ženska tobak. Kako iznajdljivi so tihotapci, slasti ženske, pa dokazuje tudi drug primer. Na mostu j med Sušakom in Keko stalno tihotapijo na obe strani. Carinski organi morajo biti skrajno previdni in pazljivi, če hočejo zajeziti tihotapstvo. Te dni je finančni stražnik na jug. strani ustavil žensko, ki jc imela silno oteklo lice. Nič Čudnega, majsko vreme in dež. si je na tihem mislil stražnik. Ker jc bila pa oteklina prav nenavadna. jc žensko vseeno ustavil. Vprašal jo je. če ima kaj denarja, a je odgovorila, da nič. Stražnik ji ni verjel in zahteval je. naj odpre lista. Xa dan je privlekel šop dolarjev. bilo jih je 55. Dolarje so zaplenili in žena jc zapustila carinarnico brez izobobola in otekline. kajti izdrli so ji "zob", vreden 55 dolarjev. Listi poročajo, da jc odšla s kislim obrazom, kakor bi ji izdrli 55 zob. Trdovraten samomorilec. Te dni si je v (Novem Sadu pre rezal žile na rokah iu pil solno kislino 25-let ni kleparski pomočnik Adalbert Simon. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je povedal, da je hotel v smrt. ker je brez posla, poleg tega pa še bolan na pljučih. V bolnici so mu nudili potrebno pomoč in Simon bi lahko že čez dva dni bolnico zapustil. Ko so mu to povedali, je bil silno potrt in rekel je. da si bo še enkrat končal življenje. Te dni zjutraj je ne-opaženo odšel iz bolniške sobe n;i stranišče in skočil skozi okno na dvorišče, kjer je z razbito glavo obležal mrtev. Samomor Ljubljančana v Zagrebu INa kliniki za živčne bolezni v Zagrebu se je odigrala pretresljiva trajredija. Skozi okno na sra-nišču je skočil na dvorišče tehnični uradnik direkcije državnih že-I ozn i c v Ljubljani Ivan Trontelj. star 32 let. Trontelj je prišel na kliniko zdravit svoje razrvane živ-ee; bil je miren, toda lWkam zelo potrt. Te dni dopoldne je odšel na stranišče, odprl okno in skočil na dvorišče, kjer je obležal nezavesten. Odnesli so ga v operacijsko sobo. toda vse prizadevanje zdravnikov ohraniti pri življenu je bilo zaman. Trontelj je čez pol lire Izdihnil. Pokojni je štoru obupno dejanje v hipni duševni zmedenosti. Ker ni našla fanta, ki jo je upro-pastil. V Zagrebu si je hotela končati življenj-« 25Metna Ivatiea Fiket. Zabodla .se je z nožem v prša in ^e vsa okrvavljena zgrudila. Takoj so jo pr? peljal i v bolnico. Življenje si je hotela končati, ker ni našla fanta, ki je nekaj časa živel ž njo v skupnem go.spodinjstvu. potem jo je pa zapustil. 30,000 Din za dekliško čast. Sin premožnega kmeta Mile Ka-itinovič je lani zapeljal lepo Dra- I .... . . gieo Ribič iz vasi Kašinovae. okraj |I>e je hotel prikupiti. je prodal petdeset dolarjev vredno akcijo za trideset dolarjev. Med njegovimi izvoljenci so bivši Hooverjevi ministri, pa tudi o t'oolidjreii se .sliši, da je Mor-ganovo ponudbo z veseljem in hvalležno sprejel. Morgan je šaril z milijardami, z milijoni pa se vedno šari. Dve leti ni plačal dohodninskega davka. V Angliji ga .ie plačal, kijti v Angliji .so najbrž strožje postave. Toda takemu, ki ima z Wash, ingtonom taki* močne zveze kot jih je imel Morgan, se ni treba briirati za take malenkosti. V izrednih časih .-c marsikaj izrednega «»liši. 1 vojak je pripovedoval: — C-4 sem pred lr-nii leti napravil ček. mi j«> bil po par dneh vrnjen /. opombo, da nimam v banki dovolj denarja. Ce danes napravim ček. mi je tudi vrnjen s pripombo. da banke ni več. KAZNOVANA KRUTOST Svarilno in kruto je bil kaznovan v kraju Loearna Sesia v Italiji 17 letni ključavničarski pomoč ni!< Silvio Vitlom*, ki jc hotel razdreti lastovičja gnezda v zvoniku cerkve Marije pomočnic«' v okoliei Roncaglia. Brezsrčni fant je odšel n«*kega dn<* z brantrančem na iz-prehod in slučauio ji' ?ašel v omenjeno cerkev, ki s<> jo baš popravljali. V zvoniku je opazil gnezda z mladimi lastavkami in ni mu «la-la žilica miru. da ne bi pokazal svojega barbarstva. Zh-zel je po lestvi na oder. da bi opravil svoje podlo del'». Komaj pa je iztegnil roko prvem jrnezdu. j«> izgubil ravnotežje in ker je stal na kraju zi«larske-ga odra. je strmoglavil na kamen1" ta cerkvena tla. Kakor da je usoda {sama hotela pokazati, da človek n* sme uničevati nedolžnih tičjih mladičev. je zadela kazen brezsrčnega fanta prej. preden mogel razdreti lastavičje gnezdo. Zlomil se j^ vrat in obležal poleg tega s težkimi notranjimi poškodbami mrtev v cerkvi. ZA HROŠČEM V SMRT V (roessii je umrl neki dva in pol letni deček, sin ondotnega pivo varna riškega delavca, na dokaj neobičajen način. Tgral se je na bregu reke Mnre. Nenadoma je pri-brenčal mimo brega hrošč. Otrok je zdirjal za njim. hoteč ga ujeti, spregledal je pa. da se pred njim odpira struga reke. Tako je padel čez breg v reko in utonil. Trupelce so potegnili 300 m od kraja, kjer kc je primerila nesreča, iz vode. — Življenje v njem je tedaj že popolnoma ugasnilo. