--
6. oktober 2000 številka 10 letnik XXXI
Časopis občine LOGATEC
Uaš/L m
novice
Oktober - mesec varstva pred požari
Pozdravljena,
zlatorumena
jesen!
Pa smo jo dočakali! Jesen namreč! (Na nove parlamentarce bomo morali še malo počakati). Za nekatere izmed nas je to najlepši in najljubši letni čas. Čas, v katerem porumeni listje in se s krošenj spusti na počitka željna tla, kjer prekrije odvržene smeti in kot mehka, šelesteča preproga ponuja udobje sprehajalcem po notranjskih gozdovih. IS. oktobra bomo šli na volišča in oddali glas nekomu, ki se nam smehlja s plakatov in nam obljublja boljšo prihodnost... in se 29. oktobra s premikom urinih kazalcev za uro nazaj vrnili na srednje evropski čas.
Mnogo idej smo imeli na uredniški mizi za oktobrsko številko. Nekatere teme še raziskujemo, drugim prav v tej številki dajemo piko na i. V branje vam tokrat ponujamo veliku zanimivega: nadaljujemo cestno zgodbo iz prejšnje številke, pišemo o dirkališču, ki naj bi nastalo v Logatcu, o preureditvi križišča na Kalcah, o Turističnem društvu Logatec, obiskali smo oskrbovance domu Marije in Marte in vas povprašali kaj bi slorili ob požaru. Z veseljem predsta vljamo    izjemne dosežke
nekaterih športnikov in se
veselimo uspeha maturanta Alena Sirce... Poleg križanke pa vam lokral prvič ponujamo tudi pogled med zvezde. In še veliko branja!
Branje torej, za katero upamo, da vas bo vsaj za uro ali dve odneslo   Stran   od volilnih
obljub in prepričevanj vseh mogočih strank. Saj veste, volitve minejo, Logaške novice |'a ostajajo! Tudi novembra. Naj vam zato oktobrski dnevi m noči minevajo, kar se da lagodno m brez stresov, ki nam jih prinaša vsakdanjik,
kajti življenje je lepo le, če ga živiS!
V Imenu uiedinsl\:i
Ksitntroni
Vsako leto je mesec oktober namenjen gasilcem, občanom in  organizacijam,  da se spomnijo na pomen požarne preventive.
Občanom priporočajo, da preverijo gasilske aparate ter izvedejo varnostne ukrepe, da ne bi zagorelo. Preglejte kleti in podstrešja ter odstranite vse, kar tja ne sodi (odpadni materiali, goriva, ostanki barv in lakov...) in je lahko vzrok požara ali pogojuje njegovo razširitev. V mesecu, ko se začenja tudi nova kurilna sezona, bodo gasilci v naši občini svojo usposobljenost preverili na vajah. Prva bo 7. oktobra -meddruštvena vaja v orga nizaciji PGD Medvedje Brdo v naselju Potok, H.oktobra bo meddruštvena vaja v organizaciji PGD Hotedrši-ca, 20. oktobra bo PGD Dolnji Logatec prikazalo gašenje z ročnimi gasilnimi aparati, Zdravstveni dom pa demonstriral tehniko ume (nega dihanja, /adnja vaja bo 21. oktobra v organi/a ciji PGD Dolnji Logatec v delavnici Mizarstva Nagode. Marinka Cempre Turk
Sončni pogled v bodočnost turizma Občine Logatec
V novem tisočletju in 102. letu starosti, je logaško Turistično društvo pono vno oživljeno. Z novo izvoljenimi organi, s šte vilnimi idejami in pobu dami se vključuje v razvoj turizma občine.
K temu začetku pa vabimo tudi vse krajane, ki jih zanima turistična dejavnost urejenost kraja, logaški spominek, odmevne prireditve, vodniška služba, izdaja publikacij... in še in le.
Tako vas, spoštovani sokrajani, vabimo na OBČNI ZBOR Turističnega društva Logatec, ki bo v četrtek 12. oktobra 2000, ob 18. uri, vPrešer novi dvorani Narodnega doma v Logatcu. Sprejeli bomo spremembe Pravil TI), potrdili program za leto 2001 in se pogovorili o zimski turistični ponudbi Logatca 2000 2001
Lepo vabljeni!
22. septembra sta župan Janez Nagode in predsdnik OOZ Logatec Berto Menard v industrijsko-obrtni coni Zapolje položila temeljni kamen in tako obeležili začetek gradnje prve faze v coni Zapolje, v kateri bodo uredili in pozidali 35 hektarov površin. V dveh letih naj bi zgradili tri kilometre ulic. Z zemeljskimi deli so začeli že med počitnicami, 1. avgusta, tako da smo na slovesnosti ob pričetku gradnje z začudenjem opazovali, koliko gozda je že spremenilo svojo podobo in postalo gradbišče. Jato: Franc Bogataj
Logaške novice v Portorožu
V Portorožu je potekalo 4. srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Tokrat ga je organiziral Primorski utrip. Čeprav se ga niso udeležili predstavniki vseh lokalnih časopisov, je bilo vzdušje prijetno, izmenjali smo nekaj mnenj in izkušenj, ter seveda poškilili na strani drugih časopisov.
Z veseljem smo ugotovili, da lahko Logaške novice brez sramu postavimo ob bok ostalim Časopisnim medijem. Na srečanju je bilo organizirano predavanje in razprava o lokalnem informiranju v sodobni telekomunikacijski družbi: lokalni časopisi Slovenije se lahko pohvalimo s povprečno skupno naklado okrog 200.000 izvodov, kar nikakor ni zanemarljiv podatek, saj pokrivamo 17 odstotkov medijskega prostora v Sloveniji, v posameznih občinah pa tudi do SO odstotkov. Nekaj besed je bilo na srečanju izrečenih tudi na račun neodvisnosti medijev, popoldne pa je bila okrogla miza na temo Gospodarski in politični prostor Slovenske Istre.
Predstavniki Logaških novic smo iz. Portoroža odšli zadovoljni, saj smo slišali veliko polival m spodbudnih besed. , pet
vsak četrtek sveže novice na spletnih straneh
www.mali.si _
Volitve 2000
20.539 možnosti v 1. volilnem okraju
Kampanja v teh dneh dosega vrhunec, soočenja so že malo utrujajoča in kakšen volilni plakat je že izgubil svoje prave barve. In približno teden dni nas še loči od volilne nedelje. V 3. volilni enoti, ki obsega območja občin Cerknica, Ljubljana Center, Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Šiška, Logatec in Vrhnika, bomo v 1. volilnem okraju, ki obsega občini Cerknica in Logatec, v nedeljo IS. oktobra volili na 49 voliščih.
Tajnik Okrajne volilne komisije Miha Usenik nam je povedal, da bo na dan volitev v občini Logatec odprtih IS volišč, v občini Cerknica pa 34. Za glasovanje po pošti se je prijavilo 189 volilcev. V volilni imenik je po podatku republiške volilne komisije vpisanih 20.539 volilcev, ki se bodo odločali za najboljšega, za tistega ali tisto, ki jih je v predvolilni tekmi najbolj prepričal/a/.
Naj vas spomnimo še na možnost predčasnega glasovanja. Če boste na dan volitev odsotni, lahko svojo volilno pravico opravite K)., 11. ali 12. oktobra od 900 do 17.00 ure na sedežih Upravnih enot.
Prireditve v oktobru
5.10. ob 16.30
Ura pravljic Knjižnica Logatec
17.10 ob 15.00
Prikaz starih del in obrti Dom Medved na Med. Brdu
19.10. ob 1900
Literarni večer z Ivanom Malavašičem, pisateljem, slikarjem in glasbenikom Knjižnica Logatec
26.10. ob 17.00
Kiparska delavnica za otroke vodi: Alenka Vidrih Galerija Tržnica
28.10. ob 900
Plesna delavnica za otroke vodi: Vera Tratnik Telovadnica OŠ 8 talcev
Polharji spet v gozdovih
Konec septembra se odpre sezona polhanja in veliko Logatčanov se je zapodilo v gozdove, kjer so skušali nastaviti čim več polharic in ujeti čim več čim večjih polhov! V Logatcu je polhanje tradicija, ki jo uspešno nadaljujejo tudi mladi. Morda res ni več pravega polharskega duha in se mladi ne zavedajo, kaj je polhanje pomenilo njihovim dedkom in pra-dedkom (ko so polhi bili vir preživetja - hrana in zaslužek pri prodaji kožic), saj se časi spreminjajo. Ohranjajo pa tradicijo in upam, davgozd ne hodijo le zaradi zabave, temveč da znajo polhe tudi uporabiti - še posebno slastni so pečeni ... ali pa v golažu ... Poskusite, sedaj je pravi čas. /pet/
novi
www.mali.si
netne
prolom Logaških novic narojon na grafični postaji
nriiacorn
computers
Katera je prava,
ko gori?...
stran 3
Andrej pri Petru na Madagaskarju
stran 5
Na evropski preizkušnji navdušile...
stran 7
i/pračaf/Mo       ZA VAS
^novice
Župan, prehitevate samega sebe?
Naslov je v svojem pismu postavil bralec M.O., ki ga je k pisanju spodbudil članek "Kmalu nova podoba kraja", ki je izšel v prejšnji številki Logaških novic. V uvodu je pohvalil idejo reševanja nekaterih problematičnih križišč s krožnim prometom, nato pa postavil logaškemu županu Janezu Nagodetu nekaj vprašanj, na katera smo poiskali odgovore.
Če želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čevica 4,1370 Logatec, fax.: 01 750-96-64, e-mail: novice@mali.si
Ali bo možno od države pridobiti še naknadnih 150 milijonov SIT za izgradnjo preostalih dveh krožišč, ki sta v načrtu, in kdaj?
Župan: "Občina Logatec skupaj z Direkcijo RS za ceste načrtuje obnovo - rekonstrukcijo križišča keltike in ceste Logatec-Vrhnika (R2/409) v obliki krožišča predvidoma v letu 2001. Ker še ni v celoti pripravljen investicijski plan, celotna vrednost investicije ni znana, niti ni znan delež sofinanciranja Občine. Začetek investicij je odvisen predvsem od oblikovanja Vlade, Ministrstva za promet in zveze in tudi nove sestave državnega zbora. Investicija mora biti namreč potrjena in opredeljena v Proračunu RS za leto 2001. V Logatcu planiramo tudi izgradnjo tretjega krožišča ob rekonstrukciji in prenovi ceste R2/409. Nastalo bo v križišču cest R2/408 in R2/409 in krajevne ceste (Stara cesta). Zaključek celotne investicije načrtujemo leta 2003, čeprav v tem trenutku težko časovno opredelimo posamezne faze."
Kdaj bo preplastitev parkirnega prostora ob Tovarniški cesti?
Župan: ''Parkirni prostor ob Tovarniški cesti (Brusov vrt) v makadamski izvedbi je tak samo začasno. Urejanje parkirišč bo povezano s celotno ureditvijo prostora "žage KZ Logatec," za katero se v skladu z Dolgoročnim planom občine Logatec pripravlja Ureditveni načrt, s katerim bomo seznanili tudi širšo javnost."
Ali lahko pričakujemo dokončno ureditev Tržaške ceste, od bencinskega servisa do banke, ki je nekako omejen s "praznimi" cvetličnjaki, in še ta so občasno zdrobljena in prevrnjena, nedavno pa je bilo nekaj tudi odstranjenih?
Župan: "Ureditev omenjenega odseka ceste se bo nadaljevala z ureditvijo nivoja cestišča, z izgradnjo obojestranskega hodnika za pešce in kolesarske steze, z izgradnjo avtobusnih postajališč, rekonstrukcijo neprimernih križišč, obnovo, oziroma izgradnjo javne razsvetljave, izgradnjo meteorne kanalizacije od krožišča s keltiko do krožišča s cesto R2/408. Dela bodo potekala v treh fazah in naj bi jih zaključili konec leta 2003.
O cvetličnjakih pa tole - tudi sam sem razočaran nad postopanjem občanov oziroma krajanov s cvetličnjaki, njihovim odnosom do skupne lastnine in čutom za lepo in urejeno."
Kljub temu, da ste že večkrat povedali, vas ponovno sprašujem, kdaj bodo imeli invalidi dostop do občinskih uradov, pošte ...
Župan: "Klančina za dostop invalidov do nekaterih objektov je bila že izdelana (Mercator na Tržaški). Zdaj je na vrsti klančina pri NLB in Zavarovalnici Triglav. Pošta pa obljublja, da bo dostop za invalide uredila sama. Dostop do občinskih uradov pa bomo lahko načrtovali šele po končanem postopku denacionalizacije stavb na Tržaški 15 in 13."
Ali ste morda tudi vi opazili katerega od zgoraj omenjenih problemov?
Župan: "Problemov je še veliko več. Na primer: premalo parkirišč v centru Logatca, neurejena otroška igrišča izven prostora WZ -oziroma jih sploh ni, problem čiščenja ulic, ureditev parkov in cvetličnih gredic, neprimerna javna razsvetljava, ureditev centra Logatca (Cankarjeva ulica), kvaliteta pitne vode, neoznačene lokacije pomembnih objektov, avtobusna postaja (postajališča), parkirna mesta za tovornjake in avtobuse.
Bralčevo pismo je bilo nekoliko daljše in ga zaradi pomanjkanja prostora nismo objavili v celoti. Upam, da je z odgovori zadovoljen in da nam bo še kdaj posredoval svoje mnenje in vprašanja.
Petra Trčeh
Desetletnica ustanovitve Karitas
Letos mineva deset let od ustanovitve Karitas, ki si je za svoj cilj postavila služenje in pomoč ljudem. Škofijska Karitas Ljubljana se je odločila, da bo obletnico zaznamovala prav v Logatcu. Slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki 114-ih Karitas, se je pričela s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Franc Rode. Somaševala sta Janez in Tone Kompare. Zbrani so skupno srečanje nadaljevali s pregledom desetletne zgodovine Karitas Ljubljana, podelitvijo škofijskih priznanj ter nagovori, ogledali pa so si tudi Dom Marije in Marte in Dom sv. Jožefa ter Miklavžev vrtec, /j.p./
S seje občinskega sveta
Na dnevnem redu:
denacionalizacija
Logaški občinski svetniki so zopet sedli v svoje klopi na zapletov.
Nekaj več besed so spregovorili na temo denacionalizacije -septembra so svetniki na klopi dobili predloge sklepov o denacionalizaciji nepremičnin, ki so bile pred podržavljanjem v lasti Dolscheinovih (gre za hišo, v kateri je Glasbena šola in za zemljišča na Poštnem vrtu") ter o denacionalizaciji dveh hiš na Tržaški 13 in 15, v katerih so sedaj prostori Občine in Državne uprave.
Če so se svetniki nekako le sporazumeli, da se nekatere Dolscheinove parcele vrne v naravi, za ostale pa se upravičenki izplača odškodnina, in je bilo nekaj pripomb le na (previsoko) odškodnino za hišo, pa je bilo precej več pripomb izrečenih na račun denacionalizacije hiš ob Tržaški cesti. Po zakonu sta upravičenki namreč Zveza   HKS   in Slovenske
po nekaj več kot dvome- sečnih počitnicah 12. septembra 14. redni seji Občinskega sveta. Seja je minila brez večjih
združene kmetijske banke, najbolj sporno za nekatere logaške svetnike pa je bilo dejstvo, da ti dve upravičenki v resnici nikdar nista bili lastnici objektov. Upravičenki ne odstopata od že predlaganega - od poravnave, kar pomeni, da Občina Logatec obdrži stavbo na Tržaški 15 z nekaj zemljišča, vrne pa stavbo na Tržaški 13 z zemljiščem ter v zameno odstopi prostore bivše Agencije za plačilni promet na Notranjski 4.
Videti je bilo, da se bo zapletlo tudi okoli obravnave predloga za potrditev novih cen ravnanja s komunalnimi odpadki za obrt, podjetja in ustanove, kakor je bilo zapisano v dnevnem redu seje, a je direktor Komunale, Igor Petek svetnikom pojasnil, da ne gre za povišanje, pač pa za oblikovanje cen, za določanje razmerja med
cenami za gospodinjstva ter gospodarstvo.
Svetniki so sprejeli še nekaj sklepov, med njimi tudi poročilo o izvajanju proračuna Občine Logatec za obdobje od januarja do julija leta 2000, do naslednje seje pa morajo svetniške skupine izoblikovati pisne predloge, ki jih bodo skušali upoštevati pri sprejemanju dveh odlokov: odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode in odloka o oskrbi s pitno vodo na območju logaške občine.
