440
Zorana : Sprememba. — !Milan Sanjar : Hudi grad.
Sprememba
bije grom naj izdajice,«
Čujte pesni glasne klice ;
1-ahni čolnič nosi Sava
Semkaj v breg odmeva: »Slava!«
V mladej družbi burno časi,
Pevec vrisne črnolasi ;
Ščit postal bo domovine,
Bog ji živi take sine !
To pred časom se godilo.
Kaj se v letih spremenilo?
Čolnič spet po reki plava
Krog šumi pa bistra Sava.
Mož je v čolnu s temno brado
Vozi v čolnu z ženo mlado.
Dvoje dece pa cveteče,
Drobce ribam v vodo meče.
Lepa slika ! A resnica ?
Tuja jim je govorica —
Xlar so tujci sem prispeli.
Naše kraje nam zavzeli?
Na bregovju trepetlika,
Ko se čolnič v daljo vmika.
Jezno vejo pripoguje.
Pa tako mi beseduje :
»Dobro se spominjam glasa,
Ni še tega mnogo časa,    ^
Ko slovenske pesni mile,
Z ust se možu so glasile.
Zdaj pa tuj mu govor, šega.
In še ni zadosti tega —
Tuje deco ima zrejeno.
Ker je tujko vzel za ženo!«
Zorana.