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No............................. lj sent by me for the purpose of------ and Is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making Investment in a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) in BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POfclUATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GIm Naroda" Sil UMI' lith STREET NEW YORK N. 1 Ko j«* bi!<» ž<» v.se pripravljeno j 7.u p<>rok<>. >e j** v temnem par-Jlorju .sklonila k njeiuu in tin vprašala : — Po pravici liti povej, aH te J j»i ljubezen, h t i oa pamet doved-j !;i (!•» tfj*1;«. «1H liif Koš vzel. — Ljubezen — ji je zatrdil. — J Sama čista iti iskrena Ijnbozfn i Pameti sploh nisem vpošteval. X Zakonca ^ta prišla pred sorlni k i. In .stro«»i sodnik je vprašal moža : — Čemu .-te pretepali .svojo ženo? Po kratkem premisleku je odvrnil: — Zato .sem jo pretepel, ker je rekla, da je nimam rad. * k Tri me^ere po poroki je stopil v žii p n išče mladi zakonce iti prosil župnika, ee bi mu otroka kr-ifil. — Seveda, sevetla — je r^kel župnik in začel listati pn knji-^rali. In ko jc doprnal. da .sta sele tri mesece poročena, mu je navidezno osornn rekel : — Vi ste pa precej hitro prišli. — Seveda. Imam namreč novo karo. V petindvajsetih minutah sem bil tukaj. * Prijatelja sta tožila drui .srečen, prijatelj. Ko sem ko, kadar so ha je bila polna vzdnha po iprele-I" obrnjeno proti Rožniku; pre- i kozarci prazni! Potem smo mu mo- ža ni slami, vlagi in revščini.... in nog večer "tem jioslonel na njem, irali zapeti narodno: I Družba se je neprestano večala. "Ti urve zamudila, ko gorelo | Prifel je celo profesor Hudoklin. ko j*, poena žari« pozlatila vršilke mr»'k in kii]» »to minske eerkve. Iti. '" jp prelep« pomlad, razevetena mladim in revnim ljudem. V poti-strelnem vzdušju preperelih tramov in slabega ometa s» m še bolj zahrepenel po božji naravi. Tudi M'm se naveličal je'.ikave sosede ob pitwenohncrii -topniš-u. ki ji niti nočni pokoj ni bil dovolj svet. Zaže-I»1 sem si ven. med mehke traviee, ki so *e ta'bistveno svetlikale. — Mrak je bil bel. »rebrne nitke so polzele po ozračju in pregorevale v žarkih metih. Po travnikih je krikala sose-ka zlat »krilili žužkov, vsaka bilka je imel« svojemu droit-nega gost«, ki >e je brez preManka »■•rlašai sno.,-du in oznanjal svojo -kronan srečo. Ko sem se neki večer tak i za--Innel. M' mi je zaganjalo, da sem umrl! Toda samo malo! Tolik»», di so mi z«ti.sfiili o«"-i in oklenili inrz!" r«'k»'. Telo ie postal • si«-er Im'Iii in in gihno. T.«ln sre* j«- »stalo toplo, krrpko je bilo in nemoteno de!-»valu. Oči niso posteklenele. usta so n-"tf*la mehka, mrliška solza >e ni po t« čil«.... Kako bi m umreti »* m«ju, ko >»> je umaknila trohuobi soncu in ljube'ni. Ko so me položili na •• ler. M) po je srce.... Njegova pranja nas je nagnila, »la smo peli od srea in ponavljali kitice. On pa se je med nami sklanjal in jokaje jecljal: "Ali, preveč, mnogo preveč, mladi niči! Vi ste hožaii-t\eni. Ne pojte \ v. nehaite! Moje sree je bolno...." •lokal je. še drugi dan s> se poznale njegove solre n« mojem zaprašenem .suknjiču. Danes me ni pozabil ; z vlimlnim. malce resnobnim n- snieŠkom >e je približal in obstal kraj rak ve. Na jok mu je šlo. gin jen je šepetal : "Mladost, mladost.... Kam si prešla !' * M«il t»-ni >e je na temačnih stop-»lieah nekdo nerodno >podtakuil in grdo zaklel: "Ljihljt -tauujejo v samih luknjah! Prekleta tem«! Kmalu bi si polomil noge in rebra.** Tolst obraz je zažm-l na vra lili debel«, zlata verižica se j»> po Ui-kala pod polnim trelmhom. Tr-ffovee I»urez m« je obiskal. Sicer ine »e nekoč brez milosti treščil iz s v«, je prodajalne. kr> sem ga kot di-i;.k prosil, »la mi |>osodi *iekaj de-narja. Poznal sem s» z njihovo I »čer j k |hkJ njenim oknom smo stavili d v»» palmi k n ••gani; ob ozki mnogokrat prepevali. Včasih na^ rakvi -.o "izpor»'<|ili rumene sveč" j» povabila na prigriz»*k in čašico in o-itrli >.»!