Izhaja izv&Mnii ArfSk«$* it. 20« p4nc« m ne Prot 7. PWic. nub za n>eiec L Za tw«rm?tTO me*«ćno ' ~ i^k dan zh>*r»i- op« HittiMflSiiicBroNr1^ s^tdca knjižnice. Posamezna številka 20 cent« Letnik ti&f ^ ugo slavij ft se ne — 'Jinost. Ti»i jtsa^. NeroCnsna C10.50; pol leta L 32.— im. o«to late L 6G,—. ^ć. _ Telefon uredni**« a uprave M. 11-57. EDINOST Posamezne Mrvttke t Trste in okolici po 20 cent. - Oglasi m rainna»o * Širok os ti ene kolone JT2 nmj — Oglasi trgovca* in obrtmkor mm po 50 e*nt osmrtnic«. zahvala, poslanica in vabila po L 1-20. o^aai denarnih »rodo* mm po L 2._. MaH ogiasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 3.— Ogla* naročnina in reklamacij s« po4fljajo akutno oprava Edinoatt. v Trsi*, ulica »v. Frančiška Asiikega Rev. 20, I nad. — Telofoa uredniitve m uprava 11-51 vtada nikakor na iaonarht^rv njihovi agitaciji. Z legtemsti i« bik aga* no sklenjen sparaam, kkertg* potfcrobno-sti — kaior že uvodoma *ačen* -znane, ki pa jim je gotovo doooel koristi m obljub«. ^Ubrehtovi prirtaii pa so bili pamii je.nl z imenovanjem zvestega Albreht ovega pristaša za vrhovnega poveljnika madžarskih hoorcdov. Madžarska vlada se na zunaj postavlja proti monarhistom, v resnici pa ne more ali noče ovirati izdatno njihovega delovanja, ker ni dejanska viada demokratskih elementov. Tudi se zdi, da v Madžar;** napredni tabor ni drvroJj močan in da rej akrijonarna elementi imajo in bodo imen v d oglednem čaau odločujoč vpliv. V tem srafeki so politične prilike na Madžatrskem, kakor jih ustvarja monarhi stična propaganda, starina nevarnost za mir v Srednja Propaganda monarbistoo na Madžarskem Monarhi^Hčno vprašanje na Madžarskem rtazhurja ponovno madžarsko javno mnenje. Dve politični skupini se nahajata v medsebojni borbi, dAj pa ftnm je obema: zasedba madžarskega prestola, ki je od zvrsetka vojne izpraznjen via facti, a od leta 1921. tudi pravno. Skupina legitims^tov zahteva restavracijo Ilabsburgovcev in smatra trinajstletnega Otona. sina pokojnega bivšega cesarja Karla, za zakonitega madžarskega vladarja. Novi monarh bi imel stopiti na madžarski prestol kot kralj O t o« II. Tej skupšni pravovernih legitmustov stoji nasproti močna frakcija takozvanih bodlih krai^ev^rh voKlcev. Naimočnejsa j tvropu skupina med njima je frakcija madžarskih fašistov, ki bi hoteli posaditi na prestol nadvojvodo Albrehta, 29-letnega sinu nad-»vojvode Fridrika, pod imenom kralj Albert V. Med tema dvema skupinama se je razvila v zadnjem 6a.su ostra borba. Legiti-misti so nedavno sklenili pakt z vlado; podrobnosti pa niso dovolj poznane. Goto-vo je le to, da so se od tedaj znatno po-tmrili in da očividne pričakujejo velike spremembe. Zato pa je skupina, nadvojvode Albrehta1 razvila po vsej deželi kaj Živo akcijo. Mladega nadvojvodo pošii>a?o ___ . , , na razna potovanja, ta nastopa ob vseh! |ckiivni odnoša>i dela danih prilikah, z njim je vedno častno spremstvo m spremljajo' ga javni funkcijo-narji. Nfegovi pristaši se trudijo, da mu pridobijo čim večjo popularnost Ta irud hna tudi vidne uspehe. Ob vsakem nastopu ga nagovarjajo: kraljevo veličanstvo! Albrehta so izvolili tudi za predsednika vseh društvenih organizacij, ki štejejo 3 500.000 članov. Skupina legitirmstov zasleduje to propagando z veakkn nezadovoljstvom. V izvolitvi Albrehta; za predsednika rečene zveze v idi i o direktno izzivanje ter protestirajo" kaj odločno proti propagandi «svobodmh voHlcev*. Med obema taboroma se je razvila ostra polemika. Med drugim se naglasa, da detronizacijski zakon iz leta 1921. ne zabranjuje Madžarski eveniuelne rešitve! usta iT? 3ga vprašanja slu Madžarski fašisti so Pomeo spnjefla tocsmKlh posodi zboru BERLINi sprejelo ja transakcijo s Hohenzollernci BERLIN, 1. Praska vlada je pogoje, pod katerimi Ustitea vlade, videč v njej predhodnika socijalne resolucije. Zato se je Doumergue vrnil k Briandu, _ zadoščenjem bolBriand se je dal pregovoriti in je sestava , ------dežel razveae- vlado, v kameri pač vidimo jnšilca PWe- ^^^ rruB1^ ---- -- lj*vo novico, da je nemški drt*vm zbor včjevega kabmeta Loinsa Loucheur>a, la ^ so ^ ^ krone, z vsem zgo- prejel a pre<»j5nt)o rvečioo locarnske po- je sprejel kočij^o hnančno hstmeo. Upa-1J pohištvom, umotvere. berlinska -- - - Nemčije v Drastvolžamo tudi samega Paanleve^, dokaj niumh uov-rastcim