Vprašanja in pobude svetnikov so se dotaknila (znova) občinskega praznika, ki ga Logatčani od leta 1994 ne praznujemo več, obnove dela Tržaške ceste, Doma za ostarele, prekuhavanja pitne vode - stvari, o katerih smo večinoma poročali tudi že v Logaških novicah.
pet
Turistična pisarna v galeriji?
Za oktobrsko številko Logaških novic je naša novinarka pripravljala članek o na novo organiziranem Turističnem društvu v Logatcu, o njihovi pisarni v Galeriji Tržnica in o problematiki turizma v občini Logatec. Vse preveč časa se namreč že vlečejo razprave, premakne pa se nič. Skratka tema, v katero se je splačalo zagristi. Pot do pravih in resnih odgovorov in s tem tudi do objektivne resnice nas je vodila od občinskih funkcionarjev, do predsednice turističnega društva, gospoda, ki vodi galerijo... Vsak ima svojo zgodbo, vsak svojo resnico, vsak svoj pogled. In kaj imamo mi v uredništvu? Nekaj ur posnetkov pogovorov, kup pisnega materiala in svojo novinarsko zgodbo o zgodah in nezgodah logaškega turizma. Kljub temu, da ne bo všeč prav vsem (to so nam v času pripravljanja teme dali tudi vedeti), jo bomo objavili, takrat, ko bomo lahko pokazali na tiste, ki so za tako stanje odgovorni. Tako ste hoteli tudi vi, dragi bralci, ki ste v prejšnji številki, poleg napak želeli videti tudi imena odgovornih.
Asfaltiran del ceste v Logaške Žibrše
16. septembra je bila v Logaških Žibršah krajša slovesnost. Logaški župan Janez Nagode je namenu predal del novo obnovljene in asfaltirane ceste v tem kraju. Vrednost del, brez vrednosti zemljišč, ki so jih lastniki brezplačno odstopili v javno dobro, je nekaj več kot 8 milijonov tolarjev. Cesto je blagoslovil domači župnik Janez Selan.
tekst in Joto: Franc Bogataj
Po asfaltu še prenova križišča
Sredi poletja, enkrat julija, ste tisti, ki se na goriško stran najraje peljete čez Hrušico, opazili, da so se (končno) pričela dela na odsekih, na katerih ste do sedaj svoje jeklene konjičke počasi prepeljali čez makadam. Oktobra se dela nadaljujejo in kakor je videti, se bomo čez Hrušico kmalu lahko peljali po asfaltni cesti. Del ceste je v občini Ajdovščina, del v logaški, vsa dela pa financira Direkcija Republike Slovenije za ceste.
OŠ Tabor v Mreži učečih se šol
S sodelovanjem do kakovosti
Pred dvema letoma so se pedagoški delavci na OŠ Tabor odločili, da se skupaj s še sedmimi šolami iz različnih koncev Slovenije vključijo v projekt »Mreže učečih se šol«, ki ga je vodila Šola za ravnatelje. Na šolah so imenovali razvojne tirne, ki so na seminarjih pridobili ustrezna znanja in se usposobili za vodenje celotnih kolektivov skozi projekt.
Cilj projekta je bil na vseh šolah izboljšati kakovost dela na izbranem področju, ki so ga določile šole po posebni metodologiji, privajati se Umskemu delu, ki postaja v vsakdanji praksi vse bolj pomembno in vzpostaviti sodelovanje med šolami. Konec septembra so se vsi sodelujoči zbrali v Radencih na slavnostni predstavitvi ob zaključku projekta. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo, ki je nastala v dveh letih sodelovanja med šolami in med različnimi avtorji prispevkov je tudi šest pedagoških delavcev OŠ Tabor. Knjiga bo vsekakor koristen pripomoček tudi drugim šolam, ki želijo po poti izboljšav. Ker so bili vsi sodelujoči z rezultati projekta izjemno zadovoljni, so že začrtali nove poti sodelovanja in prepričani smo, da se bo »Mreža« iz leta v leto širila v veselje vseh, ki si želimo boljšo šolo.
Bojana Levhtgtr
Začela pa so se tudi pripravljalna dela za obnovo križišča Kalce-IIrušica. Asfaltirana cesta bo najbrž pritegnila (še) več voznikov, zato bo to križišče, ki trenutno ni primerno in pripravljeno za povečan promet, bolj obremenjeno. Preuredili ga bodo tako, da ga bodo postavili pravokotno (bolj pregledno) na cesto Kalce-Idrija in ga opremili z znaki m označbami, ki zagotavljajo varnost v prometu. Morda bodo dela končana že pred prvim snegom in se bomo na Goriško lahko peljali brez tresenja po makadamskih odsekih, /pet/
loaaš&e m
novice
www.mali.si C/K^H^
NA INTERNETU VSAK ČETRTEK SVEŽE NOVICE
Vandalizem - drugič
Vaščani Hotedršice še sedaj ne razumejo, komu je bila v napoto fasada župnijski' cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki so jo neznanci v noči med 26. in 27. julijem dobesedno uničili. Nerazumljivo pa je tudi, da stroka, ki raziskuje okoliščine tega dejanja, zaenkrat še ni uspela ugotoviti, kdo so storilci. Gospod župnik Marjan Zupane je nemočen in zgrožen nad takšnim dejanjem, pozval farane k pogostejši molitvi in večji duhovni poglobljenosti. Župnijska skupnost pa se je takoj lotila sanacije. Delo je bilo opravljeno strokovno in izredno natančno, tako da sledi vandalizma sedaj ni videti.
Ilotenjci že od leta 1995 obnavljajo župnijsko cerkev, zbirali so sredstva, les ter združevali delo. Na praznik sv. Antona Puščavnika so letos blagoslovili notranjščino cerkve. Veselijo se svojih uspehov in upajo, da bodo v jesenskem času uredili se staro vaško jedro pred cerkvijo, v nekaj letih pa še župnišče z gospodarskim poslopjem ob njem. /s.n/
% v; novice
stran
V IOC Zapolje že delajo
Dirkališče v neposredni bližini Logatca
Celotna IOC Zapolje bo velika 63 hektarov, v prvi fazi pa jih urejajo približno polovico - od te le še trije hektari niso prodani - to pomeni, da je interes investitorjev dovolj velik. Kljub temu smo logaškega župana Janeza Nagodeta vprašali, zakaj se industrijsko-obrtna cona gradi na lokaciji Zapolje, namesto da bi jo v prvem sektorju za KLI-jem razširili proti avtocesti. "V prvem sektorju se cona širi proti avtocesti. Že v Dolgoročnem planu Občine Logatec za obdobje od 1986 do 2000 je bilo Zapolje opredeljeno kot prostor, kjer je možna izgradnja industrijsko-obrtne cone."
Pod drobnogledom
Zemljišča je pokupilo okrog 30 investitorjev; v Zapolju se bo naselila večinoma proizvodna dejavnost, v njej bodo skladišča, gradbena mehanizacija, bencinski servis, manjkala ne bo niti trgovska dejavnost, načrtujejo pa tudi parkirišče za tovornjake. Čez leto dni naj bi poslovne prostore že odprli tisti najbolj zagnani. Investitorji so obenem tudi izvajalci del. "Ne le izvajalci, ampak tudi dobavitelji blaga za infrastrukturo, saj se ukvarjajo s takšnimi dejavnostmi, da s svojimi deli in izdelki lahko kompenzirajo komunalno opremo," je razložil Mitja Žigon, direktor Tim Impexa, podjetja, ki je izvajalec zemeljskih del. Med obiskovalci slovesnosti smo
opazili tudi Slavka Deklevo,
letošnjega prvaka v gorsko-hitrostnih preizkušnjah in Nika Miheliča, velikega poznavalca motociklizma in avtomobilizma. Dekleva je potrdil govorice, da v Zapolju načrtuje dirkalno progo: "Ideja se je porodila ob kavici - ulice v coni bi lahko nekaj vikendov na leto izkoristili kot dirkališče. Že med gradnjo bomo 2,6 kilometrov ulic uredili tako, da bodo ustrezale pogojem. Tako bo že veliko narejenega, precej visok dodaten strošek bodo še varnostne ograje." Spomladi naj bi začeli pridobivati zemljišča in projekte za drugo fazo IOC Zapolje, v kateri ima nekaj več interesa za odkup tudi Občina bogateč, seveda pa je vse odvisno (večinoma) od finančnih sredstev.
Poleg ureditve cone je v drugi fazi načrtovana tudi povezava z nadvozom čez železniško progo s prvim sekto- rjem za KLI-jem, ki bo istočasno obvoznica naselja Logatec, s čimer naj bi razbremenili tovorni promet. Industrijsko-obrtna cona po mnenju logaškega župana za občino pomeni več delovnih mest; več možnosti za zaposlovanje in izobraževanje za določeno stroko, za mlade; zaradi dejavnosti v njej se bo glas o Logatcu razširil, kar pa posredno pomeni tudi več obiskovalcev v kraju. Upajmo, da se bodo optimistične napovedi uresničile in da bomo znali izkoristiti naštete prednosti.
Petra Trček
Zadovoljni s svojim delom
Ustvarjalci Logaških novic smo septembra upihnili svojo prvo svečko na torti Logaških novic. Samo simbolično seveda, saj je septembra izšla (že) trinajsta številka časopisa v novi obleki. Septembra lani, ko smo izdali prvo številko, vsi zagnani in polni svežih idej, si pravzaprav nismo predstavljali, da bomo čez leto dni sedeli skupaj - še vedno zagnani in še vedno z novimi idejami, za katere včasih v časopisu kar zmanjkuje prostora.
■Sestanek, ki smo si ga "privoščili" sončnega dne pred kmetijo odprtih vrat Urbanove, je bil sprva delaven. Ugotovili smo, da ste nas občani in ostali bralci LogaSkih novic dobro sprejeli, veseli smo, kadar nas pohvalite, »e bolj pa, ko nam poveste, česa časopisu še manjka. Sami smo s svojim delom zadovoljni, seveda 't toliko, kolikor to pomeni, da se ysak mesec trudimo biti še boljši. Z* nam finančna konstrukcija časopisa in pa sistem pokrivanja območja logaške občine ne omogočata, da bi izhajali v večjem obsegu. Poseben dosežek v letu dni se nam zdita dve novi barvni strani v vsaki številki časopisa in spletna stran na Internetu, kjer nas lahko dosežejo tudi tisti, ki ne živijo v Občini Logatec. V naslednjih mesecih bomo skušali slediti
predlogom bralcev in na naše strani uvesti nekaj stvari, na katere ste nas opozorili.
Po sestanku nas kar ni vleklo domov. Posedeli smo pred kmetijo,
rekli še dve ali tri "pametne" domača gospodinja pa j( poskrbela, da nismo bili lačni it žejni.
Petra Trček
Mesec požarne varnosti
Tokrat smo občane Logatca "presenečali" z vprašanjem, kaj bi storili ob morebitnem požaru. Opazili smo kar nekaj rdečic zadrege in osuplih retoričnih vprašanj: "Joj, ne vem, saj res, kaj pa, če bi do požara zares prišlo?" Morda se boste bralci ob nekaterih odgovorih nasmihali, mnogi pa boste ugotovili, da bi bili tudi vi v zadregi, če bi vam postavili takšno vprašanje, da ne govorimo o zadregi ob dejanskem požaru.
Jože Nagode, Blekova vas
Ob požaru bi najprej poklical gasilce na tel. številko 113. Mislim, da bi bilo še boljše, če bi poklical kar gasilce iz Logatca. Številke ne vem na pamet, imam pa zapisane pri telefonu. Povedal bi kdo kliče, kje in kaj gori. Pred leti sem bil priča požaru pri sosedu in menim, da so gasilci zelo hitro in dobro posredovali.
Viktor Mivšek, Gorenja vas
Če bi izbruhnil požar, bi takoj poklical gasilce na tel. števiko 113-Zaprl bi plin in odnesel iz stanovanja denar, oblačila... Zdi se mi, da so gasilci v naši občini zelo aktivni in ob požarih posredujejo hitro in strokovno.
Miha Kune, Rovte
Požar bi poskušal pogasiti sam z gasilnim aparatom, istočasno pa bi na pomoč poklical tudi gasilce iz Rovt. Njihove telefonske številke ne vem, imam pa zapisano. Pred ognjem bi skušal rešit čim več vrednih stvari, seveda pa bi najprej pogledal, če so hišo zapustili vsi družinski člani. Požar je grozna stvar, pred leti sem videl, kako je sosedu v hipu zgorel kozolec, bolje, da na to sploh ne misliš.
Zorica Logar, Grčarevec
Hmm, ja, najprej bi poskušala sama pogasiti požar. Če bi ugotovila, da sama ne bom zmogla bi poklicala gasilce. A če vem njihovo telefonsko številko? Ne, ne vem. Bi pogledala v imenik ali pa poklicala na Informacije. Tam bi dobila splošno telefonsko številko 100 ali 113... Ne vem natančno. Potem pa bi me že dobila logaške gasilce. (Na mojo pripombo, da bi do takrat verjetno že vse zgorelo, se od srca nasmeje in meni, da se res premalo zavedamo nevarnosti in smo na morebiten požar premalo pripravljeni - op. avtorice)
Tina Malavašič, Gornji Logatec
Ne vem, kaj bi storila ob požaru Mislim, da bi za pomoč prosih gasilce. Kar tekla bi do gasilskega doma, saj namreč stanujem zek blizu. Morda bi poklicala tudi 112 ir povedala kdo kliče, kje in kaj gori Najprej bi poskrbela, da bi hiše zapustili vsi stanovalci, potem b: vzela najnujnejše stvari. Če pa bi bi' požar zelo velik, bi si prizadevala k za pravočasen umik.
Z vsemi sogovorniki smo bili enotnega mnenja, da se nevarnosti požara premalo zavedamo in da nanj nismo ustrezno pripravljeni.
In kako bi ukrepali pravilno?
V primeru požara ohranite mirno kri in pokličite najbližji gasilski dom (svetujemo vam, da imate telefonsko številko na vidnem mestu - morda ob telefonskem aparatu). Posredujte naslednje podatke: kje gori (lokacija požara), kaj gori (stanovanje, gospodarski objekt ...), kakšen je obseg požara in ali požar ogroža človeška življenja. Če stanujete v bližini gasilskega doma, aktivirajte sireno z alarmom za požar; o požaru lahko obvestite policijsko postajo ali pokličete Regijski center za obveščanje Ljubljana, na tel. številko 112. Upamo, da vam teh ukrepov ne bo treba uporabiti - dobro pa je, da poznamo pravilen način reagiranja, saj lahko pripomoremo k zmanjšanju škode in morda celo rešimo človeško življenje.
Janja Peterim Foto.F. Bogataj
Joto: Komun Kupnik
17. 9. 2000 je sodra pobelila del ozemlja med Kalcami in Hotedršico. Snežna belina se je zadrževala v senci in gozdu kar nekaj dni. Za mesec september dokaj nenavaden pojav.
Ne spreglejte!
Na OŠ 8 talcev v oktobru
— 9.10. - roditeljski sestanki zo 6., 7., in 8. razrede
— 10.10. - roditeljski sestanki za razredno stopnjo
- Naravoslovni dan, Notranjski regijski park in Kovinoplastika Lož -zo 8.razrede
- Gledališka predstava Matilda ■ za 5., 6.in 7. razrede
— 14.10. - Regijsko tekmovanje iz logike
— 16.10. - Predavanje dr. Jasne Čuk: Odnos do drog
— 30.10. - Krvodajalska akcija na naši šoli!
- Razstava - dan reformacije
stran
m
fyaš£e novice
Doma sem tam, kjer se dobro počutim!
Da je gospa Alenka Gorza-Jereb, direktorica občinske uprave, "velika" ženska, sem slišala že od marsikoga in po srečanju z njo lahko to samo potrdim, saj v svojem rokavu skriva nešteto adutov.
Pred petimi leti je prišlo do reorganizacije občinske uprave in s tem je povezana tudi uvedba vaše funkcije - funkcije direktorice občinske uprave.
Nam jo lahko nekoliko podrobneje predstavite?
»Gre za nekakšno nadgradnjo funkcije tajnika občine, s to razliko, da po spremembah v zakonodaji tajnik Občine oz. direktor občinske uprave (obstaja namreč možnost izbire enega ali drugega naziva) ne uživa več statusa občinskega funkcionarja, temveč je redno zaposlen delavec. Imenuje in razrešuje ga župan in ne več občinski svet. Prej je bila vloga tajnika občine največkrat politično obarvana, tako da se je ob zamenjavi občinske strukture ponavadi zamenjal tudi tajnik, zdaj pa naj bi njegova nova vloga zagotavljala predvsem kontinuiteto dela, saj Občina tudi ob zamenjavi župana potrebuje človeka, ki je na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki in je sposobna vpeljati novega župana v posel."