«■ -*o s emino. K vznožji so prislonili klečalnik s kropiv čkoin. Na st»'no >»» obesili vence 1 črnimi trakovi, na katerih >o | nje in nočno popevanje zlatile Žale bi-sede. Za»lehteIo j»' po j zaželenega u*p»*ha. IIurez me je te-z» lenju. vosku in .solzah. Tak« sem daj nagnal kak »r lačnega (»h . likerja, tistega »lišečega, ki s»* i»> (1ako žlahtno blestikal v ozkih, brušenih čašicah. T»wla vse prizadeva- rodilo ni pričako\«l premnoge, ki so prihiteli p'» / idnje slovo. Prišli >o znan c*. tovariši iz šoLskih let. gosodje ki me je v gimnaziji silno črt i I in neprestano preganjal kot največjega neredneža. Še vedno je nosil salrnsko suknjo s širokimi škriei. Kolikokrat nam je govoril o dobrih ftarih »"asih. Zlati gumbi in ccsar-ska slava so bili njegov ponos. Vi-f-el sem ga. kako je pokimal. ko me j»' zagledal mrtvega. Nič več Uiti u»' boni v preglavico! Tudi grških aorNtov ne Ihuii rabil napak. " De nmrtuis nil nisi bene." je poskušal navi^gati pogovor z ostalimi. Trgovec Burež je radovedno za zeval. ka i je povedal učeni gospod. Ker ui hotel ostati dolžan <«1-g»»vora. se je š»« enkrat prekrižal in '.animiral : '4 Bene. bene...." "Da. da! Navihan je bil, za vse drugo se j»' zanimal, samo grščina mu je liila d vet a briga. Njegovo obnašanje j»- bilo prekueuško. ob shd »»•m vremenu je |w»sedal v ti- vo!.-knn drevoredu...." Bnrež se j«> prestrašeno zganil t« r se prijel z:i že|>. Berač Sivee je z;, m i žal in me zagovarjal : "Vendar je bil dober človek, ranjki je iin»*l srce." Trgovec je ostro premeril berači: in «ra zavrnil: "Kaj veš ti! Za dinar že obrneš plašč! ** "Kaj plaš-*! Da ostane le srce p« Steno." Tako so dolgo govorili in vadljali za ino-p dobro ime. Ko se naveličal takesra besedovanja, sem e nenadoma dvignil iz rakve in se jim za režal, »la so me zabolele lične kosti. Smrt me ni mogla nič vec udržati v svojem objemu. Ko me STO LET BRZO JAVA Te dni bi lahko slavili stoletnico, odkar se je pojavil prvi brzo-jav v obliki, kakor ga razumemo danes. V široki javnosti velja ameriški slikar Samuel Finley Morse za izumitelja te vele važne priprave. ki je morda bolj nego vsaka moderna tehnična pridobitev zre-volucionirala naše življenje in odpravila razdalje med ljudstvi in deželami. V resnici je Morse itamo «elo izboljšaj brzojavni postopek in mu otvoril pot v široki svet. Prava izumitelja elektromagnetnega brzojava .sta namreč bila slavni matematik Kari Friedrich Gauss in Wilhelm Eduard Weben, profesor v Gottingpnu. Ze dolgo pred njima so bili ljudje. ki ko skušali izkoristiti električni tok za oddajo sporočil. Med njimi je bil na pr. anatom Siini-mering. ki je zgradil originalno pripravo na dejstvu, »la elektroni tok razkraja vodo v vodik in kisik. V posodo, ki je bila napolnjena z vodo. je molelo 27 žic, ki so predstavljale posamezne črk/ a!:eeed«\ piko in vejico. -Xa oudaj-iniku je bilo treba pritisniti samo J na stikalo, ki j» vključilo električ-I ni tok v ustreza joči žici. a na koncu te žice se- je v sprejemniku sprožil mehurček. Po mehurčkih, ki .so odgovarjali dob»eeni «"rki. je bilo lahko napisati .sjx»ro»-eni sta-( vek. Aparatura je delovala celo na razdaljo 10 km. a je imela seveda j polno nedostatkov, ki so po vročili. da ni mogla prodreti. Pred vsem je zahtevala od postaje do postaje ' najmanj 27 žic. Oaiitss in Weben sta prva upra-bila elektromagnetski tok za brzojavne namene. Njiju prva telegrafska proga na leni principijtt | je vezala fizikalni zavod in zvez-J darno v Gottingenu na razdaljo kakšnih 2o(K> m. imela je saiuo eno j žico in vso pripravo za hipno spre-imembo sm-ri , električnega t»»ka. I Učenjaka sta si z njeno pomočjo prav lahko sporočala posamezne j besede ali preproste stavke. Seve- V OREHOVI LUPINI NA JUŽNI TEČAJ _ Spisal FRAXK TROHA "^Sffmfmf!^ ' fffmfTfff^F Dospe vsi k bolnici, je soseda ta- vdovo so položili v črno leseno kr-koj skušala z domačimi zdravili po- sto. Privedli so še enkrat siroto magati bolnici. Uspeha pa ni bilo Milko, ki naj bi še enkrat pogleda-nikakega, in stanje bolne" žene se la v obraz svoje nad vse drage ma j je začelo slabšati. Tedaj se je pa mice. To je bil zanjo najbolj stra-,soseda odločila, da se ne sme nič šen trenutek, kajti zrušila se je več odlašati. Naglih korakov je ml- nezavestna poleg krste, šla domov in rekla možu. nai sej Ljudje so s»' vračali z pokopali i nemudoma odpravi po zdravnika, j.šča. ko se je Milka zo|w>t zavedela Zdravnik je izgubil vse upanje, j Ležala je v s»»bi sosedove hiše. P»»-Žena je imela pljučnico. Sestavil i leg nje sta stali soseda in njena je in dal bolnici potrebna zdravila jlieerka. Milkina prijateljica. Tola-ter se odločil ipomagati, kolikor je žili sta jo na vse načine. Sosedova "Če si lierae. kaj pa študiraš!" H»»t»'l sem ga zavrniti zaradi sirovih beo prihaja I i .'