pon» ^ . .. ' ' ' pristašev in par Herriotovih prijateljev. V ---------W pruaka drsava pripravljena oriti do transakcij« s Hohenzollernci. Pruska država bi obdržala Predstojeća parfemima dela in zasedanje velike iašistovskega »veta RIM, 1. Zbornica bo jutri nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu seje, ki se bo začela ob 15. uri, so razen vprašani razprave o številnih zakonskih načrtih, ki se godbe m narodov. SIcer ni bik>~ po raxpoJo2eniu večine nemških strank nobenega dvoma, da bo Locarno v Nemčiji prodrl. Vendar je biio do pred tednom dm še čisto negotovo, ali bo že sedanji parlament izvršil to zgodovinsko defcxPo odpadu nemških nacijo-naice»vi je bila ofcSočitev v rokah socijahie demokracije, Sodjabsti » v početku izjavljali, da ne bodo glasovali za Locarno, če tega ne store twfi nacionalisti. Odklanjali so namreč ulogo rezervne čete in &o zahtevali razpust parlamenta in razpis novih volitev z geslom: za aH proti Locarnu. Slednjič je-vendar Unfc pri nph zmagal pa*irfjotizem nad strankarskimi oziri m tako so omogočili skupaj z demokrati sprejem locamkli pogodb, ki so jih sicer izvedli desničarji, ki pa docela odgovarjajo zunanje političnim smernicam demokratov m socijalne demokracije. Sedaj odpada potreba po razpustu zbornice. Seveda bo dr. Luther taikoj po končnem podpisat lo-camskega pakta v Londona podal v samski svoje obijub* oaUvko. Ce obdržijo stresemanncrvca besedo, bo novi kabinet >sestavVjen iz zaatopniikorv onJb strank, ka so novi vladi sedi tudi zastopnik dosedanje zmerne opozicije Leygues. Ni pa v njej niti Herriota niti CaflrHauxa, ki so jasno in razločno potisnjeni v opozicijo. Sestava Briandc*ve vlade je taka, strankarsko vzeto nima sigurne večine v poslanski zbornici. Združena skrajna desnica in skrajna levica jo lahko vrže. ka- ^ ___ darkoli se to zdi primerno Herriotu m celo. Babelsbergu. samim socijalistom. Kabinet sega istočasno premalo daleč v levo kot preblizu* v desno. Vse je odvisno od fmančnega programa nove vlade, od Briandovega trenutno; res znatnega, osebnega prestiža In od političnih računov socijalistov, Herriotovih prijateljev in Maginotovih republikanskih demokratov. Taka tla niso zavidno trdna. muzeje, Schackovo galerijo, novo knjižna co, arhiv in 110 tisoč oralov zemlje. Bivš> kraljevi hiši pa ponujajo* ostale nepxe* _; maČTvine, ki predstavljajo 290 tisač eralov zemljišča in gozdov ter poleg tega 30 mili-, I jemov zlatih mark. kot odškodnino za razna posestva, katera hoče pruska država obdržali. Hohenzollemcem bi prepustili U*di nekatere gradove in palače, med temi Wilhelmovo palačo v Berlinu in grad v Nemiri ca Kitajskem LONDON, 1. Nacijonalistično dijaštvo se je začelo zopet gibati s podvojeno silo. Proti predsedniku kitajske republ ke Tua-nu so vprizorili velike demonstracije, ki se jih je udeležilo nad 5000 dijakov. Med ljudi so delili letake s pozivom na upor proti predsedniku. Tudi sovjetski agitatorji tičejo spremenitve v zakon raznih kr. ukazov, Po teh razpravah pride na vr^o prouče vanie raznih fašistovskih zakonskih na-------------. črtov, ki se imajo še odobriti in s^cer^ ko- | glasovale za Locarno. NI s«er gotw ^f^P n?h financ temveč izzivaj na dan tudi ča>o, da se pripravlja Kantonska vlada na vpr^c^^eg™:tičnega režnna. | to da prevzame vodstva zdruzemh kita,-. ' ..__J _• „: —_ „ tVo«^« skih držav. .snrtsiu i-iaazar&Ki | jftvrw> izjavljaLi, da bo madžarska sk oče bo ob tej priliki poročal o fiaanč-zadnje dni j nem vprašanju in o vprašanju rVJ" Organizacije modrih srajc, sicer v Franciji se ne jemljejo resno, vendar je ta franco- skih držav. PEKING, 1. Zaradi notranjih nemirov je Jia na. oomlad volila kralja. Obenem nag'a- j P^ zakliučitvi parlamentarnih se vojnih doi del bo v ^O, da se Afcreht, čeprav izhaja iz habs- i Mnssoltni sklical — kakor se zatrjuje bureke hiše, ne more smatrati za Habs-; političnih krogih — decembrsko zasedanje ... 