Kaj vse zajema vaše delo?
»Moje delo je koordiniranje celotne občinske uprave, sodelovanje pri vseh projektih, družbenih dejavnostih in sklepanju pogodb. Poleg tega moram spremljati celotno delovno zakonodajo, sodelovati v komisijah, odborih, svetovati županu, kaj je zakonsko možno in kaj ne, skratka, imeti celoten pregled nad tem, kaj vse se na Občini dogaja.«
Torej ste v bistvu tudi neke vrste pravnica Občine?
» V nekem smislu da. Sama sem po izobrazbi sicer ekonomistka, vendar pa sem v prejšnji službi delno pokrivala tudi pravne posle, določenih stvari pa se seveda učim čisto od začetka, pri čemer bi poudarila, da imam veliko podporo župana, ki mi pri tem pomaga in mi stoji ob strani.«
Prihajate iz Ljubljane, zato me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi, da pridete iz mesta na deželo in prevzamete to funkcijo?
»Zase bi težko rekla od kod prihajam. Rojena sem na Dolenjskem, izhajam iz Prekmurja, šolo sem obiskovala na Štajerskem, živela pa sem v Ljubljani. Iz tega
verjetno izhaja tudi dejstvo, da na noben kraj nisem posebno močno navezana. Menim namreč, da je človek doma tam, kjer se dobro počuti. Glede zaposlitve pa moram reči, da se mi je le-ta ponudila povsem naključno, vendar pa je odločitev, da to funkcijo prevzamem, delno povezana tudi s skorajšnjo selitvijo v Logatec«
Tako Logatec kot tudi Občina sta precej majhna, zato me zanima, kakšne so po vašem mnenju njune prednosti in kakšne slabosti?
občino sicer pozitivno, saj otroci držijo kraj pokonci, vendar pa to potegne za sabo cel kup problemov, zlasti glede infrastrukture.«
Kakšne pa so vaše vizije za nadaljnji razvoj logaške občine?
»Mogoče sem v Logatcu še premalo časa, da bi imela konkretno vizijo razvoja, vendar pa menim, da ima Logatec izredno ugodno lego, tako da računam, da se bo v prihodnosti še širil, kolikor bodo to dopuščale možnosti gradnje. Velike možnosti vidim predvsem v razvoju turizma, saj je pokrajina zelo lepa, vendar na žalost vse premalo poznana in izkoriščena. Problem je predvsem v tem, da tako Občina kot tudi vsi ostali, ne najdemo skupnega jezika, ki bi določene procese spravil v hitrejši tek.«
Za konec naj vam zaupam, da vas ljudje, ki so se z vami že srečali, opisujejo kot osebo v funkciji pravičnosti, osebo, ki projekt, ki se ga loti, tudi izpelje do konca.
»No, to je lepo slišati. Ta pohvala mi bo zagotovo dala še več elana za nadaljnje delo. Sicer pa menim, da je pravičnost stvar osebnosti, je pa res, da je moja prednost pri tem
Že moja selitev iz mesta na deželo dokazuje, da ima po mojem mnenju manjši kraj več prednosti kot slabosti. Prednost je ta, da se vsi med sabo poznajo, kar olajša marsikatero zadevo. Je pa to lahko hkrati tudi slabost, saj te imajo ljudje stalno ''na tapeti." Poleg tega je problem manjših krajev tudi v tem, da predvsem starejši ljudje zelo počasi sprejemajo medse priseljence. Vendar če se z vsemi temi stvarmi ne obremenjuješ, lahko lepo živiš.
V čem vidite največji problem Logatca, oziroma kaj sami v njem najbolj pogrešate?
»Trenutno ne pogrešam prav ničesar, ker je Ljubljana in s tem možnosti najrazličnejših aktivnosti zelo blizu, pa tudi sicer mi vožnja ne predstavlja nikakršnega problema. Je pa verjetno težje za mladino, ki nima možnosti lastnega prevoza m je s tem omejena na domači kraj. Menim pa, da se bodo z izgraditvijo športne dvorane možnosti druženja in koriščenja prostega močno povečale. Poudarila pa bi, da velik problem v naši občini predstavlja naraščanje števila otrok, kar je za
delu ta, da nisem iz Logatca in da lahko gledam na stvari popolnoma neobremenjeno. Obenem pa je dejstvo, da nisem domačinka tudi ovira, saj za seznanitev z določenim problemom potrebujem veliko več časa. Sama sem namreč prepričana, da moraš problem najprej videti in šele potem ga lahko začneš reševati. Zato problemov ne rešujem med štirimi stenami, temveč na terenu. S tem lažje dobim neko predstavo in se o zadevah tudi lažje odločam. Me pa pri reševanju problemov moti predvsem počasnost postopkov, ki so z novo zakonodajo še upočasnjeni. Razumem sicer podaljševanje postopkov s strani upravnih organov, da ne bi kasneje prihajalo do pritožb, vendar pa so z vidika povprečnega državljana ti postopki precej mukotrpni in verjamem, da pri tem marsikomu popustijo živci.«
Obe pa sva se strinjali, da se še tako veliko težavo da prebroditi z ustrezno mero tolerantnosti in strpnosti, ki pa nam ju na žalost vsem primanjkuje.
iV/.Z.
Andrej Žigon
Verjetno ga poznamo vsi Logatčani. Z bisagami preko ramen nas ustavlja ob cesti, se popelje z nami del poti in gre naprej - po stezi, ki si jo je, takšno, kakršna ga vodi danes, začrtal pred nekaj leti. Andrej Žigon, pesnik, fotograf, Logatčan iz Zgornje Fovšije, vagabund, prijatelj otrok in življenja ... Mnogo oznak za enega človeka, a še vedno ne povedo vsega o Andreju. Veliko stez ga je že peljalo skozi življenje, bogve, kje ga bo zopet srečal razcep in se spet odločil, da gre po pravi poti.
sem se pogovarjal z župnikom, ko je priletel mlad fantič in povedal, da je videl nekega gospoda, ki mi je čisto podoben ..." Andrej in Peter sta si res podobna, a ne le po zunanjosti, oba se razdajata za druge. Andrej je denar zbiral z dobrodelnimi prireditvami, nastopi, s prodajo lastnih fotografskih izdelkov in tujih slik - dobri ljudje so do danes darovali že skoraj 6 milijonov. Peter Opeka je pred 11 leti na Madagaskarju z domačimi prostovoljci ustanovil humanitarno združenje Akamasoa, kar v slovenščini pomeni Dobri ljudje. Od takrat so pomagali približno 60 tisočim ljudem, 3200 družin si je z njihovo pomočjo zgradilo stanovanja, več tisoč otrok pa je dobilo osnovnošolsko izobrazbo. Opeka je cenjena osebnost, ne le na Madagaskarju, temveč tudi v Evropi, slovenski zunanji minister Lojze Peterle in zunanja ministrica Madagaskarja pa ga nameravata predlagati za Nobelovo nagrado za mir. Andrej se veseli za Petra Opeko, še bolj pa se veseli za vse Malgašane, ki jim razdaja svoje srce in dušo. Za vse, ki bi radi pomagali, objavljamo številko žiro računa: 50100 - 620 - 133 sklic na 05 1014110-328383, s pripisom Za Slovensko vas Petra Opeke (akcija Andreja Žigona).
Po končani šoli je nekaj časa poučeval slovenščino in angleščino. Učenci so ga imeli radi, saj je pouk znal narediti zelo razgiban. Vendar so ga vse prehitro invalidsko upokojili. "Po politični liniji so me na silo spravili v psihiatrično bolnišnico," pravi Andrej, "drugič sem šel tja iz navade, tretjič pa iz potrebe." Življenje mu ni prizaneslo in težko se je izkopal iz teme. Še danes pogreša poučevanje in otroke, a pravi, da vendarle še vedno poučuje naprej - na svoj način.
Od nekdaj je bila njegova duša pesniška. Izdal je dve pesniški zbirki, Zeleni oblaki in Krt v sedlu, pripravlja pa še eno, Regratov cvet. Kmalu bomo lahko eno od njegovih pesmi lahko poslušali ob glasbeni spremljavi, prepevala jo
bo Urška Krešelj (bivša voditeljica oddaje Lahkih nog naokrog). Letos poleti se je Andreju uresničila velika želja. Po sedmih letih, odkar sodeluje pri zbiranju pomoči za najbolj revne na Madagaskarju -smetiščarje, je za en mesec odpotoval na ta otok. Z njim sem se pogovarjala kmalu po povratku v Slovenijo - vtisi so mu sijali iz oči, besede so bile skorajda odveč. Vrnil se je s fotografijami, z režiserjem Igorjem Mlačeni pa sta posnela tudi dokumentarni film. Andrej mi je pripovedoval o Petru Opeki, slovenskem misijonarju argentinskega rodu, ki mu revni Malgašani pravijo moj oče. Združila ju je usoda: "Spoznal sem ga slučajno, v Goriških Brdih, kamor se od 1978, ko sem bil tam v mladinski delovni brigadi, vračam vsako leto. V cerkvi v Šmartnem
foto:
pet igon
Tudi z jabolki se da zaslužiti
V Logatcu in njegovi okolici vlada prepričanje, da sadje tu slabo rodi in da dohodkovno ni zanimivo. Klimatski činitelji rasti to izključujejo, saj je sadno drevje v Logatcu dobro obrodilo tudi že pred petdesetimi leti in več. Da to ne drži, govori tudi podatek, da ima danes skoraj vsaka domačija sadni vrt ali pa vsaj nekaj dreves, bodisi za lastno ozimnico ali morda še za nekaj litrov žganja, soka, kompota ali marmelade. Zelo malo ljudi pa se je in se odloča za intenzivno pridelavo sadja v večjem obsegu, ki prinaša tudi dohodek.
Eden večjih vzrokov, da se pri nas sadjarstvo ni razvilo v pomembno kmetijsko dejavnost je, da so v občini Logatec naravne danosti še najbližje živinoreji. K taki situaciji pa je svoje prispevala tudi obstoječa politika države in kmetijstva. Vsi drugi proizvodi, razen mleka in mesa, niso našli pravega trga in cene. Danes je vse drugače. Kmetijstvo je zaradi približevanja Evropi in prostemu trgu ogroženo. Predvsem mali kmetje so in bodo za svoje preživetje še bolj prisiljeni iskati druge kmetijske usmeritve in proizvode. Ena izmed možnosti je tudi razvoj sadjarstva. Zanimivo tudi za kmetije ali domačije z zelo malo kmetijske zemlje. Zaenkrat edini v Logatcu, ki je spoznal, da se z ustreznim znanjem in odločnostjo da na majhni površini zaslužiti več z jabolki kot pa s krompirjem in pšenico, je Janez Toma/in Ker kmetija, kjer se je rodil, ni imela naslednikov, je prišlo do dedovanja in Janez je leta 1970 dobil svoj delež. Iz Ljubljane, kjer je bil zaposlen, se je leta 1974 preselil v rodni Logatec. S skromnim 0,5 ha zemlje brez objektov ni mogel kmetovati, zato je po nekaj letih,
ko je na omenjenih površinah sejal pšenico in prideloval krompir, začel razmišljati o sadovnjaku. Med drugim se je posvetoval tudi s strokovnjaki Kmetijskega inštitu- ta Slovenije v Ljubljani. Okrog leta 1980 je približno 0.6 ha njiv ogradil in posadil prve sadne sadike (75). Več pozornosti je v začetku posvetil vzgoji lešnikov. Imel je kar sto leskovih grmov in pridelek je bil kar lep. Tudi prodal je vse v Kraš za proizvodnjo čokolade. Leska je bila za razliko od jablane manj zahtevna za oskrbo, toda tudi dohodek je bil zato slabši. Tako je lesko kmalu zmanjšal in pričel z intenzivno pridelavo jabolk. V prvem letu rodnosti je tako pridelal okrog 1000 kg jabolk. Prodal jih je v glavnem doma in to brez težav. V šestih letih je nato povečal število jablan na zdajšnjih 1100 dreves. Ljudje so ga spoznali in stare kupce je ohranil vse do danes. Če bi imel še več jabolk, pravi, da bi prodal vse. Pridelek zadnjih let se giblje okrog 15 ton. Povprečna cena, ki jo dosega pa se giblje med 80 in 90 SIT za kg /, zaslužkom je zadovoljen, zato že razmišlja o povečanju sadovnjaka.
Jablane so cepljene na podlago MM 106 (starejša drevesa) in MM 9
(mlajša drevesa). Sadjar Janez pravi, da s slano, boleznimi ali škodljivci nima večjih problemov. Dodaja pa, da je potrebno biti skrben in natančen pri vseh opravilih.
Vodilne sorte jabolk so Lonjon, Idared in Fantazija, Sledijo še sorta Elstar, Jonagold ter Gloster. Janez, spremlja novitete in pravi, da dobro kaže tudi nemški sorti Brauburn.
Prvo obiranje je bilo v sredini septembra (sorta Fantazija, ki zdrži do novega leta), sledi pa še obiranje zimskih sort v začetku oktobra.
Janez Tomazin ima tudi 36 panjev čebel in pridela letno okrog 500 kg medu. Jabolka in med pri njem lahko tudi kupite.
Vsi tisti, ki torej oklevate, kaj bi še delali za večji dohodek v kmetijstvu poleg osnovne dejavnosti, imate možnost, da se posvetite intenzivneje tudi sadjarstvu. Seveda pa morate imeti vsaj minimalne pogoje, to je zemljo in pravo lego. Pa ne pozabite na potrebno znanje. Brez tega danes
nič.
Roman Rupnik
bo*** novice
stran
Ob Mednarodnem dnevu starejših
Cvetje v jeseni
Starost, starejši ljudje, upokojitev... 0 tem pogosto razmišljam, čeprav sem sama šele na pragu življenja. Ob tem me obdajajo mešani občutki. Starejše ljudi imam rada, zdijo se mi kot rože izkušenj, knjige modrosti č Precej drugačne barve pa so misli, če pomislim na mojo starost. Priznati moram, da se je sploh ne veselim, na plan pride strah. Misel, kaj bom delala takrat. Zdaj imam toliko načrtov, idej, energije... Zdi se mi, da se potem vse ustavi, konča. Prav zato in zaradi dejstva, da je 1. oktober zaznamoval mednarodni dan starejših, sem se odločila, da pogledam in raziščem, kaj delajo naši občani, ki dneve preživljajo v pokoju.
Po upokojitvi se lahko včlanite v Društvo invalidov in upokojencev Logatec, ki je v naši občini zelo aktivno. Predsednik Društva, Franc Verbič, je povedal, da vsako leto v začetku oktobra povabijo vse starejše nad 75 let in se skupaj z njimi poveselijo, spomnijo se zlatoporočencev in vseh tistih, ki so poročeni šestdeset let in več, posebno pozornost pa namenijo tudi vsem občanom, ki so na svoja pleča naložili že 90. križ in še kakšnega več.
V Društvu na svoj račun pridejo tudi vsi tisti, ki se radi potepajo. Vsako leto organizirajo deset izletov. V bližnji prihodnosti bodo obiskali Goli Otok in si privoščili veselo martinovanje. Upokojenci se vsako leto srečajo tudi na Kovku, kjer se poveselijo, si izmenjajo mnenja, dogodivščine ter preživijo prijeten družaben večer. V okviru Društva delujejo tudi kolesarska sekcija, pevski zbor in balinarji.
V Društvo invalidov in upokojencev Logatec je včlanjenih 1360 upokojencev, med drugim tudi
Ivanka Bogataj, ki skrbno vodi blagajniške posle. Gospa Ivanka pravi, da je za starejše veliko aktivnosti, če se jih le želiš udeležiti. Sama se sploh ne počuti še staro, zato jo zelo prizadane, če ji kakšna starejša ženska na avtobusu odstopi sedež.
Tudi Marija Jesenovec je kljub temu, da je že v pokoju, zelo aktivna. Še vedno je tajnica GD KLI. Prej se je aktivno udeleževala tudi gasilskih tekmovanj in sodelovala v ženski desetini. "Dokler sem hodila v službo, sem lahko vse naredila in marsikam šla, zdaj pa nimam nobenega časa več." Gospa Marija pa vseeno meni, da tri ure na dan pripadajo samo njej - takrat si v miru ogleda mehiške nadaljevanke.