-isto tiho. J j;» in oderuha. Nocoj me je vseeno Jder ter se začel hud»»A"ati: skoraj p«» pr-tilu »la me ne vzdra-m i jo iz smrtnega sna. Nekateri stali pr« d men »j v nemi žalosti, tlrujii so pomilujoči kremžili u močnih cigarah in'tež-j »'uhe. Danes ni nobene resnosti k* m vinu. Z debelimi prsti je pri- več. Še po smrti ne." jel olieno vejico, jo pomočil glo-j Trgovec Burež je zginil brez slo-h» ko v blagoslovljeno vodo in me p»» stopnišču je dolgo rooo- poškropil. Stisnil je ustnice in za- tal kakor neroden kmet. Morda >e mižal. H»»tel se je izkazati soent-; je bal. »la bi ga zopet poprosil za nega, »rbrnil se je k Svalku ter ob- |»osojilo. Tudi berač se je odma-žaloval tiri jo smrt. jknil- j«' nadležnega. Posled- "Ali ni škoda talenta! Vsi smo »V' ,KlSel nadzornik Svalk. Edi-tuislili. da bo nrkoč slaven mož. no ta llPaI stisniti roko. dolgo Truden sem 1»i I »»d neprestanih »>l»i- Dobr»> s»uii ^a poznal, k nam je'*4'* J6 priklanjal: skov in solza; kar oiblahnil som s.\ z.di.-.jal. k»»likc»krat smo ga p*-treg- "Čestitam. »Vstitam! Kdai nam ko s. m začni večerne zvonove. — li bi bil kdaj vedel, da je po- Wte zopet zajeli: Ti si sree za-Plič je pfitrgal na zagrnjeno oken tnben ponibči. bi mu pomagal...." 1,1 'idila.... ee, zrak je za zvenel, »lekleta sU >.» j Svalk ie otrnil solzo in prikima! J objel sem ga in potolažil. / hirala na ulici.... Toda zopet .-o "Tudi jaz sem ga poznal." j "Samo malo potrpite. kmalu bo s« oglasili negotovi k rak? ua IhkI-j .Malo Z4 tem je pristokal l»erač prišla tista pomlad, ki bo razeve-niku. PriVI je gospoc brez življenja, biža. poslej me je spoštljivo po-Tudi danes j»* no-il u a škroba na 'zdravljal. Nocoj je prišel, »la zmo-bela prsa z zlato z; .o »nko na s\ i- !i za me prošnjo molitev. Zl il »»• I« ni saiiiov'»-znici. Z njim sem s.1 je v ospredje in se globoko priklo- znancev iz sanj.... seznanil v vinski kleti. Kadar sin»> uit. Kumeue sline so se 11111 cedile začeli študentje prepevati, vedno po razmršeni bradi. T»*žko je dihal s® nam j»' približal z vljudnim na- in se zvedavo oziral na trgovca, ki smeškoui ter nas prosil, če nam j* stopil v kot in poražljal z novci; da je bilo treba še dolgega dela da se je iz te prvotne oblike elektromagnetnega brzojava razvil moderni brzojav. ALI BOMO MANJ SPALI? DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" čila samo ▼»£* »i člttMtTo, pač pu rti Slovenci ▼ ▼M ok#lldi, CENC ZA OGLASE SO ZMERNE T '7. ril nezanimivi v gneči današnjih dni." Ko sem se prebudil iz sanj, je padala rosa s kostanjev. Zasmejal sem se. ko sem se spomnil obrazov Kakšen si svet! Ven nav.skriž se mi z»liš in razprt". 1'mrl sem. toda samo malo, toliko, da sem spoznal tvojo ne-voščljivo-it ni ničevost. Zopet sem vesel in mlad in stojim kakor b»ir vrh g»ire. katerega se dotika sonce s svojim zlatim čelom, kateremu ne I »o nikdar zapela sekira smrtne pesmi. k»'r mu je Bog odmeril čas in minute! Dc>*lej je veljalo splošno prepri-• čanie. da dolgo spanje človeka o-svežuje. Th. Stoeckmann je prišel na podlagi svojih poizkusov do nasprotnega prepričanja. Poizkuse je izvedel na mladih ljudeh. Ugotovil je. da zadostujejo mlademu človeku štiri ure spanja, vendar pa morajo biti to pred polnočne ure. Med ljudstvom je že razširjeno mnenje, da je spanje pred polmn-jo mnogo J »olj koristno kakor po polnoči. Th. Stoeckmann je n. pr. ugotoviL da se je mlad mož. ki se je po dolgem jutranjem spanju počutil pobitega, osvežil in postal* živahnejši« ko je pričel hoditi spat ob uri. Spal je s«mo do 23.20. — 19-letni mladenič tudi spi samo od 19. do 23.21 • in od 23.45 se pripravlja na izpite, podnevi pa opravlja svoje delo v uradu. .lasno je, da bi nastala prava revolucija v našem življenju, ako bi imele Stoeckmaunove ugotovitve splošno vrednost. Toda poudariti je treba, da navaja Stoeckmann sam<» poizkuse na mladih ljudeh. Vprašanje je. ako se to ne bo maščevalo nad mladimi v j»oznej-ših letih. FOTOGRAFIRANO NEBO Vremen osi ovni urad v Parizu snuje načrt, ki bo prinesel, če se bo obistinil velika presenečenja. Vsi fotografi-aniateriji so pozvani, naj v noči od 13. ua 14. julij fo-t»«grafirajo neVm nad Francijo. — Navodila pravijo, naj se napravijo posnetki trikrat, vsako pot ob določenem času. Vreroenoslovni urad bo slike razporedil in dobi! ogromno *liko nebesnega svoda. Slika neba nad Francijo bo obsegala 550 tiso«" štirjaških kilometrov nebesnega svoda in bi immeniln nadvse važen dokument za uieteorlogijo. Narotiir ne na "GLAS NARODA", največji xkn*enx1ci dnevnik v Združenih državah. VODNJIKOVE KNJIGE n teto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr $i in knjige Vam bodp poslane naravnoat ne dom. Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York. N. Y. ! v njegovi inoci. Bilo je pa vso zaman. Tretji dan mučnega trpljenja si- je onesvestila. Kmalu nato ji je prenehalo u-j tri pa t i srce. Milka >e je vrgla k mrtvi materi, jo objemala, začela j»» tresti in i>a j glas kričati: — Mama. mama! Kaj j me ne slišite* Mati se ni pa več ganila in 11»' več odprla svojih trn«! xiili »»či, da bi mogla samo £»* enkrat pogb'»lati svojega e»lin«»ga z;:-puš»*enega otroka. Slednjič je soseda rekla ženskam, naj napravijo mrtvaški oder in pr^-.»bl» čejo mrli«-a. ona »la m-»ra pa zh ie bilo treba, da se ne hi še deklici kaj pripetilo o»l prevelike l>oh'sti. Ko je Milka z >p»*t po preteku nekaj ur stopila v mrtvaško sol»o. je njena mati ležala na visokem belo pregrnjenem odru.^Okoli njega so bili postavljeni svečniki, po sobi se je pa širil »luh gorečih sveč. Stopila je k miru ter se ozrla v n;rtv»» mater. Strašna bol >e je zopet lotila. Začela j»- glasno upi-ti: "Mama moja — mama moja! ali me več ne slišite?" S silo s*> jo zopet «>dvedli vstran in je niso več pustili k mrtvaškem odru do po-jgreba. I ^Inogo ljudi je prišlo kropit u-jmrlo in priljubljeno Ženo. Ljudje ::o s»* spraševali, kaj b»» z osamljeno I dekl ico in zapuščeno kočo. Dospel j»* tudi va*Mt gostilničar Jakob Ko sčak. On je bil d»»bro znan s Kr znarjevo družino, ker pokoini Kr-znar in tudi ona sta bila že večkrat pri njeni v dnini. Cul je. kako so ukrepali, kako in kaj bi bil > najbolje storiti v prid osamljene deklice. On je pa že imel ves načrt napravljen. zat«» je prisotnim povedal svoje mnenje .- 44Pokojnega Krznarja sem imel rad kot svojega brata. Dober človek je bil in poštena duša. Ko se je njegovo zdravje, z vsakim dnem slabšal««, mi je nekega dne potožil, da ne ve kako bo z njegovo ženo in hčerko, ako on umre. Tedaj me je poprisil, ako se bi mogel zavzeti in nekoliko poskrbeti za nju. Obljubil sem mu, da jima bom vedno ital na strani v p»»trebi in -sili. — Tedaj mi je. se»laj že pokoj-- y;| TV hoj. ni Krznar. z veseljem in hvalež- f ti ost jo stisnil roko. Kakor Vam je že znano, sem jima že ve»'-krat priskočil na pomoč. najve»"ja pomoč j«» pa sedaj potrebna, kajti osamljena deklica je v pravem pomenu j besede .sirota. Zatorej sem sklenil, ' da jo vzamem k sebi iir prav po očetovsko skrbim zanjo. Kadar b»» prosta šolske obveznosti in bo dosegla starost, ko si bo lahko sama kruh služila, ji h«> pot enostavno »nlprta ter bo šla lahko, kamor j»> bo veselilo. Ako bo hotela pa pri meni ostati v službi, ji bom dal pri merno plačo. — Koča, katere lastnica j«» deklica, naj se da v najem, denar o«l najemnine naj se pa hrani, da postane deklica polnoletna. Potem bo imela sama vso pravico ravnati z denarjem in s kočo.Slednjo bo lahko prodala ali se pa sama preselila v njo. To je vse kar Vam imam sedaj povedati, kajti v.se se bo moralo sodnij.skim ipotom urediti. Kar jih je bilo navzočih ob mrtvaškem odru. so hvaležno pritrjevali gostilničarju Kosčaku. Sosedova Katarina je z solznimi očmi hvalila Kosca k o vo dobrodušnost in se mu v imenu rtmrle zahvaljevala za njegova dobra dela. — Ko bi sedaj vedela uboga reva na mrtvaškem odru, — je rekla, — kako ste se zavzeli za njeno osamljeno hčerko, bi lahko mirno ležala v grobu. Največja njena skrb je bila zapuščena hčerka. Mm^raiteyilna množica »e je pbrala pri Krznarjevi kofei. Umrlo hčerka ji je obljubila, da ji bo stala na strani in ostala njena prijateljica za vedno. II. Dan p»i p »grehu svoje lil H tere. j«' Milka preselila k gostilničarju Ko-sčakti. Pri Kos«*akovih so iin»*li • Ivoje otrok. TJ»^zika je bila »oio leti- mlajša »hI Milke, mlajši hčerki Anici je bilo pa dve let: Igranje z Ko>čak<»vimi hčerkam1 Milko toliko /.mamilo, da j»' vsa j nekoliko pozabila na hud udarec, lin -m rt svoje matere. '/. 1 £ * '.i k< • sta -kupaj li.ultli V Milil. I'b'»gala je rada. zato s»» jo Ko sčakovi vzljubili kot lastim h'erk»». Rasla in razvijala se j»*. »la bilo kaj. Opravljala j«1 tu li razna hišna dela in j«» l\c.srak«»vi materi mnogo pripotimgla. Zati« s-» bili prav zadovoljni /. njo. Kupili so ji potrebno obleko. tak»» da ni ni"* zaostajala za Heziko. Milka j»» šla večkrat ua p»»kopa-I.