1 * — - 1 sveta. senat zopet se- burgovca. Po svoji materi da je po ppko- velakega faši-sto^kega sve ljenju direkino iz Arpadovega rodu. Z Kakor že javljeno, se bo ... iiipm da bi prišel na prestol kralj, k! je v ,5tal 8. decembra. Na prvih sejah bo ^raz-zvezi s staro madžarsko dinastijo. Po infer- ! pravljal o spremen-rtvi v zaton kr. uicacov, .. « . i v^i——f-i cnirli:^ i se ličejo pooblastitve za emisiio pesojua macijah iz legHimističnega tabora je sodili, da so madžarski fašisti že v inozemstvu v pogajanjih za podporo za Albrehta. Glasom najnovejših informaicij je bil Albreht sprejet od kralja neke inozemske države in je prišel v zveze z odločilnimi političnimi prvaki. Vršila da se je konfe-kateri je bilo ugotovljeno, da 100 milijonov v Združenih državah in po sebnHi ukrepov za konvencijo, ki jo je finančni minister skleni z banko gan & Comp v New Yorku. Na tem svojem zasedanju, ki bo trajalo do Božiča, bo senat razpravljal še o zakonih glede tiska, glede pooblastitve kr. vla- javnem var-kazer.sk o- renca, na icaaeri )e ___* , ,---0---- Albreht nima aspiracij na avstrijski prestol, | ^e za spremenite v zakcaaa o > marveč da bo podpiral priključitev A'vistrije stvll( kazenskega zakonika, k Bervarski. Potem bi povečana Bavarska pravdnega/ reda in sodnega pravilnika; za igraJa v zvezi nemške države enakovredno' n<7ve spremembe k civilnemu zakoniku; o vWr> «1 Pnisiio. Po^aiaaia da se vršijo tudi ,-dpuščanju državnih uradnikom od službe; socrjsdne demoksao^e, pač pa bi morali na vsak način uUpadi iz sleherne kombinacije nemški nacijonalcL VlaA bi predvidoma načeloval še netdalje dr. Luther. Posledica novega poiožaja bi bila, da bi se Nemčija po kratkem razdobju desnega kurza oirijentiraia zopet v maerno levico, ki je tradkajanaloa politika povojnih let Za Evropo najpomembnejši je poleg dejstva, da se ublaži napetost in vojna nevarnost med Nemčijo tn Anglijo, predvsem vstop Nemčije v Drufctvo narodov, do katerega pršde najkasneje po končani izpraznitvi koelnske cone, to je marca 1. 1926. Ž^nev*ska orga/cizacija pridobi ogromno na pomenu, ki ga ne utegne zananjšati niti upravičena bojaren, da bo Nemčija skušala izrabiti Društvo narodov za nadaljnje podirale onega, kar je še ostalo pokonci od neipoi razruianih pariških mirovnih pogodb. ____ Loamskc meriti* ped*itm na londonskem zunanfem ministrstvu LONDON, 1. Brex posebnih svečanosti so zastopniki tujih držav, kateri ^ so že včeraj prispe H semkaj, podpisali danes ob 11. uri dogovore sklenjene v Locarnu v dvorani, kjer se je obred izvršil, sta bila razveiena oa?>isar-. «Britanija — posredovalka :niru» in «Mir ljudem na zemlji, ka so dobre volje*. Poleg za&topnikov pr'rza: detih držav, so svečanosti prisostvovat člani vlade, vel. komisarji do mi nije v ter zastopnika tiska. Chamberiaan, tajjnBt F ore m Office-a ie rmel kratek nagovor, nakar so se delegati razšK. Zbrali so se pozneje pri banketu, popo-hkfcne pa je ski fašizem ž« tu. Z leve se ustavlja revo- vlada^red padcem^ ^ ^^ ^ vznemirjajo politično javnost na Japonskem. Listi zahtevajo od vlade, da energično zaščiti japonske interese v Mandžuriji. _ Druži pošiEajo tudi žene v boj lncijonarni veil ob demagoški tekmi so ctjal:iStov in komunistov. Zadnje ponašanje soctjal«^ov pa že kaže, da se nekateri med njimi razlikujejo od komunistov v prvi vrsti le po imenu. Lanske volitve so sicer dale večino levičarskemu kartelu, toda ta večina .s« odnaša le na poslansko zbornico. Senat ima tendenco samostojnosti. Sam kartel pa je silno šibek mehanizem, ki je vedno defekten. Enkrat se skazi na enkrat na levi. Danes je odpovedala ^-rva leva stran. Stalnosti ni nobene, nobe ne sigurne večine v men tu. proti Francozom LONDON, 1. Tukajšnji Eunday-Express U m n od ene, no - : Jk udeležil francoskem pa.la- ^^ ^ je 60 njegovih Pred ntrtnlleornlein poslani za franccsko-nemško trgovinsko pc godbo PARIZ, 1. «Le Jcmrnal» poroča, da bo Trendelemburg prišel 16. aH 17. t m. v Pariz, da prične spet pogajčanja za tr^o-virsiatko pogodbo med Nemčijo in Francijo, Konsolidacija «červonca»» MOSKVA, 1. Ob priliki tretje obletnice vpeljave «červonca». je imelo vodstvo državne banke sejo. na kateri je ljudski komisar za Imance povdarjal, da se bo v prihodnjih treh rncsecih emisija denarja zmanjšala, medtem ko se bo proti koncu m to br e z" posred crv al c e v. Po ini orm adjah,' leta zlata rezerva ojačila. Tarezervabo ki ilb ie doba ta Hst bi brli Nemci priprav- morala presegati poldrugo milijardo rub-l^end dati Franciji n4kaj gospodarskih kon- Ijev .m bo Važila za nadaljno konsohda- cesij T zameno 'pa naj'b! Francozi izpraz- cijo «červonca». Do 1. januarja 1926 se bo ni^ prej kot je bilo določeno, ostali del celotni