Tatjana Štirn s Kale je upokojena že šestnajst let. Priznava, da je bil odhod v pokoj zanjo pravi šok. To je bila velika prelomnica. Najhuje je bilo, ko je opazovala moža, ko je odhajal v službo. Vedela je, da se ne sme vdati, temveč se mora vključiti v druge aktivnosti. Poskrbi, da je neprestano zaposlena: vrt, rože, gospodinjstvo, sodeluje v enem izmed nadzornih odborov, piše prozo, poezijo. Zanimivo je tudi to, da je gospa Tatjana pravi arhivar. Med drugim hrani vse številke Logaških novic - celo prvo številko, ki je izšla leta 1954. Nekatere naše občane pa smo obiskali v Domu Marije in Marte in Domu sv. Jožefa. Po besedah glavne sestre Marjane in delovne terapevte Marjance, je dogajanje v Domu zelo pestro. Sodelujejo v rekreativno-plesni delavnici, hodijo na sprehode, gledajo filme, razstave, udeležujejo se delovne terapije; čas si krajšajo z opravili, ki so jih opravljali že pred prihodom v Dom - lupljenjem krompirja, jabolk. Zelo me je presenetil podatek,
da so oskrbovanci, katerih povprečna starost je 79 let in pol, zelo navdušeni nad plesom.
Osebje Doma poskrbi, da ne izgubijo stika s svetom, zato jih redno seznanjajo z novicami in aktualnimi dogodki; marsikatero uro pa jim popestrita tudi Darinka in Marinka, članici Hospica, ki jim skoraj vsak dan prebirata knjige, zgodbe
Vsak mesec se odpravijo vsaj na en izlet ali romanje - pred kratkim so občudovali cvetje v Volčjem Potoku.
Dobra volja, energija, ki jo nosijo upokojenci v sebi, toliko želja in načrtov, ki jih še imajo - vse to me je navdušilo. Pravzaprav imajo zelo veliko priložnosti za udejstvovanje. In mnogi jih s pridom izkoriščajo. In tako ostajajo energični in mladi po srcu. Ja res je, tudi v jeseni življenja je mnogo lepih rož -življenjskih priložnosti in mnogi, kljub letom, še lepo cvetijo... Naj bo tovrstnih rož čim več!
Janja Petertin Foto: Franjo Bogataj
Pri Zogarjevili na Fctkovctl je bilo 2. septembra že od dvanajste ure dalje živahno. Mimoidoči so se spraševali, kaj pomeni avtomobilski živžav različnih registrskih oznak. Iz Šentjurja pri Celju, Žirov, Ljubljane, Žirovnice, Rovt, Rovtarskih Žibrš, Medvedjega Brda, Vrhnike, Logatca, Laz so se zbrale sestrične in bratranci Zogarjeve rodbine, kod izhaja s Pctkovca in je sad ljubezni mame Marije in očeta Jerneja lurka. Kar trinajst (13) otrok se jima je rodilo in sicer osem deklet in pet fantov. Štiri fante je za vedno vzela druga svetovna vojna, ena od deklet pa je umrla zaradi pika strupene žuželke. Ostalih osem otrok se je razkropilo po Sloveniji in si ustvarilo svoje prav tako številčne družine. O številčnosti priča tudi skupinska fotografija.
Srečanje je potekalo v veselem vzdušju, ob dobri hrani in kapljici in bili so si enotni, da se ob letu osorej spet snidejo. Morda spet s pomočjo odlične organizacije Jožeta in Andreje./m.r./
Prostovoljno socialno delo kot interesna dejavnost na OŠ Tabor
Najmlajši v sožitju z najstarejšimi
Osnovne šole na začetku šolskega leta ponudijo svojim učencem sezname raznovrstnih interesnih dejavnosti. Na seznamih so vsako leto podobne dejavnosti z različnih področij. Na seznamu OŠ Tabor pa najdemo interesno dejavnost, ki ni tako običajna - Prostovoljno socialno delo.
V lanski oktobrski številki Logaških novic smo lahko prebrali članek Silve Kranjc in Irene Sivec-Maglica o njunem zanimivem projektu v mednarodnem letu starejših, ki je temeljil prav na prostovoljni pomoči učencev OŠ Tabor starejšim in bolnim v Domu Sv. Jožefa v Gor. Logatcu. Skupina učencev se je pri svojem delu tako izkazala, da sta se mentorici projekta odločili, da bo ta oblika dela v letošnjem šolskem letu ena izmed interesnih dejavnosti na šoli. Ideja o takšni obliki bogatenja medčloveških odnosov je že dolgo tlela v gospe Silvi Kranjc. Iz lastnih izkušenj je namreč vedela, kako pomembna je vsaka pomoč za bolne in nemočne, kako hvaležni so, ko začutijo, da niso sami. Če pa se z njimi ukvarjajo celo najmlajši, je to zanje prav posebna sreča. Tudi sama je bila prijetno presenečena, ko je ugotovila, kako resno so sprejeli svojo nalogo otroci. Predano so vsak četrtek obiskovali oskrbovance doma, se z njimi pogovarjali, peli, brali, nosili knjige, stregli, jim pomagali pri hranjenju in še in še... Tudi za letošnje šolsko leto so si začrtali pester program dela. Še vedno bodo redno sodelovali z Domom za ostarele, zanje opravljali več oblik pomoči, svojo dejavnost pa bi radi razširili tudi na starejše ljudi, ki živijo v okolici
šole in so potrebni pomoči. Z učenci, ki se bodo odločili za to res humano interesno dejavnost, želita mentorici doseči naslednje cilje: razvijati in bogatiti medsebojne odnose med mladimi in starejšimi, navajati se na prevzemanje odgovornosti in spoštovanje dogovorov, iskati vedno nove ideje in zamisli, kako polepšati dan bolnim in osamljenim, razvijati čut za sočloveka in koristno izrabiti prosti čas.
In kaj o takšni obliki preživljanja prostega časa meni šestošolec Jan Korene, eden izmed tistih, ki so bili pri takšni obliki dela najbolj vestni in predani? »Zelo rad imam starejše ljudi in rad jim pomagam. Všeč mi je, ko se pogovarjam z njimi, saj od njih izveš veliko zanimivega. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jih posedli v vozičke in jih
peljali na sprehod. Tudi oni so zelo uživali. Tudi letos se bom prijavil za to delo. Ali se lahko prijavim kar pri vas?« me je na koncu pričakujoče vprašal. Razložila sem mu, da se bodo prav kmalu pričele vse interesne dejavnosti in kako se lahko prijavi. Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem ga poslušala, s kakšnim navdušenjem je govoril o dejavnosti, ki je dandanes šele v povojih in bo v prihodnosti potrebna še bolj, saj število starejših narašča iz leta v leto. Prepričana sem, da je prostovoljno socialno delo učencev OŠ Tabor ena izmed najbolj humanih in izvirnih dejavnosti, ki si jih je mogoče zamisliti. Da bi bilo le čim več tistih, ki jim bodo sledili in jih posnemali!
Bojana Levinger
Konec počitnic tudi za študente
Oktobra svoja vrata odprejo predavalnice fakultet. Vanje se vpisujejo študentje - prve tedne so hrami učenosti še prenapolnjeni, nato pa število obiskovalcev prične (ponavadi) počasi usihati. Zakaj bi letos bilo kaj drugače?
Nekako obratnosorazmerno z napolnjenostjo predavalnic pa je z ostalimi študentskimi aktivnostmi - sprva nekoliko sramežljivo, potem pa dobijo pravi zalet. Oktobra se bodo tako logaški študentje zopet pričeli zbirati in srečevati na sedežu Kluba logaških študentov, na Notranjski 14. Vabljeni ste vsi stari mački, še posebej pa se bodo razveselili čim večjega števila brucov. Uradne ure bodo ob petkih od 17.30 do 19.30 ure, vse pomembne informacije pa bodo objavljali na svojih oglasnih deskah. Vse študente prosijo, da na sedež kluba čim prej prinesejo originalna potrdila o šolanju. V KLS ste vabljeni tudi vsi dijaki, ki se bi že sedaj radi malce bolje spoznali s študentskim življenjem. Skupaj s študenti se boste lahko udeleževali aktivnosti, ki jih bo med šolskim letom organiziral Klub. Vsem pridnim študentom, seveda še posebno brucom, pa želimo veliko sreče v novem študijskem letu.
pet
Zlati maturant iz Logatca
Eden izmed zlatih maturantov v šolskem letu 1999/00 je tudi fant iz Logatca Alen Albin Sirca. Že v osnovni šoli se je izkazal na različnih področjih: bil je državni prvak Vesele šole, tekmoval je na regijskih tekmovanjih iz logike, za Vegovo in Preglovo priznanje. Tudi na televiziji smo ga lahko videli v oddaji Male sive celice, kjer je bil večkratni zmagovalec. Vseh osem let je bil odličen učenec in tudi Gimnazijo Ledina v Ljubljani je zaključil z odličnim uspehom ter zelo uspešno opravil maturo.
Na vprašanje, katero obdobje je odločilno vplivalo nanj, Alen Sirca pravi, da je imelo velik vpliv predšolsko obdobje, ko je živel pri babici; sicer pa je bil vseskozi vedoželen in delaven. Pravi, da mu je Zoisova štipendija zelo koristila v času srednješolskega študija, vseeno pa je prevoz velik strošek, saj daš za vozovnico polovico celotne štipendije. Ostane ti premalo, da bi mesec preživel z lastnimi sredstvi. Zanj najbolj markanten profesor je bil profesor za zgodovino, Boris Pavli-ha, s svojim zgledom in pristopom. Sicer pa pravi, da učitelji največ pozornosti posvečajo učencem, ki
vseskozi sodelujejo in so poslušni, manj pa spodbujajo ostale, med katerimi so tudi nadarjeni. Pravi, da on ne bi bil profesor. Zanima ga umetnost, predvsem besedna. Navdušuje se nad poezijo E.A. Poeja, igra kitaro in kot večina mladih rad obišče diskoteko, včasih pomaga doma na kmetiji... Zase pravi, da je nenehno razmišljujoč, delno fle-gmatik, delno melanholik. Najin pogovor je končal z mislijo, ki mu je všeč: »Carpe diem.« Vpisal se je na študij filozofije in primerjalne književnosti. Želimo mu veliko uspeha še naprej.
Karmen Osredkar
stran
topašL novice
Evropsko prvenstvo mažoretnih skupin
Navdušile z moderno koreografijo
Mažoretna skupina DMG Logatec se je septembra udeležila Evropskega prvenstva mažoretnih skupin na Češkem. Prizorišče tekmovanje je bilo v kraju Prerov na Moravskem, ki leži blizu bolj znanega univerzitetnega mesta Olomuc. Kraj je vse tri dni živel z več kot tisoč mažoretkami iz petnajstih držav. Vsako državo so v posamezni skupini lahko zastopale največ tri skupine. Največ mažoretk je prišlo iz Vzhodne Evrope. Udeležile pa so se ga tudi mažoretke iz Velike Britanije, Hrvaške in seveda slovenske mažorete iz Trebnjega, Laškega in Logatca.
Logaške mažoretke so se pod vodstvom Vere Tratnik na tekmovanje pripravljale vse poletje. Če niso bile na počitnicah, so vestno vadile. Vera se je odločila, da poleg starejše skupine, ki je na državnem prvenstvu zmagala, na tekmovanje odpotuje tudi mlajša skupina, ki je bila na državnem tekmovanju druga.
Na Češko so odpotovale 8. avgusta in v kraju Prerov preživele tri naporne, vendar prijetne dneve. V dveh tekmovalnih dneh je bilo potrebnega še veliko treninga, tako, da za sprostitev ni ostalo veliko časa.
Vsaka skupina je tekmovala v dveh disciplinah. V soboto, ko je bilo tekmovanje v paradnem programu, je mažorete v živo spremljala godba iz Prerova. Nekatere skupine so na tekmovanje pripeljale godbo iz domačega kraja. V drugem delu so odplesale figurativni program na posneto glasbo. Točke iz obeh tekmovanj so se seštevale.
Čeprav so si pred tekmovanjem dopovedovale, da je veliko že to, da se evropskega prvenstva udeležijo ter da je pomembno, da si bodo nabrale novih izkušen, jih je v soboto vseeno prevzel tekmovalni duh. Prijetno je bilo nastopati pred zelo številnim občinstvom.
Čeprav rezultati niso najpomembnejši, povejmo, da je starejša skupina dosegla dobro uvrstitev, saj je bila dvanajsta. Posebej pa so logaške mažorete ponosne, da jim je priznanje za nastop izrekel sam predsednik mažoretne zveze, jih pohvalil za koreografijo, ki se mu je zdela prijetna, predvem pa modernejša od ostalih skupin. In še nekaj velja omeniti. Mažorete so se dobro počutile v novih oblekah, ki so v množici klasičnih mažoretnih uniform dodale piko na i nastopu. Za mlajšo skupino je bolj kot uvrstitev pomembno to, da so dekleta, stara v povprečju manj kot deset let, tekmovala v mednarodni konkurenci in s tem dobila prepotrebno izkušnjo za velike prireditve. Še en velik uspeh logaških mažoret torej, ki ga ne bi bilo, če ne bi bilo njihove Vere in vseh tistih, ki jim na njihovi poti organizacijsko in materialno pomagajo.
HALLO $2£*
756 40 40
PONEDELJEK - ČETRTEK: 9.00 - 22.00 PETEK: 9.00-23.00 SOBOTA: 11.00-23.00 NEDELJA IN PRAZNIKI: 11.00 - 22.00
(vj NAROČIŠ 5 PIZZ WPLAČAŠ 4 PIZZE.
anoopy
PIZZE IZ KRUŠNE PEČI DOSTAVA PIZZ NA DOM
Priprave na 11. otroški parlament
Problemi in vrednote
Otroci so se odločili, da letošnje šolsko leto opozorijo na množico problemov, ki jih tarejo, o katerih razmišljajo. Želijo tudi, da se pogovarjamo z njimi o vrednotah, ki jim namenjajo prva mesta.
Ni naključje, da so se odločili prav za probleme in vrednote. Vse prepogosto namreč poslušajo o krizi vrednot, mladini, ki se ne zna spopadati z življenjem, čeprav ima vsega v izobilju... Na OS Tabor smo nekaj ur Etike in družbe namenili prav vrednotam, pomenu, izvoru... Izvedli smo anketo v sedmih in osmih razredih, v vseh ostalih razredih pa so razredniki Razredno uro namenili problemom, ki tarejo naše osnovnošolce in vrednotam, ki so jim vodilo pri reševanju. Strnjene misli in zaključke bomo obravnavali v Tednu otroka na Šolskem parlamentu. Pogovori in anketa so pokazali, da otroci in mladostniki, tako kot pred leti, desetletji, namenjajo prvo mesto družini, ljubezni, prijateljstvu. Zavedajo se osebne odgovornosti za svoje življenje in vedo, katera znanja jim za uspešno reševanje problemov manjkajo. Naše otroke hudo begajo negotova prihodnost in velika pričakovanja. Na visokem prvem mestu znanj, ki bi jih želeli pridobiti, so:
• pri dekletih pogajanje v konfliktih in poznavanje sebe
• pri fantih pa izražanje čustev in komunikacijske spretnosti.
O generacijskem konfliktu pa - verjetno bi se prav vsak posameznik zrelih let ne strinjal s trinajst ali štirinajstletnikom o lastni podobi. In še vedno velja, da otroci budno pazijo na naša dejanja in jih primerjajo z vzgojnimi nauki, ki jih tako radi delimo.
lana Martinček
S pesmijo v lepši jutri
Zborovsko petje ima v Logatcu že zelo dolgo in bogato tradicijo, saj premoremo tako veliko število zborov kot le malokatera občina. Ljubezen do zborovske pesmi se za mnoge začne že v šolskih zborih, kjer so s petjem začeli tudi pevci Mešanega pevskega zbora Društva invalidov in upokojencev Logatec, ki smo jih obiskali na eni od vaj. pripravljali so se namreč na nastop na Srečanju starostnikov, ki bo 8. oktobra
Zbor je bil ustanovljen leta 1986 in od takrat neprekinjeno deluje in nastopa. Predsednici Tončki Rudolf, zborovo-dkinji Karolini Medvešček in 22 pevcem ni težko žrtvovati sredinih večerov, na katerih se pripravljajo za nastope. Čeprav je zbor maloštevilen in v njem prevladuje nežnejši spol, v zboru ne manjka dobre volje in pevci radi hodijo na vaje. Zgodi se sicer, da kdo od pevcev zboli, a ga pevci zelo pogrešajo. Tako je bilo tudi s Florjanu Veit, ki pa so jo pevci v času njene bolezni obiskovali in ji popestrili dolge dneve, za kar se jim ob tej priložnosti lepo zahvaljuje. Svoje pevsko znanje so pevci in pevke uspešno predstavili na številnih zborovskih koncertih, najbolj pa se spominjajo svojih nastopov na Vrhniki, v Zagorju ter Cerknici. Seveda so se največkrat predstavili domačemu občinstvu. Ker v zboru ne manjka veselega vzdušja, predvsem pa prijateljstva, se pevci večkrat na leto odpravijo tudi na izlet. In tudi takrat se oglasi zborovska pesem. Prepričani smo, da bo zvenela še dolgo, saj jo imajo pevci Mešanega pevskega zbora Društva invalidov in upokojencev Logatec nadvse radi.
it Rudolf
K Cilk
Sestanek predstavnikov kulturnih društev
Za logaška kulturna društva končno boljši časi?