ŠV. Včasih je šla IJezika ž njo. i»» piniala na pokofiališče. I^*ta s-o preteka la. Milka se razvila v krasno mladenko. (ioMil-ničarju je bila najbolj važna po-n>or. Stregla je gostom, jirinašala jim potrebno pijačo in jed. I"rno s*» je sukala po kuhinji in pomagala gostilni»"-arki. * Nekega dne ji pa pravi gostilničar : — Milka, predno sem Te vz«»l v svojo »>skrb. -eni obljubil pre»! n i jo. kako bom ravnal s teboj in Ti »lal prostost, kadar b«» »losegla Marost. ki si bos laltko sama služila vsakdanji kruh. — Sedaj Ti je osemnajst let. Mladi si. čvrsta in t"-edna. l.abko si poiščeš boljši> službo t»-r si skušaj ustvariti p«» lastnem predsodku bolj šo l.Mnlo»"nost. I*r»^ita si in pot Ti j»' odprta. *'e Te veseli iti drugam, lahko storiš, kadar hoč»*š. O»lkrito Ti pa pov»>m, »!a nam bo vulno zal V krat k. m odide v Antarktido na 80-tonski ladji s 7 sremljevalci komaj 27-1 etni Francis Pease. To b»» najmanjša ekspedicija. ki je o»lšla kdaj v te kraje, a »»premijena je dobro in menda je ne bodo vzele nevarnosti. Ladja je sicer samo 2» m dolga, a je spredaj in za-»laj tako ojačena. da .>•• ho predvidoma lahko upirala pritisku ledu. Me»l »"lan»» ekspedicije štejejo tudi zdravnik, filmski »»perater in ra-iliotc!egrafi.st. Pogumni možje se bodo preživljali t>«» možnosti s tem. kar jim bo nudilo naravno boga-stvo antarktičnega morja. >hiiio da bi ladijski prostor izkoristili čim bolje za opremo. Kar se ti«"-«* smotrov !»• »'kspedi-»•ije. velja pripomniti, »la Pea.se ne misli odkrivati .Južnega tečaja še enkrat. Po njegovem mnenju se skrivaat pod polarnim ledovjem dva «»t»»kH in ne kakšna celina. SkuŠaJ bo najti zvezo m»'«l Wedde-lovini in Hossovim morjem, obema velikima zalivoma Antarktide. Za izlete pre1--) 1»'»la .-i je omislil dvoje motornih sani. za prezimovanje pa si bodo potoval«-i zgra«lili zave. 1 išča kakor M-kimi v severnih p«>-laruih ozemljih. Med drugimi načrt! imajo samostojno vremensko postajo, a dolg čas >j bodo preganjali z ratiii»m. Pease misli, da je »lovolj podkovan za prilike ob .Južnem tečaju, kerse j,- udeleži I ž>* dv»'ii poto\anj v lc»b*ui "vet. prvi«* ko mu je bilo 1!' h*t. Takrat i»- videl največji plavajoči leileni »»tok. kar mi ga zabeležili d<» danes. I>»»lg je bil 7-> morskih milj. visok 100 m. Poleg tega ■ prebral v za»lnjih mesecih. «n 1 kar se j»- vrnil z druge ek-sp»-dicij»'. 42 knjig o polarnih razmerah. GROZOVITOST KITAJSKIH ROPARJEV (Ihtijr prihwlnjic) Pred nekoliko dnevi j.-« .sporočil n»iki oče v velikem kitajskem mestu policiji, da se je izgubil nje-gov sinček. P»»licija ga ni mogla najti, pač pa je sprejel oče malo pozneje pisnu». v katerem ^o mti neznani roparji sporočali, tla je de-čel; v njih»»vih rokah in »la ga dobi nazaj, če jim pošlje 1t).()0<) dolarjev odkupnine. Mož, ki ne pripada iinovitim slojem, jim je ves srečen, da pride »b» otr»»ka. poslal v.-.o >vt«.ii> gotovino. "tO »!»»!arjev, s prošnjo, »la bi za»lovoljiI s tem. ker več v resnici nima. l"ro pozneje je prejel tako strašen odgovor, »la ga je nadela kap: roparji so mu p»*s!a1i odrezana ušesa njegovega otroka z. obvestilom, da mu morejo p»»slati pa»" .sam»» del »*tr»>ka. kakor je tudi »>n pšteno naživel. Sam pa za to nisem imel poguma. — Seveda, vsak začetek je težak! Toda pri teli tajnih izletih boste našli toliko zabave, da je ne boste hoteli nikdar več pogrrša-ti Za sedaj bova šla po dvakrat na teden, da se na to privadite; pozneje pa moreva iti tudi večkrat. — Krasno, gospod doktor! Toda to stane mnogo denarja. — Za to bodočemu dediču Rodenbergovih tovarn ni treba skrbeti. Jaz vam ponudim denar, kolikor ga hočete. — Zelo lepo, gospod doktor! Do sedaj sem dobro izhajal s svojim denarjem, toda v bodoče si bom moral pogosto pri vas Izposoditi. — Samo. ako želite. Zdaj pa naprej, gospod Henrik- veselemu ■očnemu veselju nasproti! To sta govorila dovolj glasno, da ju je mogel slišati vsakdo, ki bi ju poslušal. In Artur Mertens. ki se je plazil za Henrikom, da bi se prepričal, da je Kalf v resnici izpeljal njegova navodila, je mogel razumeti vsako besedo. Oba gr»*sta k stranskemu izhodu iz tovarne. Tam je stal sredi skupine smrek najeti avtomobil. Ralf je šoferja natančno poučil. VedH je, da mora v bodoče vsak tedem v dveh določenih dnevih na tem mestu čakati. Za to se mu ni treba brigati, ako bo kdo stopil v avtomobil ali ne, naj samo na povelje odpre in se naj v mestu vstavi na določenem mestu. Ako tam uikdo ne rzstopi, je njegovo delo končano. Ako pa kdo izstopi, bo dobil nadaljtva povelja. Sof.