denarni obtok skrčil na. 1 milijardo Parenja. GršRo-UolgnrsKl Incident pred svetom Društva narodov in 200 milijonov rubljev. Hud mraz na Francoskem PARIZ, 1. Mraz na Francoskem še vedno hudo oritiska. Tudi na «Sinji obali* je 11 1 • »1 ^ ____ ^ ^ K rti i t n k>go s Prusijo. Pogajanja da se vršijo s fraaicoskimi monarhisti. Madžarski pristaši Albrehta seveda znatno precenjujejo moči reakcionarnega tabora v Evropi. Za notranje politične razmere v Madžarski bi bik> seveda brezpomembno, ali pride na prestol Otrm IL ali pa Albert V. Ta poslednji obljublja svojim pristašem istot? ko nrrtogo, kakor je svoječasno obljubljala Žita v imenu svojega nedoraslega skiu. V kralj v avrme, niti odprave privilegijev, mt* j nekem angleškem časniku, je vsebovalo erze v Firencah podai ostavko s pismom, mo7! katero je naslovil na rektorja, da bi ga ta logli predal ministrstvu. Pismo, ki je bilo cdpo- Hetetou položni BrlansKrce cSide Vprašanje celokupnega poJiJičnega režima na površju? PARIZ, 1. Briandova viada je imenovena in ena najpomembnejših in najdalekosež-nejših parlamentarnih in režimskih kriz v francoski republiki je s tem {vsaj začasno) zaključena. Prošlo 9oboto 9» padel drug Pamle-vejev kabinet, ki ga je zrušilo nasprotstvo kartel ove desnice napram nekaterim določbam Strašen vihar v severni Angliji LONDON, 1. V severnih pokrajinah An-glije je divjal snežni vihar, kakršnega ne pomnijo že 30 let. Vihar je bil združen z grmenjem in bliskanjem. Promet je usts:^ j Ijen. ___ brzojavna vest, da so oblasti v Erzemmu! izvršile 140 aretacij, aa preprečijo važno Romunski dolgovi napram Zedinjenim državam BUKAREŠT. 1. Romunska brzojavna rca kcijona«0 gibanje. Nekaj voditeljev te- ' da bado ramunski proti- K.fkanin i o Ktif)! obsoienih na1 smrt. VlafCra; 8 „ . Sijoči se 11a poravnavo dol- gov napram Zedinjenim državam, gotovo sprejeti. _____ je tz rake proti vsem soudeleženi. onim, ki so pri stvari =koro Iz Londona v Pana v 2 urah in 35 minutah LE BOURGET, 1. Angleško letalo tipa Van-tfulars, k: bo vzdrževalo poštni i« potniški promet med Londonom in Parizom, ,e včeraj v ne demokratskega gibanja. Zato se plem- neutcmelj|ne trditve, ki so žalile *lado in vladnega ftn^nega P«edlo^. Loucheur- prvič ^^J^JnuUl stvo s tako vnemo bori za monarhist?čno | dostojaJtvo univerzitetnega u^teljskega —- « r^V*. radikalno- dveh urah in 35 numna. uredbo. Za Albrehta se borijo 'V prvi vitsti ti?ti elementi, ki jim je obljubljeno povišanje in razni privilegiji, potem bogato meščanstvo, bivši častniki in slično. V restavraciji monarhije na Madžarskem zoora. Akademski senat ferertinskega ateneja je živahno protestiral proti obrekljivim trditvam prof. SaJveminija in izrazil potom ministrstva svoje priznamje državni vladi, o kateri proglaša, da si je stekla ki m^ri 475 km, v jeva radikal** levica in neTkaj radikalno- dieh urahJn 35 S iz Londona Boargeta ob hi bila brez dvoma velika nevarnost za|zasi1i'ge za domovino in za vseučilišče v evropski mir. Ne madžarski legitimisti, ne FireJicah. Minister on. Fedele ni hotel vzeti pristaši Albrehta ne nriznavajo trianorrske na znanje ostavke prej omenjenega pro-pogodbe. Oba tabora govorita fesorja {n ker se ta ni javil na univerzi za mirovne _ _ sauno o stari Madžarski ne s na Albreht stoji da-čelu madžarske iredente in izjavlja, časa izpitov v jesenskem roku in tudi ne ob otvoritvi akademskega leta, ga je brez da se Slovaška, Erdelj, Vojvodina in Hrvat- drugega proglasil, ker je zapustil svoje siva morajo osvoboditi izpod sovražne j službeno me^to, za odstavljenega z dne oblasti. Te dežele da bodo zopet nosile oktobra, in to v smislu in z učinki čl. 6. madžarsko ime. Madžarski legitimisti gre-;^ odloka-zakcna z dne 22. maja 1924. v tvojih načrtih še dalje in mislijo najšt 744 odreja, da veljajo tudi za uni- ob.