Podobno vprašanje si je najbrž zastavila večina predstavnikov kulturnih društev logaške občine, ki so se 20. septembra zbrali na pobudo nove vodje območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD), Nevenke Malavašič, predsednika Zveze kulturnih društev, Slavka Albrehta in predsednice sveta Sklada, Bojane Levinger.
Malavašičeva se je s predstavniki društev prvič srečala že julija, ko je pričela z delom v občini. Zaradi slabih izkušenj iz prejšnjih let si takrat nihče ni upal pričakovati preveč. Po zadnjem septembrskem srečanju pa kaže, da se tudi na kulturnem področju lahko nadejamo pomembnih izboljšav.
Po predstavitvi programa območne izpostave Sklada, ki obsega pripravo in organizacijo območnih srečanj na različnih kulturnih področjih in bogat program izobraževanja mentorjev kulturnih dejavnosti, je Malavašičeva natrosila celo množico idej in predlogov, o katerih so v preteklosti že neštetokrat razpravljali, a žal le redko tudi realizirali. Med drugim naj bi končno dobili Kulturni koledar prireditev, o kulturnih prireditvah naj bi redno obveščali tako lokalne kot državne medije, društva naj bi se večkrat med letom sestala, se usklajevala in skupaj izpolnila dokumentacijo za razpise Sklada in za občinske razpise.
Predstavniki društev so imeli kar nekaj pripomb na občinsko razpisno dokumentacijo za kulturne projekte v lem 2000, ki jo je bilo treba oddati v mesecu juniju. Menili so, da je preveč zapletena in da je skoraj v celoti prepisana iz razpisnih obrazcev republiškega Sklada za ljubiteljsko kulturo. Predlagali so, da se v prihodnosti ta dokumentacija poenostavi. Niso se strinjali, da naj bi kulturna društva poleg finančnega poročila morala prilagati tudi fotokopije računov, saj bo vsaj za nazaj - prijavili so lahko tudi projekte, ki so jih že izvedli v tem letu - to skoraj nemogoče. Zavedajo se sicer, da mora biti vse v skladu z zakonom, menijo pa, da bi bilo kljub temu pametno razmisliti, če je res treba društva obremenjevati še z dodatnim delom. Če bo šlo tako naprej, so menili nekateri, bodo društva kmalu morala zaposliti človeka, ki se bo ukvarjal samo z vedno večjo birokracijo.
Sklenili so, da na naslednji sestanek predstavnikov društev, ki naj bi bil po novem občinskem razpisu za leto 2001, povabijo tudi predstavnike občinske uprave in se o tem dokončno dogovorijo.
Vsi prisotni so se strinjali z Malavašičevo, ko je predlagala, da bo treba marsikaj postoriti tudi glede uporabe Narodnega doma. To je kulturna ustanova, zato bi morala prvo mesto v njem imeti prav kulturna društva. Marsikateri prostor bi se dalo v ta namen še bolje izkoristiti, kljub temu, da se nam obeta v prihodnosti obnovitev Doma. Predstavniki društev so odprli tudi vprašanje honorarjev mentorjev društev, ki jih zdaj rešujejo vsak po svoje. Predlagali so, naj bi bila pri vlogah društev za finančna sredstva za redno dejavnost upoštevana tudi določena vsota, ki bi bila namenjena za izplačilo honorarja mentorju kulturnega društva.
Nikomur izmed prisotnih najbrž ni bilo žal, da se je udeležil tega srečanja, ki je bilo tako delavno in ustvarjalno, kot že dolgo ne. Največjo zaslugo za to ima prav gotovo nova delovna moč na področju logaške kulture, Nevenka Malavašič. Svoje prepričanje, da se da vse narediti, če je le dovolj volje, je prenesla tudi na ostale udeležence. Po sestanku se je zdelo, da prihajajo boljši časi - tudi za logaška kulturna društva.
Bojana Levinger
Center šolskih in obšolskih dejavnosti se predstavi
Medved na Medvedjem Brdu
S šolskim letom se začenjajo tudi najlepši deli šole Šole v naravi. Septembra se zato začne Dom Medved na Medvedjem Brdu polniti z mladino z vseh koncev Slovenije. Tu preživijo teden dni z osebjem Doma, ki se trudi, da bi jim približalo naravo in jih naučilo živeti z njo.
Učiteljica naravoslovja, Sandra, vodi svoje učence po vseh skritih kotičkih velike učilnice narave. Nauči jih tudi pozornega opazovanja. Če se z očmi premalo vidi, je potrebno zadevo tudi prijeti in otipati, pa naj bo to travna bilka ali pa žaba. Športnika Matjaž in Klemen z mladimi kolesarita, jih popeljeta na plezalno steno, naučila jih osnov lokostrelstva, pozimi pa poskrbita za vse oblike veselja na snegu. Ker se nikoli ne ve, kdaj kaj pride prav, otroke naučita tudi pripraviti ognjišče, zasilno bivališče, poiskati hrano in vodo in jih seznanita z nevarnostmi v naravi. Ko se učenci vrnejo v Dom, se okrepčajo z odlično hrano, ki jo pripravljata Marija in Domen. Doma se jezimo, če moramo počistiti za enim otrokom, Fani pa z dobro voljo cisti kar za štiridesetimi, pa še v kuhinji pomaga, če je potrebno. Za Dom vzorno skrbi upravnik Bojan, je poln znanja in idej in vedno v polni delovni pripravljenosti. Vsak Dom ima tudi šefa, zato je tu še vodja enote Darja. Med svoje sodelavce pa štejejo tudi domačine, ki so izredno prijazni in vedno pripravljeni pomagati.
Toliko o Medvejcih, če pa jih želite tudi osebno spoznati, pojdite k njim na obisk ali pa občudujte lop razgled.
D.S.
fyau novice
7
Delo, delo in še enkrat delo
Smučarski tekač, ekstremni športnik, kolesar, vrhunski trener, vse to je Roman Rupnik, rojen v Črnem Vrhu, trenutno živeč na Vrhniki. Že kot majhen fantič je bil vedno v gibanju, saj imajo doma kmetijo, kjer je bilo vedno potrebno krepko poprijeti za vsako delo.
Sredi sedemdesetih let se je za vedno zapisal športu. V domači vasi so namreč organizirali prvi Trnovski maraton. "To je bil trenutek, ki me je navdušil. Takrat sem pričel z aktivnim treningom smučarskega teka, ker pa so bili klubi v tistem času slabo organizirani, smo skupaj z mojimi brati trenirali sami. Zvečer, ko je bilo konec garanja doma, smo se kljub utrujenosti zapodili še v kakšen hrib na "lažji "trening". Roman pa je tudi nadvse uspešen trener. "Kosem opravil trenerski izpit, sem tudi s trenerskim delom pričel v Črnem Vrhu, kjer smo ustanovili tekaški klub, a so suhe zime odnesle vsa prizadevanja. Preselil sem se na Vrhniko, kjer nam je uspelo izvrstno delo, saj sem v svojih vrstah imel kar nekaj državnih reprezentantov. Sedaj se trikrat na teden vozim v Trst. Tam namreč 'dirigiram "ekipi tamkajšnjega tekaškega Ski Roll kluba Mladina. V začetku je bil to predvsem klub slovenskih zamejcev, kerpa sem tudi tu uspelpripraviti ekipo za italijanski rolkarski vrh, so se nam kaj kmalu začeli priključevati tudi italijanski tekači."
Roman je hkrati tudi član ekipe Novice extreeme in je edini Slovenec, ki je pretekel vse trase svetovnega pokala v maratonskem teku na smučeh (World-loopet Cup). "Res je. Skupaj z janijem Kršinarjem sva imela nekaj izjemnih tekov. Jani je sezono 97/98 končal celo kot peti v skupnem, seštevku, sam pa sem bil sedmi. Leto prej pa sem na teku v Avstraliji v svoji kategoriji premagal vse. Lani sem se udeležil teka Borderto border-greza tek preko cele Finske, kjer sem prav tako deklasiral vse. ljubim ekstre- mnost, zato sem pred leti tudi prekolesaril razdaljo Lendava -Piran, v osemnajstih urah pa sem še z dvema prijateljema osvojil tri najvišje vrhove posameznih skupin slovenskih alp (Stol, Grinlovec, Triglav)." Kako Romanu uspe doseči vse te rezultate? Človek, katerega so-si v svojih vrstah
močno želeli tudi logaški tekači, a je zaradi specifičnosti svojega poklica ponudbo zavrnil, ima za to poseben recept. "Moja strategija je, da ni šablone v treniranju. Prvi pogoj je delo, delo in še enkrat delo. Kot trener skušam vsakem športniku privzgojiti delovne navade, dvigniti prag bolečine, veliko se z varovanci pogovarjam, tudi zelo osebne stvari, zato mi zaupajo. Sporijim skušam prikazati kot način življenja."
In kako Roman gleda na dejstvo, da je pri nas, še posebno v smučarskem teku, ogromno uspešnih mladincev, ki pa nikakor ne uspejo v članskih kategorijah. "Dejstvo je, da v teku človek doseže vrhunec tam v poznih dvajsetih letih. V Sloveniji pa večina trenerjev gradi na uspehu v mlajših kategorijah, tako da se vrhunstvo doseže v mladinskem obdobju. Predvsem Skandinavci imajo ta sistem športnega treniranja izvrstno oblikovan. Pri njih šele tam pri dvanajstih trinajstih letih otroka usmerijo v športno specifikacijo, torej šele takrat se otrok odloči samo za eno športno zvrst."
Matevž Podjed
Dekleva zopet prvak
Ze četrto leto zapored je slovenski prvak v gorsko hitrostnih preizkušnjah v diviziji dve, razred ST, Slavko Dekleva. Svojega BMW-ja 320i ST obvladuje z izkušnjami ter premaguje (mlajše) tekmece. Letos so se dirkači pomerili v sedmih tekmah gorsko -hitrostnega prvenstva, šele zadnja dirka pa je odločala o zmagovalcu. "Moj glavni konkurent je mlad in je imel tudi druge kvalitete," je povedal Dekleva, "veliko lažje je namreč napadati, kot pa braniti naslov prvaka. Imava podoben avto, resda je njegov nekoliko starejši, vendar ga zelo izpopolnjuje. Letos je bilo veliko več taktiziranja in je bila odločilna šele zadnja dirka," _ pet
Uspešni raketni modelarji
Čestitamo slovenski reprezentanci raketnih modelarjev, ki se je na 13. svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev (Liptovskv Mikulaš na Slovaškem) odlično odrezala; v reprezentanci so bili tudi trije člani MMK Logatec.
Pod vodstvom mentorja Ivana Turka se je učenec OŠ 8., Simon Urbas, med 44
tekmovalci v kategoriji raketnih modelov s padalom uvrstil na odlično 3-mesto, Robert Bečaj iz OŠ Tabor pa je bil med 13 tekmovalci v kategoriji radijsko vodenih raketoplanov peti. Simon in Robert sta več let obiskovala modelarski tečaj logaškega kluba.
Karmen Osredkar
Bilo je vroče!
Prvo nedeljo v septembru je ŠD Kovk v Rovtah organiziralo kolesarsko tekmo z glavnim ciljem Vrh sv. Treh Kraljev, ki se jo je udeležilo 71 kolesarjev v desetih kategorijah. Tekma se je zaključila s podelitvijo medalj, hkrati pa se je zaključila tudi akcija, v kateri so kolesarji od maja do konca avgusta vsak vzpon na Vrh zabeležili s podpisom. Nabralo se jih je 3300, sodelovalo je 310 posameznikov. 110 jih je osvojilo medaljo. Zlato so podelili za trideset, srebrno za dvajset in bronasto medaljo za deset vzponov. Posebej velja omeniti Andreja Lukana, ki je Vrh s kolesom obiskal kar stoosemkrat, Lukajurca ima en vzpon manj, Lado Žakelj pa je bil na Vrhu triinosemdesetkrat. Tekma se je končala v zadovoljnem športnem duhu, športno društvo pa kolesarski "spektakel" obljublja tudi za prihodnje leto. Boste takrat med njimi tudi vi?
Ajda Žižek
Kdor zna, pač zna
Tudi v letošnjem letu se je mlademu motokrosistu Luki Polajžerju nabralo precej priznanj, med katerimi moramo omeniti njegovo 4. mesto na državnem prvenstvu. Postal pa je tudi prvak za slovenski motokros pokal Bridgeston in prvak spomladanske lige na Rakeku v kategoriji do 65 cm1,
b.r+k.č.
Kjer je volja, tam je tudi pot
Novo štiristezno balinišče so balinarji po več kot štirime-sečnem preurejanju 16. septembra slovesno predali svojemu namenu. Domači in gostje so se pomerili v tekmovanju za memo-rial Antona Vebra. Balinarsko-športno društvo Logatec je dobri dve leti brez uspeha iskalo primerno lokacijo za izgradnjo štiristeznega balinišča, kot ga zahtevajo nova pravila tekmovalnega balinanja. Zato so se odločili, da sanirajo in preuredijo obstoječe dvostezno balinišče. S Slovenskimi železnicami, ki so lastnik prostora, so sklenili pogodbo o najemu. Peščica zagnancev je 29- aprila letos pričela z deli. Zgradili so vso potrebno infrastrukturo ter postavili lep lesen objekt. Porabili so devetdeset kubičnih metrov betona, vgradili dvanajst ton železnih profilov in mrež in še veliko drugega. Opravljenih je bilo več kot 2180 prostovolj nih delovnih ur. Pri delih je sodelovalo več kot 60 članov društva, nekateri so delali tudi po dvanajst ur na dan.
Franc Bogataj
Planinci poročajo
Zaključek sezone -v neznano
16. septembra smo se planinci Planinskega društva Logatec in PD Hrastnik odpeljali iz Logatca do Planine. Predsednik društva, Janez Slabe, nam je opisal zgodovino kraja, vodič pa nam je govoril o kraškem svetu okrog Planine in ponovnem oživljanju kraja ter nas popeljal do Planinske jame, iz katere pritečejo vode Pivke, Raka in podzemni dotok izpod Javornikov.
Ogledali smo si še Ravbarjev stolp, kjer med letom priredijo več kulturnih prireditev. Nato smo se odpeljali do Predjamskega gradu. Cesta se ustavi pred navpično 123 metrov visoko skalnato steno, pod katero v podzemlje izginja šumna kraška rečica Pivščica. Grad je vreden ogleda in ima zanimivo zgodovino. Roparski vitez Erazem je v svojem jamskem gradu eno ■ leto kljuboval obleganju tržaškega glavarja Ravbarja.
Pot nas je vodila na Nanos, visoko kraško planoto, prepredeno z vrtačami in suhimi dolinami, z opuščenimi pašnik in s temačnimi in nepreglednimi gozdovi, ki se širijo proti Hrušici. Po postanku pri Furlanovem zavetišču pri Abramu (kjer imajo udomačenega medveda) smo se čez Hrušico, zadovoljni z izletom, odpeljali proti domu.
Marinka Petkovšek in LN
Sedmič na triatlonu
Član TSK Valkarton Logatec, Ivan Pergovnik, se je 26. avgusta že sedmič udeležil triatlona jeklenih, ki se je tokrat odvijal v Bohinju.
To je že 15. triatlon po vrsti, udeležilo pa se ga je kar 125 triatloncev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovalci so morali osem kilometrov veslati po Bohinjskem jezeru, nato jih je čakalo 30 kilometrov kolesarjenja, za konec pa je bilo potrebno še v teku premagati razdaljo od Rudnega polja do Vodnikove koče. Zmagal je Zupančič Marjan, Ivan Pergovnik pa je zasedel 60. mesto, v svoji kategoriji pa je bil 9. Proga terja veliko napora, vzdržljivosti in treniranja. Med udeleženci je bilo tudi veliko vrhunskih športnikov iz drugih panog, predvsem veslačev. _m.p.
