24
Smef
C K a k o f e ft o r i, de s a.j z i ne o b j è d a i o s e I j a in repe na polju } V kopiji okrog in okrog zelnika, pa ne pre dalje/h Tali febi, pifkre ali lonze v semljo, ki toliko derete, kakorbokal. Vvfaziga deni pafjiga blata in fta-riga rmerdliviga fera toliko, de je dno od pifkra sa 2 perfla debelo snkrito. Na to toliko vode vlij, de je vlak pifker na pol poln Od zhafa do zbafa fe mora ta smef s palizo premeihati, de fe fmrad ponovi. Ta fmrad je saj/am, ki iilno
dobro vohajo, in »e pfov bolj kakor vfake druge sMvali boje, tako sopern , de is  polja, kjer  ga zavohajo, gotovo sbeshe.
(Kako na tS h v c f h k i m h r a ft e p o f e k a v a j o. ) Na (Shvefhkim imajo dolgo she navado, de tifte hrafte, I« kterih barke delajo, proti pomladi s korenino vred po-derejo in jih f k osi leto, kakor f o veliki, I e s h a t i p ufte. Tako fe sgodi, de fhe pofekano dervo perje poganja in tako vef fvoj notrajni fok sgubi, — de fe tadaj lef bolj popolnoma pofuflii in fe ne razpoka, kakor pa, zhc dervo nad korenina pofekajo in mu veje in mladike okleftijo. Sakaj tako fe sgodi', de fe fok, ki je fhe v dervefu, lamo ispari , lef pa raspoka.
Ali bi ne bilo prav, tudi drugazhne drevefa tako po-fekavati ? Ali bi fe ne pofufliil lef tako bolj popolnama in bershejfhi na sraku? Ali bi ne bilo to pri tiftih drevefih fve-tovafi, is kterih defke ali diie delajo, de bi fe defke na sraku pre urno ne fufhile in tako tudi fhprauj in raspokov ne dobivale. Lef, kije Ckos in f kosi prefufhen je gotovo nar bolji. Savolj tega, de lef pri nafhih pohifhtvih in pri uafhim orodju vezh zhafa terpi, fe tudi menj lefa potrofi, in kolikor menj fe lefa potrofi, toliko bolj fe nafhi gojsdi varjejo in toliko bolj kup bo lef.
(Na Lafhkim) shivi na tavshente ljudi od polente is koftanja in od vode pri terdim delu. Ti reveshi pravijo norzhvaje : „ M i j e m o kruh is lefa in pijemo vino is oblakov.'4