-ovo stare monarhije! Pri tem pa se zavedajo, da bi zgodovinska Madžarska —, ki je imela 20 milijonov prebivalcev, a med temi samo 7 milijonov Madžarov — ne bila dovolj sposobna za življenje, ako bi ne imela še druge podpore. Vcdja legitimistov Apponyi izjavlja, da bi izvolitev kralja pomenila tudi priznanje trianonske pogodbe kot podlage za madžarsko ustavo. Izjava načelnika sedanje vlade Bethlena v parlamentu o delovanju madžarskih mo-nao-hifitov ni nikogar iznenadila. Vedelo se je žc v naprej- da bo Bethlen prisiljen nastopiti ter se ponovno izjaviti proti monar-h»stični propagandi. In to tem bolj, ker je ta propaganda prešla ^ovoljene meje ramo na predvečer zasedanja Društva narodov, verzitetne profesorje predpisi čl. 47. (prvo poglavje) o juridičnem položaju civilnih drž. uradnikov. Podpisovanje za dolarsko zbirko zaključeno RIM, 1. Tiskovni urad ministrskega predsedništva poroča: Podpisovanje za dolarsko zbirko je zaključeno- Uspeh zbirke bo objavljen šeJe prihodnjo soboto. Iz prvih podatkov izhaja, da je itaKjansko ljudstvo z zanosom odgovorilo na poziv načelnika vlade. Predstava, s katero je nastopalo italijansko ljudstvo v teh dneh, je vredna-, da ostane zapisana v zgodovifu. «Cremona Nuova» se prekrsti RIM, 1. Kakor poroča tiskovni urad fašistov ske stranke, bo list «Cremiona Nuo- ko je b o madžarskim vladajočim krogom i va» s 1. januarja 1926. menjal svoj naslov. to najmanj prijetno. Pri tem pa madžarska ^Neurval se bo «11 Regime Fascista*. socijalističnSi poslancev stati na delni državni bankrot, predlagal Pamlev^ po zahtev* internacijo-nalnih socijaJistov. Predsednik republike1 Gaston Domnergise je najprej napro&l zunanjega ministra Brtaada, da prevzame sestavo nove vlada. Baiandova misija se je izjalovila ob odpora socijalistov, ki jih je hotel pritegniti v evtaj koncentracijski kabinet republikanska Wvice. Za njim je poskusil svojo srečo radikaiski senator in predsed. finančna komisije senata — stari Paul Doomer. Njega so odklonili ne le so-ci^alSati, temveč radikalna socijalistL Možu je škodoval* njegova zmerna preteklost. Za Doumerjem je bil pozvan bivši ministrski predsednik Edouard Herriot. voditelj radHcaJoo-socijakstične stranke in predsednik poelans&e zbornice. Herriot, ki je že drugo leto nenawadno u^itten napram socijalistom, je pozval le te k vstopu v vlado. Francoska sekcija delatvske inter-nacijonale je zahtevaia zase vse glavne ministrske listnice ali pa celokupno oblast v Franciji. Spričo anfaGatlčne nepopustlj^ vosti se je Herriot a težfc&n srcem umaknil. Z njegova* iijikuljemm poskusom so bile izčrpane vse možnosti, v kolikor se sučejo 'V okviru lervičorskega kartela, ki je zmagal pri majskih vcbtvah lanskega leta. S čisto socajalistično vlado predsednik republike ni mani poskusiti, saj štejejo prijatelji rdečega poveljnika Leona Bitima samo 104 poslance od 581 zboroval cev v b ur bonski naJači. Is dežela se bop socija- ni niso marali pri- poleta piha' nasproten .veter z nag ^T^tvSt v Le Bo V 9 dneh iz Italife v Ameriko NEW-YORK, 1. Novi prekooceanski parnih «Conte Biancamano*, last paroplovne družbe «Lloyd sabaudo*, je priplul v tuka šn,e pnsta-nišče po pičlih 9 dneh vožnje, dasi je ckom zadnjih 28 ur močan vihar zelo oviral plovbo. Radi praznika Ujedinjenja Juftoslaviie je izostalo danes telefonsko poročilo iz Beograda. ______________ dnevne vest ] pa odljevi jenja. Kar predvsem zanima prebivalstvo tolminske občine, je vprašanje vzdrževanja srednje šole. Občma s 5.000 pa-ebivalci mora skrbeti za vzdrževanje srednje šole. Zato so pa občinski davki in pa tudi drugi tako visoki, da pre-| kašajo one v vseh dragih občinah. Tega, kar si pridobiš v obrti, delu, obdelovanju polja itd. gre dobršna polovica za davke. ____ e____________O tem so si tamkajšnji Italijani in Slovenci Učiteljišče je še koHkor toliko životari- [ ^ e<£ni. Tu je treba odpomoči, s premem- i.' — I---- -----■• IT n>r Ip4th t . ___1 *' A T lam I ..... ki mnMl SpremenlteB mm sloflensKesa uMliča v Tolminu o nlzjo Simnozllo Ostanki učiteljišča v Tolminu so bili z dnem 30. novembra spremenjeni na podlagi nekega ukaza prosrvetnega ministerstva v nižjo gimnazijo. !o, gimnazija bo pa prav gotovo v par letih shirala. Komisar Mrak je, kot vedno, ubogljivo podpisal sestavljene mu zahvakie telegrame na razne Oblastnike. Slovenski profesorji dr. Bevk, Hvaia. in Bekar ter Italijan Zambuttš so za sedaj brez službe, ker niso dobili novega namestitvenega imenovanjai. Imenovani so pa že bili, kolikor vemo dosedaj, trije novi italijanski profesorji. V dosedanjem profesorskem zboru je vest zbudila presenečenje, ker dosedaj O tej novi premembi, razen predsednika, ni nihče ničesar slutil. Med prebivalstvom ta nova prememba be, pa ne drugje. V tem oziru bi moral komLiar Mrak zastaviti svoje delovanje za preureditev. Zato