OKTOBRSKI ŠPORT 7.10.
namizni tenis
10.00 NTK Logatec: NTK Branik 14.00 NTK Logatec: NTK Edigs nogomet • mlajši deiki
10.00 NK Logatec :NK Črnuče
8.10.
pohod na planino Menina
odhod ob 9.00 izpred cerkve sv. Nikolaja, prevoz z osebnimi avtomobili Mladinski center sv. Nikolaja
11.10.
odbojka, pokalna tekma
19.00 0K Logatec; 0K Astec Triglav
14.10.
ob 10.00 tekmovanje MMK
v plastičnem moketorstvu OŠ Tabor košarka
17.30 KK Logatec: KK Tolmin
odbojko 20.00 0K Logatec: 0K Brezovico 2
15.10..
nogomet - kadeti
NK Logotec: NK Zogorje
21.10.
nogomet • mlajši dečki
10.00 NK Logatec: NK Borovnico košarka
18.30 KK Logatec: KK Postojna
22.10..
pohod na Zadnjiški Ozebnik
PD Logatec
28.10.
odbojka
20.00 0K Logatec :0K Simonov zaliv
29.10.
nogomet-kadeti
NK Logotec: NK Vrhniko
4.11.
nogomet - mlajši dečki
10.00 NK logotec: NK Vrhnika košarka
18.30 0K Logatec :0K Vipava
5.11.
pohod na Kopitnlk
PD Logatec
Vse tekme se odvijajo v telovodnici OŠ 8 talcev, nogometne na stadionu pod Sekirico, razen, če ni navedeno drugače.
Kulturno-športno društvo Trate je na novem nogometnem igrišču na Medved- jem Brdu (Veharše) priredilo celodnevni nogometni turnir.
Na njem je nastopilo kar devet ekip: ekipi Gore -Dole, dve iz Črnega Vrha, ekipi domačinov ter ekipe iz Hotedršice, Ledin in Žirovskega Vrha. Na prireditvi se je prijateljsko družilo okrog sto športnikov in precejšnje število gledalcev. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Črnega Vrha, ki je premagala domačine s 7:1 in za zmago prejela pokal.
fb.
^ašL novice
Znamenja na Logaškem
Petračeva kapelica
Tako rekoč iz sence cerkve sv. Treh kraljev sili proti soncu ugledna domačija mladega gospodarja Antona Koklja -Petračevega, ki se z novo stavbo vneto pripravlja na kmečki turizem. In le kakega pol streljaja od gospodarskega poslopja, od koder pogled nese proti Triglavu pa proti Blegošu, Žirov-skemu vrhu, Lavrovcu in proti Žirem, stoji domačijska kapelica, posvečena Žalostni Materi Božji.
Slikovito kapelico, ki zre proti sv. Trem kraljem, je dal postaviti Anton Kokelj, stari oče sedanjega enako imenovanega gospodarja, ker se je bil živ vrnil z ruske fronte. Tam je bilo avstrijskega vojaka Antona ob eksploziji granate zasulo skoraj do smrti. Že tedaj se je zaobljubil, da bo postavil na svoji domačiji spominsko
Petračeva kapelica na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Foto: F. Bogataj
znamenje Mariji v zahvalo za preživetje in srečno vrnitev k svojim.
Zaradi bolezni je gospodar kmalu po I.svetovni vojni umrl, njegovo zaobljubo pa je uresničil Antonov svak Franc (brat Antonove žene Frančiške) leta 1923. Družina sedanjega gospodarja je 1996 poskrbela za prenovo kapelice (dimenzije: širina 170 cm, dolžina 185 cm, višina do kapa 270 cm, do vrha križa 400 cm, obočni vhod je širok 120 cm, visok pa 275 cm, stranski okni sta široki 48 cm, visoki pa 135 cm) - oplesk je opravil soboslikar Franc Čuk iz Rovt. Kapelica je zgrajena obočno med pozidanim stebričastim ogrodjem, ki ga krije s štirih strani proti konici s križem ukrivljena bakrena streha. V notranjščini je na 90 cm visoki niši postavljena Pieta, 97 cm visok lesen kip Žalostne Matere Božje. Posebnost v arhitekturi kapelice je vgraditev dvojnih stranskih oken po vzoru romanskih bifor (okno, ki ga na dvoje deli vmesni stebriček). Za prijazno živost tega častitljivega znamenja skrbi gospodinja Martina ob nesebični pomoči družine vseh treh rodov.
Marcel Stefančič
Kdo je kaj za kaj?
Poimenovanja, nazivanja in službovanja v Cerkveni skupnosti - drugič
V letošnji 3 številki Logaških novic smo razložili nazive: redovnik (brat-laik in duhovnik), redovnica (sestra), bogoslovec - teolog, kaplan, kurat in duhovni pomočnik.
In zdaj dalje.
Župnijski upravitelj
Dokler duhovnik ne opravi župnijskega izpita (pred tem še kaplanskih izpitov), je lahko kadar koli razporejen (ne pa tudi v/na/meščen) na župnijo kot voditelj župnije. Ta se naziva župnijski upravitelj in opravlja vsa pastoralna (dušnopastirska) opravila. Župnik
Župnik je duhovnik, ki je po opravljenem župnijskem izpitu z dekretom nameščen na župnijo, na kateri je odgovoren za celotno pastoralno in gospodarsko plat. Namestitev župnika opravi škof. Načeloma je župnik nameščen na določeno župnijo dosmrtno, kar pomeni, da ga škof zoper njegovo voljo ne more premestiti. Vendar zaradi potreb prihaja do premestitev, domala vselej pa v dogovoru z zadevnim župnikom. Prodekan
Prodekan je eden od župnikov, ki pomaga dekanu pri usmerjanju dela v dekaniji ali pa nadomešča dekana. Prodekana imenuje škof praviloma za čas imenovanja dekana.
Dekan
Dekan vodi dekanijo (cerkvenoupravno enoto, ki obsega praviloma deset župnij - deka, gr. deset -, lahko pa tudi več) kot njen predstojnik, skrbi za tekoče delo v njej in za povezave s škofom. Na vizitacijah (obiskih) po župnijah nadzira pastoralno delo, svetuje duhovnikom in skrbi za medžupnijsko sodelovanje; hkrati je tudi izvršitelj župnikove oporoke. -Imenovanje dekana predlagajo župniki, imenuje pa ga škof za pet let; mandat se lahko ponovi.
niAš
Zahvala
Zahvaljujeva se Logaškemu oktetu za lepo petje na najini zlati poroki in g. župniku Danilu Kobalu za lep govor.
MJIŽfilCrt
LOOfllfC
NOVOSTI IZ KNJIŽNICE ZA OKTOBER
STROKOVNE KNJIGE ZA ODRASLE
STEINER, R.: Kako doseči spoznanja višjih svetov
R0GGE, j. 0.: Med popustljivostjo in doslednostjo : otroci
potrebujejo meje
LISAC, A.: Korak pred konkurenco
ŠTROVS, M.: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
ASHNER, L.: V kletki ljubezni: starši in otroci naj živijo lastno
življenje
G0ĐET, J. D.: Domača drevesa in grmi
L7CETT, S.: Cvetje: aranžmaji za vse leto
ŽIŽEK, F.: Moja zgodnja gledališka leta
STRITAR, U.: Z otroki v gore
DAVIŠ, M.: Miles Daviš: avtobiografija
VIDER, V.: Z očmi zakoncev
PATER Pij: stipatik današnjega časa
SLOVENSKE rečenice
ELIUM, [.: Vzgoja sinov
MILLER, K: Otrok v stiski
ČUK, S.: Svetnik za vsak dan
FOLLEREAU, R.: Knjiga ljubezni
BRANSON, R.: Kako sem izgubil nedolžnost
WEBER, E.: Kako zapeljevati ženske
PILZ.I.: Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp
CHIAZZARI.S.: Barve
GRANT,R.: Kratka zgodovina interpretacije Biblije MESIjANASKA zgodovina BEVC.F.: Zmaj v viharju: ozadje osamosvojitve FRIEBL, V.: Depresije
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE KING, S.: Langolierji
ZRAKI,, 0.: Vsi me imajo radi, samo oče ne JELERČIČ, F. R.: Domov se vrni živ DENEVI, M.: Rosaura ob desetih MADSER, K.: Rotija MAHNIČ, M.: Nestrohnjena svetloba R0Y, A: Bog majhnih stvari SLUGA-ŠKOF, L: Skozi ogenj in pepel
KNJIGE ZA MLADINO FURLAN, J.: Storžek
V/ILKINSON, P.: Najlepša knjiga o ladjah
BALDUCCI, R.: Že znam zavezati
MOJA prva knjiga: 3-6 let
SCH0LZ, C. M.: Snoopy
GRINDLFJ, S.: Le kaj bom brez tebe
KNISTER: Mala čarovnica Lili postane detektivka
KNISTER: Mala čarovnica Lili obme šolo na glavo
ČARANJE
• Zaposlimo NATAKARICO in NATAKARJA
• Redno ali honorarno zaposlimo osebo za vodenje knjigovodstva.
Informacije na telefon:
ROSSANA, d.0.0. Tržaška 17, Logatec tel./fax: 01 75 42 910
Vpis v jezikovne tečaje AN-NE-ITAL za OTROKE in ODRASLE.
Posebna cena za upokojence, študente in učence 7. in 8. razreda O5.
Jezikovni tečaji na CD-ROM-ih za otroke in odrasle.
Angleška slovnica 5 stopenj SAMO 8.500,00 SIT. TELI. ME MORE  AN-NE-ITAL IR-ŠP
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
Fani Jerman
se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje ali jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala Vam za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Jožetu Skvarči, osebju Doma Marije in Marte in g. župniku Tonetu Komparetu. Hvala pevcem in Pogrebnemu podjetju Menart.
Njeni
ZAHVALA
23. avgusta je v ljubljanskem Kliničnem centru za težko boleznijo mnogo prezgodaj umrl mož, ata in stari ata ter brat
Anton Petrovčič.
Njegovi najbližji sorodniki se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakor koli pomagali. V prvi vrsti gre zahvala sosedom, Mladinskemu pevskemu zboru Vrh Svetih Treh Kraljev ter g. župniku Jožetu Stržaju za lepo opravljen pogreb.
Lepa hvala članu krajevne skupnosti za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi dr. Katarini Turk, ki mu je nudila pomoč v času bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče in cvetje in vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa.
Žena Pepca, sin Jože, hčerka Štelka ter brata Jože in Janez
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Spočij zdaj trudne si roke. '/.a vse še enkrat-hvala ti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
Janeza Logarja
iz Logatca
se iskreno zahvaljujemo vaščanom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec za zdravstveno pomoč, saj so nesebično pomagali ob vsakem času. Iskreno se zahvaljujemo PGD Dolnji Logatec za organizacijo pogreba in vsem gasilcem, ki so ga pospremili na zadnjo pot
Iskrena hvala za besede slovesa g. Bernardu Jerebu, pevskemu zboru za pesmi m g. župniku za opravljen pogrebni obrtni.
Vsi njegovi
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
Zahvala
Veliko prezgodaj nas je zapustil dragi
mož, oče in dedek
Jože Pavunc.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Posebna hvala dr. Katarini Turk in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec, župniku za opravljeni obred in moškemu kvartetu za zapete pesmi slovesa.
Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Tiho in mirno, kot si živel, in lako tudi prehitro odšel iz naše sredine.
Dragi mož. oče in dedek, tvoje delovne roke. SO nam pustile spomin, vidimo tvoje delo. slišimo 11 ■oje stopinje, za vedno nam bo ostal spomin nate.
ZAHVALA
Ob smrti
Antona Pečkaja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izraze sozalja, darovano cvetje, svece in mase Najlepša hvala tudi gasilskemu društvu ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot,
Najlepša hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred
Žalujoči: žena Marija, sin Zvone in hčerka Sonja /. družinama
&fač£e novice
topašL novice
ali zal
na
ZA STABILNO IN VARNO PRIHODNOST DRŽAVE SLOVENIJE
SLS
gi
»Slovenija gre naprej, vendar s SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko hitreje in bolj varno!«
Vrata Državnega zbora Republike Slovenije so se za kratek čas zaprla. Po štirih letih je napočil čas, ko stopate na sceno vi, drage državljanke in spoštovani državljani, z eno besedo volivci. Na vas bo, da s svojo odločitvijo zaupate usodo te države tistim, za katere ste prepričani, da so za to najbolj poklicani.
LS + SKD Slovenska ljudska tranka   kot   stranka širine, 'ovezovanja,   združevanja in Haloga gradi svoj program dela a   prihodnost   Slovenije na emelju dosedanjega dela ter na žhodiščih, ki trdno slone na ob žvirnih vrednotah Slovenstva. ja «Ia krščanskem etosu, enako kot cr o počno evropske demokrati-[j0 ne stranke krščansko-ljudske ismeritve, ki so Evropi dale to, ar danes Evropa je.
na
'se,   kar   vgrajujemo   v naš
L,cl »rogram dela je delo za nj »rihodnost in kar delamo, je aradi človeka, ne zaradi strojev, te zaradi informatike, ampak aradi ljudi, njihove osebnosti, ijihovih pravic, njihove svobode ti dostojanstva. To delamo za trditev slovenske družine, ki < temelj za našo skupno ,1-ihodnost.
i SLS + SKD Slovenski ljudski i ranki se zavedamo, da je na taki > )dlagi mogoče sprejemati asih tudi zelo težke, vendar za obro države kot celote, nujne HloČitve. Samo SLS + SKD lovetiska ljudska stranka je letos niogla toliko moralne moči in Hlgovornosti, ko je šlo za volilni istem, da je odločno in kljub lejstvu, da za kratek čas tvega >resekala krizo, ki je grozila, cl >0 prerasla v neustavljivo polit -no in ustavno krizo. Preprečil 'trio dejanja, ki bi še bolj lepovratno razdelila naš narod. Razdeljen narod pa ima kaj slabo prihodnost Prav v ta namen sta SLS in SKD tudi združili, 'družili zato. ker želimo združevati vse tiste najboljše tlarodove potenciale, ki so Jarant za stabilen in varen razvoj We mlade, a samo naše države Novenije in tudi garant, da »hranimo svojo narodno bit tudi fr> vstopu v družino evropskih
prodov.
"lavna tema, ki našo stranko
da
in
in
N posebno mene kot kandidata p» poslanca V 1 volilnem okraju
tretje volilne enote usmerja naprej v prihodnost, je TRDNOST DELOVANJA DRŽAVE. Od stabilnega tolarja, uravnoteženja javnih financ, ki bodo omogočale drugačno, bolj optimistično strukturo državnega proračuna, nizke inflacije, vzdrževanja primernih socialnih pravic, moralne in materialne stabilnosti slovenske družine, zagotavljanja primerljivih pogojev življenja za tiste v mestu in tiste s podeželja, še naprej zanesljivih in vsem dostopnih zdravstvenih storitev, pogojev za delo šolajočih in zaposlenih v šolah ter znanosti, pa do stabilne varnostne strategije.
Naša prepričanja so lahko liberalna ali konservativna, lahko smo verni ali neverni, bogati ali revni, stari ali mladi, a od države pričakujemo vsi eno, to je VARNOST
Varnost je tema, z katero SLS + SKD Slovenska ljudska stranka usmerja in pospešuje svoje delo za prihodnost. Ob tem ne mislimo zgolj na izgradnjo slovenske vojske ali več reda pri preprečevanju naraščajočega kriminala v naši družbi, pač pa tudi zagotavljanje gospodarskih pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest, zagotovitev večje pravne varnosti državljank in državljanov z vključno brezplačno pravno pomočjo. Zagotovitev primernih socialnih in dohodkovnih pogojev za zaposlene v vseh segmentih družbe itd.
Brez močne SLS + SKD Slovenske ljudske stranke bi se danes in še posebno v prihodnje počutili manj gotovo. In kaj nam sploh ostane, če nimamo prihodnosti. Kakšno prihodnost bomo imeli, je v veliki meri odvisno od RAZVOJA. Prioriteta prihodnje vlade mora končno postati razvoj. Razvoj, ki
SLS
SKD
Slovenska ljudska stranka
bo obsegal poudarek na infrastrukturnih projektih, na uporabi moderne informacijske tehnologije, na metodah, ki bodo izboljšale učinkovitost državne uprave, jo naredile racionalno in transparentno. Ob teh predpostavkah bosta strateška cilja Slovenije, to je priključitev k EU in vključitev v NATO, tista cilja, ki bosta izražala bolj notranjo, domačo potrebo, kot pa zunanji pritisk. Na tem temelju se bo lahko ohranila in se še povečala gospodarska rast, ki mora biti, če se želimo do vključitve v EU tem državam primerljivo približati, nad povprečjem članic EU. Prav v tem cilju Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj že sedaj pripravlja Nacionalni program razvoja Slovenije, ki bo finančno podprt iz strukturnih skladov EU.