-rju je bilo vseeno, ali je kdo stopil v avtomobil ali ne. samo da je bil plačan. Te vožnje so pomenile zanj zelo dobro kupčijo. Henrik in Kalf stopita tik avtomobila, se obračata, kot da vstopita in z o | >e t zapreta vrata. — Naprej! — zakliče Kalf glasno in avtomobil takoj požene. Drevje je bilo tako gosto, da v temi ni mogel nikdo videti, ako sta v resnici stopila -v avtomobil ali ne. Ta večer se nista odpeljala. Kalf in Henrik tiho in nepremično Mojita v gitščj in nobeno besedo ne oglasita Okna avtomobila so bila. kot > hotel Kalf imeti, zastrta in avtomobil ni bil razsvetljen. Naglo je odpeljal po cesti. Takoj nato pa oba zapazita, da se je onstran ceste grmovje razgrnilo in na cesto stopi postava Artur-ja Mertensa. Postoji .sredi ceste in gleda za avtomobilom, v katerem je mislil, da peljeta m j ego v nečak in dr. Bernd. Prav nič ni slutil, da sta oba prežala za grmovjem. Z glave sname širokokrajni klobuk, ki ga je ime! potisnjenega daleč na oči in si obrije s čela pot Samo njegova gladko ostrižena glava se je bliščala v temi. ker bil oblečen v črno obleko. Celo okoli -vratu jv imel ovito črno ruto. da .se ne bi izdal z belo .srairo. Ta trenutek posije luna skozi oblak«* in osvesti njegov obraz in Henrik se strese pred njegovim sovraštva polnim izrazom in peklenskim nasmehom, ki je bil razlit okoli Merten.sovih ustnic. Neka i časa gleda z zlobnim zadovoljstvom za avtomobilom, into se pokriie ter se zopet umakne v gozd in si-i-er v smeri proti vrli "Melanija". Se nekaj časa ostaneta tiho v gošči, nato pa potegne Kalf jsvo j«ga prijatelja proti stranskemu vhodu tovarne. Do teh vrat je imel Ralf. kot v>i inžinirji. kiju«", kajti mžinirska hiša je stala v notranjosti obzidja. - Ralf odpr-* vrata in «d>a vstopita. Ne da bi izpreg«»vorila kak«» besedo, gresta oba proti inžinimki hiši. iN i kdo ju ne vidi. Ne govorita. d«.ki er ne prideta v Ralfovo s«rho. Ralf je potegnil teinne zavese do tal in luči ni ugasnil, ker je hotel vedeti, ako skozi zavese ne prihaja kaka svetloba. O tem se je že prepričal, predno je odšel, da se Ml i de s Henrikom, kajti računati je moral tudi na to. da bo Mertens v m*oji nezaupnosti pazil tudi na njegova okna. Ralf tiho zapre vrata za scb«»j in oba se oddahneta, ko si sto j it a nasproti. — Ali ste ga spoznali? Ralf prikima. — Zdelo *e mi je. da bo pazil, zato sem vam natančno povedal kaj morate govoriti. Prepričan mora biti, da izpolnujem njegova naročilo in sicer popolnoma natančno. Na ta način ga bom pripra-vil do t**ga, da mi bo povedal, kar hočem vedeti od njega. (Nekoli krat bo p»zil in vedno se bova obnašala, tako. kakor bi bilo re* Toda >»fdaj sedite, gospod Henrik in vam je kitajskih roparjev. Vrata v poveljniško kabino je stražila .straža* toda v trenutku, ko je lmtela potegniti revolver, se j-e že zrušila pod smrtonosnim strelom, ki ga je oddala dama. V najkrajšem času so roparji ustrahovali we častnike in moštvo. Ling Hoh-sung je z revolverjem stala ob strani krmarja in mu pokazala na izemljividu zaliv, kamor je moral zapeljati ladjo. Tu se je tolpa izkrcala in odnesla s seboj vse dragocenosti, kakor denar in zlatnino, ki jih je ugrabila na lad ji. V zalivu so takoj prijavili oblastvom dogodek. Tu so pričeli zasledovati tolpo tudi angleški mornarji, toda skrivnostna ženska je izginila in z njo tudi ti-lovaji. Ženske se običajno boje miši, a ne tako neka dunajska gospodinja, ki je miško zagledala v shrambi in jo je tako vneto zasledovala skozi vse stanovanje, da jo je na koncu zadela srčna kap. V Hamburgu se je pred tremi leti ustrelil neki bančni uradnik. Našli so ga mrtvega, s samokresom v roki. Ko mu je hotel policijski uradnik vzeti orožje, je počil strel in krogla je prebila uradniku srce. da je obležal na mewtu mrtev. — Ustrelil ga je prav za prav — mrt vec. Da se more človek razleteti. to se sliši malo nenavadno, a vendar s«* je že zgodilo. Pred kakšnmi desetimi meseci je v neki hamburški pristaniški gostilni neki zamorec stavil, da bo popil kozarec bencina. Stavo je dobil. A ko si je hotel prižgati cigareto in je g'»rečo žveplenko (približal ustom, ga je doliesedno razneslo. MRTVEC USTRELIL ŽIVEGA Da si tudi smrt privošči malo spremembe v tem. kako končuje svoje žrtve, nam ve povedati dnevna kronika. Eden najbolj svojevrstnih primerov je bil pred sedmimi leti primer nekega čevljarja v DuLsburgu. ki je bil zA"«s"er pustil kos mesa v odprtem loncu na plinskem štedilniku. Ponoči je skočila čevljarjeva mačka na štedilnik in je pri tem iztrgala cev iz kuhalnika. Ker mož ni bil zaprl glavne pipe. je plin zadušil njega in njegovo mačko. OBČUTLJIVOST ŠIBKEGA SPOLA Nedavno se je v garderobi nekega praškega gledališča pripetil ta-le dogodek: 28Ietni Karel Broitsil je zagledal lepo gospo, ko je v družbi svo'ega moža. ki je potrpežljivo držal v rokah garderobni listek. T-aka'a na svoj majhni plašč. Ciospa je hotela svojo torbico preložiti z leve roke v desno, ko se ji je g. Brousil mla-deniško nasmehnil