si je lahko misliti «kak odziv», da so našli Mrakovi zahvalni telegrami med ljudstvom. Velikanska večina naših ljudi izve šele tem potem, potom našega poročila o njih. O .dobrodelni odredbi" za tolminsko prebivalstvo, kot piše «Giornale del Fruih-v, s spremenitvfjo tolminskega učiteljišča v gimnazijo, na niti govora. Ker natančno poznamo vse naše ljum do zadnjih njihovih duševnih potankosti m želja, -vemo da naši ljudje tega niso nikdar želeli. Pa tudi javno tega niso nikdar izra- vzbudila prav nobenega ganotja še manj ziH. Sploh nikomur trn sprememba ni prišla nikdar na um. Zato tudi spiošnc presenečenje, ampak presenečenje indiferentne narave. Kolikor nam je mogoče posneti iz prvih vesti, se je spremenilo učitelpšće v nižjo gimnazijo s štirimi razredi. Kakšna bo bo-dočf>o^t te oowporojene gimnazije, predvidevamo s skoro bi rekli matematično sigurnostjo: S poitaHjatičetifem je slov. učiteljišče v Tolmiau že pred dvema letoma silno izgubilo Ker c&Hojajo v Gorici, Trstu in drugod enak? itatfj«nski zavodi, so ti pritegnili nase na škedo poitaiijančenega učiteljišča v Tolminu slovensko dšjaštvo iz njih okolice. Take se je število dijaštva v Tolminu vedno bolj manjšalo. Životarilo je pa učiteljišče še dalje naprej, nekaj vsled svoje tradicije, profesorskega zbora in drugih podobnih vzrokov. No v o-u? ta novi jena gimnazija v Tolminu, seveda čisto italijanska, bo imela tekmeca v enakih zavodih v Gorici in Trstu. Tudi glede vzdrževalnih stroškov ne nudi Tolmin v primeri z drugimi kraji nikakih ugodnosti in so cc-ne za stanovanja in hrano i-ste kot v Gorici in Trstu. Gimnazije posečajo Slovenci v obilnem številu že v Gorici in Trstu in ne vidimo prav nobenega razlega, da bi se ti podali sedaj v oddaljeni Tolmin, kjer so stroški ravno-tako visoki in je poučevanje samo v italijanščini ravnotako uvedeno. Tako bo imela no« vo -ust a 110 vi je n a gimnazija samo dijaštvo s Tolminskega in bližnjih Gor, kar pa je vse premalo. Pa tudi malo preveč se zahteva od tolminskih občinarjev, da bi morali vzdrževati ves soarat enega srecfnješclskega zavoda za tako gimnazijo, obsojeno na smrt. Morda se bo skušalo zagotovili životarenje gimnazije s kakim dijaškim domom s toliko in toliko brezplačnimi mesti. Potem se pa pač ne bo nihče več vpraševal o namenu, ki se zasleduje z ustanovitvijo nove gimnazije. Ne jočemo za učiteljiščem, ker smo imeli napram njemu le ona čustva sočutja kot se imajo napram hirajočemu bolniku. Za nas je bilo tolminsko učiteljišče suha veja nekdanjega našega mogočnega šolskega organizma. Novo gimnazijo pa gledamo kot vsiljeno cvetko. Vprašali nismo po nji-Naj njeni ustanovitelji pazijo, ali so jo v sadil i v prava Ua, zakaj nase ljudstvo ne čuti potrebe po nji. več nekdanjega zal eda goriškega mesta. Da to do«eže, se Videm p priredi tudi letos tradicionalni Miklavžev večer, in D:cer dne 6. t. m. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Tara se bo omenjenega dne zglasil radodarni sv. Miklavž in prinesel svoj« veliko malho, polno bogatih darov, ki jih bo cb 3.30 popoldne razdeljeval ubogljivim otrokom, ob 8.30 zvečer pa odraslim. »Čitalnica® pripravi a težko pričakovanemu nebeškemu gostu časten sprejem, katerega bo brez-dvomno vesel vsakdo, ki bo navzočen Kakšen bo ta sprejem, to bo pa pov«daia jutrišnja «Edinost». skem trgu mi je dai drugače gostobesedni in bahavi rojak-mešetar zelo kratek odgovor, iz katerega sem posnel, da je bilo pač na živinskem trgu tudi letos naravnost ogromno število rogatcev, konjev in prašičev, kupčija pa je bila zelo klavrna. Za rogatce in konje se maloštevilni kupci skoraj zmeniti niso, pač pa so razmeroma, dobro odrezali prašiči, ali tudi ti ne vsi, ampak samo mladi in nadebudni narašča', za katerega so plačevali od 100 do 130 lir ,kos. Razjarjen mi je pokazal na svoja dva iskra žrebca, katera bi lahko brez skrbi vpre-gel tudi v kraljevsko koči,o, danes pa se za ti dve krasni živalci nihče zmenil Ko sem se povsod uveril, da so bila mo)a nedeljska prerokovanj popolnoma resnična, sem nadaljeval svojo pot na Travnik, h komedijam na izvozni trg, h komediji v »Trgovskem domu* in od tam »opet h komedijam in v cirkus na trgu sv. An t o« a, zvečer pa v znano goriško gostilno, kjer včasih pokopavamo zaice. _____------ Tam sem zalotil prijazno in dobro rejeno go- Iz tržaškega iiwl!en!a ^T^Ul^^ ki so zabavljali čez goriškega patrona sv. Andreja. — Idrija. «Stari grehiveseloigra v treh dejanjih spisal Josip Štolbe. uprizori v četrtek dne 3. t. m. ob 21. in ▼ petek dne 4. decembra t- 1. ob 20.30. ari v radetakem tfledaliiču «Ixo- Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da še nad vse ljubljen« mati, tašča in stara meti Helena vd. Daneu včeraj ob 8. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo 2. t. m. ob 4. uri pop. iz hite m tosti št. 83 Kontovel. na domaČe pokopališče. KONTOVEL, i. decembra 1925. Karlo, Andrej, Alojzij, sinovi. Liza, hči. ^ ^ Ksple, Boris, Da«lis in v, m Poskusen samcator. Iz neznanih vzrokov je 45-Jetni težak Jakob Sterbel, stanujoč v Carboli zgornji št. 5, včeraj zjutraj prišel do tragičnega sklepa, da konča z življenjem. S tem namenom se je v svojem stanovanju po-rezal z brivno britvijo po levem zapestju; zadal si je veliko in močno kmvcco, a k sreči braževalno društvo v Idriji ae nevarno rano. Njegova žena, ki ga je našla MAcmti^i vsega krvavega na postelj, j« hitela vsa iz sebe telefonirat za pomoč na rešilno postajo v bližnjo lekarno. Ko je kmalu potem zdravnik dospel na lice jb^sU, je našel StoibU z«y rie-ga v stranišču. Postretniki so imeli Kaj opra riti, predno so ga pregovorili, da je odprl. — viti ilca Ignac5, Krizman je bil vedno med najagilnej-šimi v vrstah slovenskega učitelfstva v naši po-kra ini. Tud' narednega gibanja sc je od dr. Gregorčičevih časov udeleževal z vso vnemo. Das? zvest naprednim nazorom, si je vedno prizadeval, da^bi prepreči* medsebojne spore. Na rajše pa se posveča prosvetnemu in gospodarskemu gibanju v goriškemu mestu in skem delu, varčnosti in rešitev našega kmetovalca. Uzsomo ag:len je bil Krizman v goriškem okrajnem političnem društvu od prvega začetka Ker je bil mož v budem živčnem razburjenju — najbrž je izvršil obupni korak v hipni blaznosti — ga je zdravnik po prvi pomoči dal prepel ati v mestno bolnišnico, kjer ae bo moral zdraviti kakih 14 dni. — Čevijarer obup. Včeraj okoH 11. ure prcdpoldne so mimoidoči ljudje našli pre^ neko vilo pri Čedasu borno opečenega moža, ki j je čepei na stopnicah in boiesino ječai. Poleg njega" e ležala * slek'enioa z ostanki jodove tinkture, iz česar pač ni bilo težko ugotoviti, du se je mož zastrupil. O dogodku je bila ne-i mudoma obveščena rešilna posta a, odkoder je prihitel z avtomoKlom na lice niejta zdravnik Ta e dognal,, da je stanje ntsaaaca precej resno, ka ti izpil je precejšnjo količino t sirupa. Zato e siromaku na mest« iiqpral že-na lodec, nato ga je dai prepeljati v mestno bol-i nišnico. Tam je samomorilni kandidat, ki se udrss-.tiu-j pi- '-i" ■ s-"- ------- — j deželi. Njegovo uverenje je, da je v gospodar-. ^^^ ----- ,---------- . - . - j,-i,, var^neti in strokovni izobrazbi - za 36-ietnega čevi arja Josipa uac i . . - -J_ - Jk*t'9»tiWita v ulic gledal: _________________f Nibče, kdor se hoče do dobrega nasmejali. n*i ne zamudi te prilike ter naj obitče to predstavo. Da tudi med odmevi ne bo občiastva d o?t čas, bo skrbel orifaster »Lk»». — Ms^a. (Zakasnelo). Dne pret. m. popoldan se je na ej:en kar se sklopa iz tega, ker so ga vkleK nekolike prej se sprehajati z neko leasko « idr^c. N;e«ovo truplo je bilo preneseno v tartvainšeo v Spod. Idrijo ter bilo 21. pokopano ca jsokopalistu sv. Križa v Idriji. _ Gora mad idtijo. V petek popoldne sc ;e ponesrečil v lasinem posestnik Gregor Mlinar iz Sderšeki ^ spuščanju hlodov niu je zmečkajo obe notfi Ut ga t»t drugače zelo poškodovalo, da je še isti večer umrl Pogreb ?c je vršil v aedelfo na Gorah. Novi zvonovi, katere je naša cerkev ravnokar dobila, so njemu prvemu doneti v poelednje slovo. Zapušča veliko nepreskrbljeno družino. . _ Dcfcrav$e. V nedei'e je nenadoma preminula hčerka g Šinigoja, čla&a našega prosvetnega društva «Zarjas>. To ie ie Četrti otrok, RAZDELJUJEMO VSEM ki nakupijo nad L 50'— blaga, so posebno cenjeni: 1) Kqp je Izbera najrazličnejša in se dnevno obnovi. 2) Ker raste vrednost darov sporedno z nakupnim izdatkom. 3) Ker nekateri darovi dosegajo in celo prekašajo vrednost izdatka. Corso V. E. Hi, 16. IZKUŠENA babica sprajema noseče Via Chiozza Si. 50, pritličje._ BRIVSKEGA pomočnika, stare šega, sprejme teko, brivnica Žgavec, Vipava 54._1681 BABICA, avtorizirana spreje*sa noseče. Govo ri slovensko. Slavec, via G'ulia 29. 