Uresničitev tega programa mora biti prioriteta nove Vlade in prav tako Nacionalni program izrabe prostora, ki ga tudi že sedaj pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Prav na osnovi teh dveh programov in še posebno na osnovi Nacionalnega programa izrabe prostora se morajo zagotoviti bistveno večje finančne možnosti za razvoj šibkejših občin in odmaknjenega podeželja.
Trdnost delovanja države in uresničitev varnosti naših državljank in državljanov ter vzpostavitev dolgoročne strategije razvoja Slovenije so tisti trije apostolati naše prihodnosti, ki morajo biti podprti že takoj na začetku prihodnjega mandata, tako s strani vlade kakor Državnega zbora z kvalitetno pripravljenimi zakoni in nacionalnimi programi.
Bistvenega pomena tako za državo kot za lokalne skupnosti bo in tudi mora biti prihodnja struktura in razdelitev sredstev državnega proračuna.
V tem mandatu mi je uspelo na osnovi argumentov in vztrajnosti v investicijski del proračunov vključiti kar lepo število nujnih ter potrebnih projektov na področjih celotne Notranjske. Kar nekaj precej velikih investicij je v fazi izvajanja ter bi se morale po zastavljeni dinamiki nadaljevati.
V proračunsko financiranje za prihodnja leta je potrebno vklučiti tako te, kot nekatere nove a nujne projekte.
Za občino Logatec je v tem trenutku pomembno, da se v nadaljnjih treh letih zaključi modernizacijo glavnih cest, od avtoceste do Kale in od Klama naprej skozi naselje Logatec do Valkartona, vključno z vsemi križišči.
Pripraviti projekte in priskrbeti vso potrebno dokumentacijo za rekonstrukcijo regionalne ceste Martin hrib - Laze z vzpo-
Slovenska ljudska stranka
stavitvijo enosmernega pločnika skozi naselje Martin hrib. Takoj v letu 2001 in 2002 z državno podporo pristopiti k projektu izgradnje večnamenske športne dvorane v Logatcu. Razrešiti prostorske potrebe Vzgojnega zavoda (ta projekt je tudi že v teku) in vseh treh OŠ. V   drugem   delu mandata vstopiti tudi z državnimi sredstvi v prenovo Kulturnega doma v Logatcu.
Potreb in želja je veliko več kot trenutno zmore državni proračun in pomembno pri tem je, da se financiranje posameznih projektov enakomerno porazdeli na celotno državo. Prav pri tem pa je okolje, ki ima s svojim poslancem zastopstvo pri pripravi državnega proračuna v veliki prednosti in še posebno, če je to poslanec koalicije, ki sestavlja vlado in seveda, če je delaven in vztrajen.
(ilede na nov spremenjen proporcionalen volilni sistem in razmerje moči političnih strank v tretji volilni enoti je realno pričakovati, da v 1. volilnem okraju (Notranjska) dobi poslanca prav SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, v kolikor bo seveda volja in odločitev Vas, spoštovane volivke in volivci, vsaj približno podobna, kot je bila na zadnjih volitvah za Državni zbor.
Pri svojem dosedanjem delu sem se kot poslanec tega okolja v Državnem zboru vedno odločal tako, da so bile odločitve pozitivne za državo kot celoto in v tem je bila pozitivno na enakomeren  način udeležena
tudi posamezna občina. Res pa je, da je bila v pogledu deleža sredstev, ki jih državni proračun namenja posameznim okoljem, Notranjska kot celota precej zapostavljena. Zato je še kako potrebno, da se državni projekti in občinski projekti s podporo države, intenzivno nadaljujejo.
Sam ocenjujem, da smo se tako SLS + SKD Slovenska ljudska stranka kot posamezniki v naši stranki zelo trudili in delali dobro. Če vsaj del tega ocenjujete kot dobro tudi Vi, cenjeni volivci, potem se za usodo Notranjske in njeno prihodnost ni treba bati. Treba pa je imeti pred očmi že rečeno, da je potreb in želja vedno več kot država zmore, zato se kljub prizadevanjem vse tudi ne izide. Volitve so praznik demokracije, vzemite ga kot nedeljo, praznujte ga predvsem tako, da ne omahujete in da greste na volitve. Zdaj je vaša priložnost in vaša odločitev komu zaupati prihodnost.
To je tisto, kar ne smete zamuditi, kar ne smete prepustiti naključju ali komu drugemu.
S spoštovanjem
kandidat za poslanca Stanislav Brenčič
SLS -»SKD
Slovenska ljudska stranka
io^aeL novice
fyat£e novice
Liberalna demokracija Slovenije
Zapomnite si!
Kar sem obljubil, storil bom, pa če prav od jeze popokajo vsi. Da bi le vsi ljudje držali se svojih besed tako, kot se jih mislim jaz Tako je govoril Martin Krpan
Tako pravi Valentin Schein
Slovenija naprej
Zakaj kandidiram na listi Liberalne demokracije Slovenije?
Na listi Liberalne demokracije Slovenije sem se odločil kandidirati predvsem zaradi programa stranke in poznavanja drugače politično opredeljenih ljudi. Menim, da mladost, strokovnost in izkušnje dosedanjih politikov naše stranke dokazujejo, da Slovenija gre naprej. To je lahko vizija našega razvoja in gledanja naprej v lepši jutri, v lepšo bodočnost. Vse preveč je spogledovanja s preteklostjo, ki pa je politično ne bomo mogli spremeniti, lahko pa jo dokončno dorečemo na podlagi zgodovinskih dejstev.
Še nekaj, zame zelo pomembnega, sem srečal pri delu te stranke, to je strpnost do različno mislečih.
MOJI KORAKI NAPREJ:
Skupaj z vami si bom prizadeval:
za medobčinsko sodelovanje na zastavljenih medobčinskih projektih in izvedbi medsebojno usklajenih projektov na Notranjskem,
za tako vizijo razvoja Notranjske, ki bo vsebovala želje in potrebe vseh krajanov, ki imajo pravico odločati o svoji bodočnosti,
za otroško varstvo, ki naj postane dostopno vsem tako s ceno storitev kot prostorskimi možnostmi,
na področju šolstva - šola naj postane drugi dom učenke ali učenca, dijakinje ali dijaka, študenta ali študentke, saj je znanje njihova bodočnost,
na področju kulture in športa - potrebno je zagotoviti take prostorske možnosti, ki bodo zagotavljale doseganje rezultatov in možnosti za duhovno udcjstvovanje številnim društvom,
varovanje naravne in kulturne dediščine naj postane vrednota vseh prebivalcev, saj bo ohranjena in čista narava vrednota vseh nas in bodočih rodov,
del razvoja Notranjske je prav gotovo v razvoju skupne turistične ponudbe predvsem pa območij kot so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Vidovska in Bloška planota, Snežnik, Planinsko polje in okolica Logatca,
mladim je potrebno dati možnost za   pridobitev   stanovanj preko nacionalne -   varčevalne sheme, prav tako pa omogočiti pridobivanje finančnih sredstev občinam za izgradnjo neprofitnih in socialnih stanovanj,
za trajnostni razvoj slovenskega podeželja, ki naj da razvojne možnosti tudi krajem in vasem na podeželju,
prihodnost Slovenije je regionalna in povezana z razvojem Kvrope, zbliževanjem ljudi in tehnologije.
z aktivno politiko razvoja podeželja želimo izboljšati razmere za slovenske kmete, hkrati pa ohraniti naravne in kulturne prvine slovenske krajine
Spoštovane volivke in volivci!
Dovolite, da se vsem Vam, ki me ne poznate, predstavim kot kandidat za poslanca v državni zbor.
Rojen sem 06.05.1960 in živim v Cerknici. Zaposlen sem v Notranjskem muzeju v Postojni in opravljam funkcijo direktorja muzeja. Kot krajan in župan občine Cerknica dobro poznam življenje in mnoge probleme ljudi na območju Notranjske.
Naravno in kulturno dediščino našega področja ne jemljem kot strah pred bodočim napredkom, ampak kot kvaliteto, ki jo druge slovenske pokrajine nimajo v tolikšnem izobilju, kot jo poznamo pri nas. Naj ta vrednota ne postane naše breme, ampak možnost bodočega razvoja vseh nas, ki lahko s ponosom rečemo, da smo Notranjci.
Kot arheolog sem vodil več arheoloških izkopavanj, tako rimske nekropole na Uncu, antične poselitve na Razdrtem ter raziskave srednjeveških gradov Jama pri Predjami, Snežnika ter začetek raziskav stavbne dediščine gradu Haasberg na Planinskem polju. Ko spoznavaš zgodovino in nekdanje življenje, ki ga sestavljaš iz drobcev nekdanjega življenja se zaveš, da je življenje en sam, hitro pozabljen trenutek, včasih mnogo prekratek za vse ideje, ki jih človek ima.
Ohranjanje dediščine ni le potreba, je tudi dolžnost vseh nas, ki to dediščino poznamo in jo imamo v lasti od naših prednikov. Od nekdaj je naša in pred očmi vseh nas, zato ne dopustimo, da za vedno izgine iz našega spomina in naših oči, saj kot pravi Mali princ "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." Ljudje so to resnico pozabili, toda mi jo ne smemo. Za vedno smo odgovorni za tisto kar smo naredili.
Zakaj sem se odločil kandidirati, je vprašanje, ki me včasih spominja na nerešljivo križanko življenja, ki v trenutku postane splet v začetku neznanih besed, na koncu pa vedno celota, povezana s stoterimi izkušnjami, projekti, dejanji, z zadovoljstvom, ki ga včasih ne moreš deliti, je pa uspeh f)osameznika in uspeh vseh nas v naši domovini. Grde reči so pozabljene, lepe ostajajo v spominu. Nenehne politične bitke za večja finančna sredstva, za nujne investicije na področju šolstva, kulture, cestne in komunalne infrastrukture ter socialne stiske ljudi so tiste, ki so me prepričale, da se podam v bitko na teh volitvah, ne za lastni žep, temveč za boljši jutri. Predvsem boljši jutri tistih, ki se v tem trenutku počutijo odrinjene na rob preživetja, na rob prepada, ki se lahko odpre pred vsakim in to prav v tistem trenutku, ko to najmanj pričakuje. Včasih zadostuje že lepa beseda, nasvet ali drugačna pomoč, na kar pa smo ljudje že skoraj pozabili. Generacija mladih, polnih znanja in izkušenj je tista, za katero moramo ustvariti pogoje v celotni domovini in pa tudi naši Notranjski. Tega se moramo zavedati, ko zjutraj spijemo pivo kavo in ko zvečer ležemo k počitku. Mladim moramo zagotoviti ustrezna znanja in tehnologijo, ki jim bo to znanje dograjevala in dopolnjevala. In ko se tako spomnim naše lepe notranjske dežele, njenih skritih podzemskih lepot, čudovitih naravnih spomenikov in njenih preprostih, dobrih ljudi, njihovega zaupanja in vere ter njihove navezanosti na domačo zemljo in trdo delo, vem, da lahko v tem trenutku to dosežemo le v Ljubljani, v stavbi, ki se imenuje parlament. Zato je potrebno iti po lepši košček jutrišnjega dne naravnost tja, kjer se o tem odloča.
Prehodni čas je za nami, prihodnji svet pred nami!
Kandidat Liberalne demokracije Slovenije
Valentin SCI I Id N
Liberalna demokracija Slovenije
&pxiu novice
4«^ novice
Državljanke in državljani, upokojenke in upokojenci Slovenije
Naša odločitev, da se organiziramo v Demokratično stranko upokojencev Slovenije -DeSUS in da samostojno nastopimo na volitvah v državni zbor, se je obrestovala. S svojimi poslanci smo vstopili v parlament. Tokratno volilno geslo: »Nič o nas brez nas« smo s podporo vaših glasov spremenili v resničnost. Še več! Uresničujemo geslo »nič o usodi naših državljanov in državljank brez nas«.
Naš program in prizadevanja, ki izražata interes državljank in državljanov in še posebej upokojencev, sta imela in dobivata širšo podporo.
Kako smo uresničevali naš program in vaša pričakovanja?
V Državnem zboru smo vseskozi podpirali politiko socialno pravične države, ki je usmerjena k stabilni gospodarski rasti na osnovi znanosti in sodobne tehnologije. Veliko pozornost smo vseskozi namenjali zaposlovanju, izobraževanju in zdravstveni zaščiti.
V koaliciji smo podpirali ukrepe za približevanje Evropski uniji in uresničevanje naših zunanjepolitičnih ciljev ter urejanje odnosov s sosedi. Naša skrb so in bodo tudi Slovenci onkraj meja.
S sodelovanjem v koaliciji smo prispevali k zmanjševanju števila nezaposlenih.
V pripravah pokojninske reforme so bila naša stališča in predlogi v veliki meri upoštevani in sprejeti.
Naštejmo nekatere:
* Uspešno smo zavrnili pritiske za uvedbo nesocialne pokojninske zakonodaje in odločilno vplivali, da niso bile načete temeljne pravice upokojencev, invalidov in zavarovancev.
* Uspeli smo odpraviti krivično »februarsko formulo« za usklajevanje pokojnin, ker smo bili zaradi nje v preteklih treh letih oškodovani za eno pokojnino.
* Dodatek za rekreacijo smo uspeli uveljaviti kot zakonsko pravico.
* Uspeli smo, da je pravica do vdovske pokojnine ob upoštevanju socialnih kriterijev sestavni del zakona.
* Dosegli smo, da se novi pogoji usklajevanja in izenačevanja položaja upokojencev uvajajo postopoma.
* Veliko smo prispevali k zavrnitvi uvajanja privilegiranega upokojevanja.
* Uzakonjena je preglednost pokojninske blagajne.
Za kaj se bomo zavzemali?
Uveljavljanje samobitnosti slovenskega naroda razumemo ne le kot posledico razvitosti kulturno-socialnih, temveč tudi gospodarskih dejavnosti.
Zato bomo podpirali uvajanje moderne tehnologije in tržnih odnosov v proizvodnjo in storitve za čim večjo konkurenčnost in pridobivanje novih delovnih mest.
Skrb vzbujajoča je struktura javnofinančnih izdatkov in številčna rast državne uprave ter zlasti njena neučinkovitost. Prevelik je delež izdatkov, ki niso projektno zadostno utemeljeni. Naši napori bodo zato usmerjeni v kritično in strokovno presojo posameznih programov.
Liberalni kapitalizem v Sloveniji je dejstvo. Negativnim posledicam, med njimi tudi korupciji, se lahko postavimo po robu le z bolj razgledanimi in bolj kvalificiranimi ljudmi. Zaradi tega je potrebno vsem generacijam, predvsem pa mladim, zagotoviti enake pogoje in možnosti za praktično izobraževanje s sodobnimi pripomočki in opremo, še zlasti s področja računalništva.
Zavzemamo se za socialno pravičnost, odpravo socialnih krivic in pravno urejeno državo. Nepopustljivi bomo v boju proti korupciji.
Skoraj polovica zaposlenih so ženske. Zavzemamo se za tak položaj in vpliv žensk, ki bo temu ustrezal.
Sprejem Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ne pomeni zmanjšanje ali celo prekinitev naših aktivnosti na
tem področju. Nasprotno! Usmerili se bomo na tista vprašanja, ki zagotavljajo dosledno obrambo in uresničevanje zakona
v smeri zastavljenih ciljev in nalog, zlasti tO velja za program celovite sanacije pokojninske blagajne.
Raven zdravstvenega zavarovanja mora iti v korak s splošnim razvojem, zato se bomo zavzemali za takšno prispevno
stopnjo, ki bo to omogočala, zlasti kar zadeva varstvo starejših in mladostnikov ter gradnjo domov za ostarele.
Zavzemali se bomo za krepitev lokalne samouprave, ob tem pa nasprotovali ustanavljanju novih občin brez spoštovanja
zakonskih kriterijev. Zavzemali se bomo za organizacijo pokrajin, seveda s pogojem, da bo doseženo soglasje o njihovih
pristojnostih in finančnih virih ter ob ustreznem zmanjšanju osrednje državne birokracije. Prevelika centralizacija se
nikoli ni pokazala kot dobra.
Odnose s sosedi bomo urejali po načelu enakopravnosti. Posebej poudarjamo zaščito narodnih manjšin.
Dosledno bomo odklanjali poizkuse razvrednotenja N()P>, ki je zgodovinsko utemeljila našo sodobno evropsko identiteto.