in je stisnil v roko listek, ki je moral po mnenju odlične gospe vsebovati nekaj nenavadnega, morda izraze občudovanja in oboževanja. Gospe se je polotila velika nemirnost in možu je rekla, da bo počakala na svojo obleko in nanj zadaj za stebriščem. Gospa je silno radovedno v naglici prebrala listek, na katerem je stalo: "Pričakujem vas jutri popoldne ob 17 pred tem gledališčem. Zvedeli boste tudi za moje ime." Kmalu se ji je približal mož in jo pomagal obleči plašč. Opazil je. da je mena torbica odprta : "Moj B^g. kje je moj denar!" je vzkliknila gospa. "Kdo je stal pri tebi?" jo ^e vprašal mož. "tedaj je žena pokazala na svojriga obč-ndovatelja Brousila. Brousila so pozneje aretirali in ga postavili pred sodišče. Tu se je pokazalo, da je podjetni Brousil že mnogim praškim gospodičnam in damam na takšnih listkih izjavil svojo ljubezen in jih v istem času skušal okrasti. Že prej je večkrat prišel pred sodišče radi te svoje podjetnosti, toda vedno se je izmazal z izgovorom, da se je skušal na takšen način seznaniti z lepimi ženskami. Zdaj pa ga je sodnik obsodil na tri mesece strogega zapora. ŽLAHČIČEM NAPOVEDUJEJO KONEC Za Poljsko je bila vedno značilna jaka plast malih plemiških posestnikov t. zv. žlahčičev, ki pogosto sami obdelujejo svojo zembo in so torej stični našim nekdanjim '4 svobodni kom" na kmetih. Ta razred je vedno branil narodno zavest in katoliško vero. Žlahčiči so Sen-kiewiczu dali pretežno večino njegovih nacionalnih junakov. Vse kaže. da bo kriza vzela te male po- iiniiiuiiii OMifflIMIIIMUM Mali Oglasi imajo velik uspeh u NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $150 sest n i ke, ki so stoletja kljubovali tujemu pritisku. Plačati morajo visoke davke, a ničesar niso v stanju vnovčiti, ker vladajo tudi na Poljskem žalostno nizke cene na deželne pridelke. Nova lista zadolženih plemiških posestev, ki jo je objavila na Poljskem največja varšavska deželna kreditna zadruga, obsega nad 1200 naslovov. Vse te graščine bi morale biti prodane na dražbi 1. majnika t. 1. GOVORU JE S SOLNCA Mikado, "sin solnca", zastopnik dinastije, ki že 2000 let nepretrgi. ma vlada na J a (ionskem. je prvič v japonski zgodovini sprejel preprostega poročevalca in mu naklonil izjavo. Ta izredna čast je bila naklonjena Wardu Pričeti, poročevalcu "Daily Maila". Isti dopisnik je pred deset let; i govoril s cesarjem Hirohitom. ko je bil ta še prestolonaslednik in potoval po Evropi. Zdaj je ustregel cesar staremu znancu, ki je želel izjavo o dogodkih na Daljnem vzhodu. Sprejem se je vršil v toki;ski palači, ki je prava trdnjava. Straže, ozidje in jarki, popolnoma ločijo "živega ne-beščana" od navadnih smrtnikov. Sprejem je seveda vezan na prastaro etiketo. Dvorni obrednik je dan poprej pripravil Angleža, mu pokadi, kako mora narediti tri predpisane poklone, kje mora stati in kai sme ]>ovedati. Cesar je prišli v zgodovinsko Feniksovo dvorano, kjer .stoji japonski prestol. Soba je opažena s ]»ozlačenini lesom, ki je poslikan z zmaji, sicer pa tvorijo ves okras samo dragocene vaze. Cesar Ilirohito z maloštevilnim sprem stvoin je oltstal ob prestolu in prijazno pozdravil Angleža. Razgovor je seveda opravil tolmač. Mika<'«» obvlada angleščino, a ne sme govoriti z navadnimi zemliani. Rekel je samo to, da je angleškemu tisku hvaležen, če poskuša kljub dogodkom obvarovati dosedanje prijateljstvo med Japonsko in britskim imperijem. Ko je zvriel. do potuje Price v Džehol. mu je želel srečno pot in ga prosil, naj Evropi razloži pravi pomen japonske vojske, ki vrši zgodovinsko poslanstvo v korist domovine. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18tb STREET NEW XOBK, N. T. PLSITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE limilimiJllllliiaH4ii«n»»miniiim.niimnm SHIPPING NEWS 27. maja: lie d«? France v Havre Saturnia v Trat Aquitania. v Cherbourg «0 maja: Kun-pa v Bremen 31. maja: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre Roma. v Genoa 2. Junija: Olympic v Cherbourg Western land v Havre Volendarn v Boulogne i. Junija: Champlain v Havre Rex v Genoa Britannic v Cubh 6. Junije; Leviathan V Cherbourg 7. junija: l'eut*><-hland v Cherbourg Berengarla v Cherbourg 8. junija: Augustus v Genoa Bremen v Bremen 9. junija: Sta tends tn v Boulogne Minncwiiska v Cherbourg 10. junija: Paris v Havre 14. junija: Pre*. H ireling v Havre Majestic v Cherbourg New YoiV v Cherbourg Aquitania v Cherbourg | 15. junija: Conte di Suvola v Genoa i j 1o. junija: Kuropa v Hremen Pt-nnland v Havre Rotterdam v Roulogn* 17. junija: Hritani' v C»bh lie «