64 I pa do današnjih dni. B.i ma je bilo odpovedano stanovan e Stanoval, ^-utra, na »rtvask« mUdina ■ e druave.i odbornik, ali jc koi podna cSik pri drniim Alojza Rampa Pogreba « ^^ "oioko I tajnTk, ad^predfrednik, aH p=dprcdscd,M, Do-\>y uUci Po„ v Gorici. Prevzel e bi^ to mes o ravno s plemen hm namenom da bi s svojim posredovanjem ublažil napete razmere med tržaško in goriško poHtično organizacijo. Pi1:šlo ic um r SedaflSvi v&Gorici v pokoju. Toda r.e: še vedno so mu na srcu koristi šole in učite! stva Kier 1 c Hscre, pomaga. Cb praznovanju šestdesetletn;ce kličemo, Igaaciu Križmanu, temu pijonirju prosvetnega in gospodarskoga dela. iud: mi z A. U. (A,o|-xi'em Urbaneičem?) v ^TJateljskem listu«: Na rrnoi:a leta v srečn: zadovoljnosti v krogu ugledne rodbine!____ Ot4«tnic>i u|e«iLujenj« Ju£oelavi|e se je proslavila včeraj v tuka šn i pravoslavni cerkvi s svečano mašo, kateri so prisostvovali jugoslo-veaski g«11- J"osul v Trstu g. Stepanovič z osobjem konsulata, zastopniki raznih tu ih držav. številni člani tukajšnje jugoslovenske koloni e :n mnogo drugega občinstva. Popodne je ju.— B.l-ria od 110 50 do 112 50; Pari* 96 » » do 96 I^omioi od 119.90do 12^.06 ;»ewYorfc od 24..jo do 24.75; Španij* od 345.— *> 365.-; Svi«i o i 476. - do 47 ».- ; Aten« od J2 50 do 34.:*); Borli^. od 5St. do 694,- ; Bukurešt od 11.— do U.oO Prsga od 73.20 do 73.M: Ogrska od 0.0.144 do O.iUbi; Dunaj od —.»46 4o —.3ui; od 43. Ki do 44.—. Benečijsko obv&sofce 68.—. v L1 OGLA MEELIRANA soba s hrano se odda gospodu. Via Ruggero Marina 24/ifi desno._1634 17-LETEM trgovski pomočnik išče službe. Nar-I d-in Avgust, Dol Vrtajba. 1672 i rj £4 AUTGMC^SL, ma henr na Modernejši vzorec, | zaprt po^Kj'n se proda po zmerni ceni. Cer- f nusehi, Fabio Severo 73 tel. 41-95 1679 Pro^ismo y posebnem oddelku v prvem s^dstrorj v v v UU1UU 1----. ^ dežele, čeprav je b.ia v ponedeljek na Uon-škera laka zima, da ;e, malodane, drevje podalo. Na prvi pogled bi si vsakdo mislil, da so med letošnjimi poseslniki tr^a sami doferi kupci z debelimi listnicami, zaka; v takem mrazu ziiala prodajati ni baš prijetna stvar. Zjutraj co bili tega mnenja tudi goriški trgovci m so si zato obetali dobre kupči-e. Ali ko sem popoldne vprašal «šoro Pepco*, .kako neki gredo kupuje, je napravila tako kisel obraz, da sem šc jaz kateremu so kupčije deveta briga, kmalu zajokal. -Kakor vsak drug ponedel e4c, ko m nikakega trga sv. Andre a > je bil njen odgovor na moje vprašanje h kateremu je še razočarano in žalostno dodala: «Za polovico manj kupčij nego lani. Sama zijala so priili proda at!» Jaz pa še nisem obupal, ker sem si mislil, da je bilo drugod in v drugih strokah vendarle bolje. Tolažil sem sc, da » podplati gre morda zares trdo, to pa radi 4ega, ker jih naše ljudstvo sploh več ne potrebu e, ker je itak vsa njegava koža podplat poslala. Zalo sem krenil v Raštel, ker sem kotel poizvedeti pri Lizeti, kako neki gre kupčija s «*uho rob©*, brez katere je mnogo težje živeti nego brez podplatov. Zato sem bil boli presenečen, ko sem dobil pta suhi rc4>i» ravnoiati odgovor kot pri podplatih^. Navzlic vsem tem razočaran ©m pa vendarle nisem šc popolnoma obupal v nadi, da se mi končno pa le posreči naleteti na kak smehlja oč se obraz med fcorifirimi trgovci. Zakaj mislil sem si, da brez podplatov se še da živeti in tudi brez suhe robe, ali brez ob'e- ZAHVALg j Podpisana se iz dna srca zahralju:em vsem onim blagim o»ebaaa, ki so s podarjen:,em cvetja, s spremstvom na aadnji poti ali na katerikoli način počastili spomin njene nepozabne JULIJE UMEM Posebno zahvalo izreka uradništvu špedt-ci>ke tvrdite «Adri»tica>>. TRST, 1. decembra 1925- DrtfBM UMEK. za otroke. Dve hiši sta na prodal v Barkovijah. Ena na glavni cesti, ograjena, s krasnim razgledom na morje, druga manjša v mirnem kraju. — Naslov pove upravništvo »Edinosti«. Popust od 50% do 75% na realni vrednosti blaga. Edina prilika tudi za zabavišča, sirotišnice in dobrodelne zavode. Okus cokoiadn@sa bonbona Arriba pr^ii lilstam le naravnost slasten Corso V. E. III, 16 TRST Corso V. E. III, 16 Pazile na iir.e ARRIBA Čokoladni bonbon ARRIBA proti K1ist«n: v Zf^ENiH zavitkih po Ll.-Odvajaloi čokoUdai bonbon ARRIBA : v RUDEČ1H 2avitkik po cent o0 Dobiva se v vseh leka mah