Zavračamo pritiske glede avnojevskih sklepov.
Vključevanje v Evropsko unijo zagovarjamo kot naš lastni interes. Končno odločitev o vključitvi pa naj sprejmejo
državljanke in državljani na referendumu.
Zavzemamo se za vsestranski razvoj, socialno in pravno državo.
Viktor KRMAVN AR
kandidat DeSUS
DeSUS ne volijo samo upokojenci, temveč tudi tisti, ki se bodo v naslednjih letih upokojili in skupaj z nami upajo, da bodo tudi še takrat obstajale pokojnine.
UPOKOJENCI sicer imamo vse pravice, nihče nam jih ne jemlje. Samo denarja nam ne dajo, da bi si jih lahko kupili.
PAMET V ROKE, sedaj lahko naredite tudi nekaj zase, za svoj upokojenski stan, za DeSUS. Samo s stranko DeSUS ste med enakimi, povsod drugje ste "ta stari", s katerimi ne računajo več. V naših vrstah ste doma, tudi če niste naš član.
DEMOKRACIJA, PRAVICE in LJUBEZEN so tržno blago, ki se kupuje in prodaja po najvišjih cenah, zato upokojencem niso namenjene in niso dostopne. Je pač tako, da je človeku treba vzeti upanje, da hitreje shira. Toda - DeSUS se ne da!
Iskreno upamo, da tisti, ki podolgem in počez pljuvajo po naši mladi državi in po vsem, kar nam je sveto, NE BODO DELEŽNI VAŠEGA ZAUPANJA. Saj veste, kdor pljuva po drugih, ima sam največ pljunkov na obrazu.
DeSUS ni ideološka stranka, ker ne zastopa nobene ideologije. To je STANOVSKA STRANKA, saj združuje ljudi, enake po stanu, stanu upokojencev. Zato DeSUS volijo vsi upokojeni, neglede na članstvo, njihovo prepričanje in njihovo življenjsko zgodbo. Pomembno je samo to, da se zavedajo, da samo DeSUS skrbi za reševanje problemov upokojencev, vse druge stranke pa to samo propagirajo, naredijo pa nič.
POJDITE NA VOLITVE IN GLASUJTE ZA DeSUS!
^ade novice
tonile novice
NASE OBLJUBE NISO PRAZNE
kandidat SDS
dr. GREGOR GOMIŠČEK
Kot kandidat za poslanca SDS sem Vam najprej dolžen predstaviti svojo življensko pot. Rodil sem se v Ljubljani leta 1957. Šolanje sem nadaljeval v klasičnem razredu II. gimnazije v Ljubljani. Kot vseskozi odličen dijak sem dobil ameriško štipendijo in s tem priložnost, da sem četrti razred gimnazije opravil v Clevelandu, ZDA. Po povratku v domovino sem končal študij naravoslovne fizike. Zelja po spoznavanju tujine in k bolj človeku orientiranim raziska- vam me je čez nekaj let vodda v Avstrijo, kjer sem na dunajski univerzi doktoriral in bil zaposlen kot raziskovalec in asistent. Po vrnitvi v domovino sem se zaposlil na Inštitutu za biofiziko Univerze v Ljubljani. Zaradi želje po dodatnem družboslovnem znanju obiskujem magistrski študij politologije na Fakulteti za družbene vede, aktivno pa sodelujem v politiki predvsem kot mestni svetnik v svetniški skupini Socialdemokratske stranke Slovenije in predsednik skupščine Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V politiko me je gnala zavest, da politiki odločilno vplivajo na človeško družbo in še posebej na odnose med ljudmi in na njihove usode. Slabi odnosi lahko relativno hitro izničijo prizadevanja in voljo posameznikov - gonilo, ki je porok, da družba napreduje. To spoznanje seje še stopnjevalo z opažanjem razlik med politiko v tujini in domovini. Kljub vsem zadolžitvam poskušam, da mi ostane čas tudi za najpomembnejše -za družino.
■■   ■■ ; y
Sem poročen in oče šestletne deklice, ki potrebuje očetovo bližino. Seveda bi si želel, da bi bilo tako lepo, kot je naša domovina, tudi naše vsakdanje življenje v njej! Iz vsega srca bi si želel, da bi se vrednote, kot so poštenje, čut za sočloveka, resnična demokracija in strokovnost, bolj zrcalile v naši družbi. Še posebej bi morale biti nujna popotnica ljudi, kijih sami izvolimo in ki kasneje odločajo o nas samih v našem imenu.
Le-ti bi morali poskrbeti za to, da bi vsak izmed nas imel enake možnosti za izobraževanje in zaposlitev, enake možnosti za zdravstveno oskrbo in enake pravice do socialnega varstva! Slovenija mora biti pravična in socialna država, ki spoštuje vsakega državljana in ki vsakomur zagotavlja enake možnosti za človeka vredno življenje! Kot poslanec si bom prizadeval, da bi se zmanjšale večmesečne čakalne dobe v specialističnih in zobozdravstvenih ambulantah, ki jih lahko zaobiđete še isto popoldne, če imate denar. Tudi se ne strinjam s sprejemnimi izpiti zaradi pomanjkanja učilnic in vpisom naraščajočega števila izrednih študentov, ki morajo imeti denar za šolnino. Kje je pravica, če morate na njo na sodišču čakati po več let? Kje je spoštovanje odločitev vrhovnega sodišča? Zakaj ne plačujejo davkov vsi? Kaj je s cenami bencina? Zakaj negotovosti pri pokojninah? Kje so spodbude za podjetne in ustvarjalne državljane? Kje za kmete? To je le nekaj vprašanj, ki bodo v bližnji prihodnosti terjale odgovore. Se posebej bodo ta vprašanja    kritična    v prihajajočem
7 J(rAc//tf//' /rrAAr
obdobju, ki ga bosta zaznamovali priključevanje k Evropi in globalizacija. Težko si predstavljam, da bodo pravične odgovore na ta in še mnoga nerešena vprašanja našli tisti, ki so v preteklosti krojili našo politiko. Čas je, da damo priložnost drugim! Tistim, katerih vrednote in program izražajo iskreno upanje mnogih naših ljudi po boljši, prijaznejši Sloveniji za vse. In te zanesljivo predstavlja Socialdemokratska stranka Slovenije! Spoštujem trdo, vztrajno in strokovno delo, ne gre mi za lastne privilegije, temveč za dobro nas vseh, predvsem pa za blagor naših otrok! Tudi opoj oblasti in privilegijev me ne bo omamil. Moja želja po Sloveniji, v kateri bo mogoče dostojno in prijetno živeti, je veliko močnejša! In zaslužimo si jo, saj smo tu doma veseli in sposobni ljudje! V imenu te Slovenge se Vam iskreno zahvaljujem za Vaš glas, tudi v imenu naših otrok!
SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije / www.sds.si
Spoštovane volilke in volile!
Deset let po plebiscitu, ko smo se Slovenci odločali za samostojno državo.kot narod še vedno nismo prebrodili težav prehoda. Nastopil je čas, da si omogočimo prihodnost, ki bo temeljila na vrednotah, svobodnih in dejavnih posameznikih, čas, ki bo nudil pogoje za ustvarjalnost, ki jo Slovenci imamo. Tako si bomo ustvarili temelje za lepšo prihodnost vseh in ne samo "elit", ki so si vzele državo Slovenijo v svojo last in posest. Elite, ki sedaj obvladujejo Slovenijo, so si prek svojih poslancev dovolile izigrati voljo ljudstva, in tako ukinile referendum, in se tako postavile nad ljudstvo. Izbranci ljudstva si domišljajo, da so edini poklicani, da vladajo Sloveniji in to počno zgolj za svoje lastne koristi, dal zaradi trenutnih ugodnosti, pomagajo te cilje uresničevati tudi nekateri pomladniki in tako dolgoročno podaljšujejo moč elit, ki jih bodo izigrale takoj, ko jih ne bodo več potrebovale, - ko bodo imele dovolj poslancev in jim tudi ne bo potrebno iskati zavezništva z drugimi strankami. Naš logaški politični prostor je pokazal, da za te vrste izigravanj ni imun. Kljub obetavnemu preboju takšnega razmišljanja smo počasi začeli drseti v tisto preteklost, ki skrbi samo za lastne koristi. V želji, da tudi logaškim volilcem in volilkam omogočimo in damo možnost izbire našega programa, ki daje prednost slovenskemu razvojnemu izzivu, možnost novega gospodarskega zagona in razvoja zasebne pobude in s tem razvoja posameznika; vam ponujamo kandidata dr. Gregorja Gomiščka, ki bo predstavnik nove, sveže energije v našem parlamentu za prihodnja štiri leta.
Kandidata, na katerega se lahko zanesemo, ker se dane besede drži, in ki bo s skupino naših izvoljenjih poslancev uresničeval in zastopal program Socialdemokratske stranke. Program Socialdemokratske stranke temelji na razvoju posameznika, kjer je država tista, ki zagotovi pogoje, da se posameznik lahko, razvije in posameznik, ki je zadovoljen, tudi družbi več vrača, delimo, da bi bil vsak od nas srečen in bo srečen, če ga bodo obkrožali srečni ljudje. Socilademokratom lastne koristi niso v ospredju; naš cilj je družba svobodnih in ustvarjalnih posameznikov, ki bodo v pravi, demokraciji in ne navidezni kakršna postaja, lahko ustvarjali svojo boljšo in lepšo prihodnost na temelju svojih sposobnosti in možnosti, ki naj jih družba posamezniku nudi. Za dosego tega cilja pa Slovenija potrebuje parlament - poslance, ki bodo sposobni preseči svoj vrtiček in pripraviti take zakone, ki bodo vsem zagotavljali enakost pred zakonom in spoštovanje pravnega reda. Naš kandidat dr. Gregor Gomišček je človek, ki to zmore. Vsak dan smo priča slabšemu življenjskemu standardu, pa ne zaradi vlade, ki deluje tri mesece, temveč zaradi elite, ki vlada že osem let. delimo si živeti bolje, zato pa moramo tudi sami nekaj storiti. Pojdimo na volitve in oddajmo svoj glas za spremembo, ki jo bo zastopal naš kandidat dr. Gregor Gomišček.
Prepričana sem, da nas je veliko, ki tako mislimo, zato bomo 15. oktobra glasovali za dr. Gregorja Gomiščka.
Ladka Furlan Občinski odbor Logatec
CAS JE ZA SLOVENIJO
m m m m
■ 1
■■■■■■
■■■■■■■
strankamladihslovenije
www.sms-rfladi.com
Vstopili smo v novo tisočletje - tak vstop simbolično pomeni nov začetek, pomeni pogled naprej in nas potiska stran od preteklosti. Tega se še posebno zavedamo mladi, kajti vrhunec našega življenja šele prihaja in zato je prihodnost še posebej naša skrb.
Občutek nemoči, ki danes preveva ljudi v Sloveniji, nas je prisilil v združitev, prisilil aktivno mladinsko družbo, da se poveže med seboj v politično gibanje, ki ni ne ideološko ne zgodovinsko obremenjeno. Tako smo postali STRANKA MLADIH SLOVENIJE.
Sodimo, da so bila leta po osamosvojitvi kljub vsemu uspešna, saj je Slovenija premagala začetne gospodarske težave, ki so izvirale iz razpada nekdanje države. Skoraj v celoti se je izpeljalo usklajevanje zakonodaje z novo ustavo in vzpostavile so se ustanove pravne ter demokratične države. Vseeno pa menimo, da je začetni zagon, kije poganjal te spremembe, začel prehitro pojenjati in seje do danes skorajda ustavil. Slovenija je nasedla na čeri ideoloških in strankarskih bojev, kar se odraža v njeni neučinkovitosti. Stari in mladi v STRANKI MLADIH SLOVENIJE smo vsemu navkljub prepričani, da v kolikor ne ponovimo napak iz bližnje preteklosti, lahko verjamemo v prihodnost in nadaljnji razvoj Slovenije, pri tem pa nedvomno potrebujemo sveže ideje in mladostni zagon:
Matevž Pod jed
LOG ATČAN -VEDNO
ŠTUDENT SOCIOLOGIJE -REDNO
TABORNIK, ŠPORTNIK, NOVINAR - OBČASNO
POLITIK-NIKOLI
KANDIDAT STRANKE MLADIH SLOVENIJE
fyai£e novice
stran
NAGRADNA KRIŽANKA  NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA
PRIPRAVA ZA PRILAGODITEV DVEH
PRIPRAV
DEI OBRAZA
CEVASTA
SUMERSKI BOG NEBA
REPUBLIKA SLOVENIJA
KOPENSKI SVET
SLOVENSKI
II MAIAJEC (ZORAN)
KRAJ PRI LOGATCU
GRŠKI PRAOČE
SLOVENSKI SKLADATELJ (UROS)
Češka denar. ENOTA
VRSTA ZREZKA
OMLACEN SNOP ZDA
KRAJ PRI UUBUANI
SREDOZEMSKI GRM, ZAČIMBA
MAJHNA ROKA
REC. PREDMET
STARA UTEZ
KITAJSKA REKA V MANDŽURIJI
SLADKO PENEČE SE VINO
LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA
GRŠKI BOG VETROV IN VIHARJEV
ŽIVAL Z
NADALJE VANJI GESLA
GR. BOGINJA JUTRANJE ZARJE
DODATEK JEDEM
MADŽAR: SKO MOŠKO IME
VODITELJ TVDNEV. (TOMAŽ)
BICIKLE
LJUDSTVO V
ZAHODNIH PERINEJIH
KIT. FILOZOF MACIOS
VRSTA ACFJATNE CELULOZE
STO
NERESNICA
OSETOV
PRIPADNICA NEMŠKEGA NARODA
OPAZOVALEC
TANTAL
FORDOV AVTOMOBIL
ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA
VIRUSNO OBOLENJE
GL. MESTO DAN. OTOKA
KDOR JE V DO NOSNI SLUŽB' KORIT NIK
NESPAMETNO NEPRE MIŠLJENO GOVORJENJE
V STR. RIMU JAVNA HIŠA
HUDIČ, ČRNUH
SLOVENSKA TELOVADKA (JASNA)
VZDEVEK ONASISA
ALPE AĐRIA
RDEČA KOVINA
T. MOŠKO IME
PRIPADNICA OB ROV
STGR.PO TUJOCl PEVEC
KAMNITO
POKOJNA AVSTRU. SMUČARKA
PRIDELOVALEC SADJA
PROSTOR ZA ZBIRANJE NEUPORABNIH STVARI
BOG GOZDOV,
poj rte
OKRAS MOM« OBRAZA
ZARA, . LONEC, VRC
ZAPOR
POKONCN STOŽEC
IZOLACIJA
SL PESNICA NOVY
POSODA ZA PEČENJE
ZIDARSKA ŽLICA
GRŠKA BOGINJA PRAVICE
PESEM V ČAST APOLONU
am[r. zdrav nik (jesse iviluaza;
IZUMRLA PTICA Z NOVE ZEIAN.
NASLOV PRIPADNIKOV VIS. PLEM. VANGUII
PLESNIVA STVAR.
plesen:
KOCBEK
ROMULOV BRAT
SVETINA
LIJAK,
SVETNIŠKI SIJ
nenavadne Čezmorske stvari
OCEPEK
GORA V
ZEMLJIŠKA KNJIGA
Rubriko ureja Ksimeroni Vrbetic
POSLUŠAJTE OKTOBRA
ANDREJ SIFRER: MUZA MOJ'GA BLUZA
(ŠIFCO Rec/ DALLAS REC
Mednarodni vandrovec Andrej Sifrer je pred kratkim izdal dolgo-napovedovani album "Muza moj'ga bluza", na katerem se ponovno spogleduje s svojo prvo ljubeznijo bluesom, kajti prvemu studijskemu posnetku, ki je privekal na svet leta 1 977, je bilo naslov "Zoboblues", ki pa ni prevladujoča glasbena glasbena oblika na plošči, je pa rdeča nit, kajti deset novih skladb je stilsko tako razpihanih, kot njihov avtor. Na novem albumu se nahaja tudi že vsem znana pesem "Ženske, ki pijejo pivo", ki je nastala na osnovi izjave čudovite prsate češke manekenke Eve Herzigove v nemški reviji Petra: "Ko sem bila še deklica, mi je dedek zaupal: Evica, če hočeš imeti lepe joške, pij pivol Zato ga tudi pijem! Poleg že omenjene pesmi nov album prinaša tudi upesnitev Prešernove pesmi "Neiztrohnjeno srce" za katero Andrej pravi: če pa Neiztrohnjeno srce ni blues, poten pa res ne vem kaj je! "Album je nastajal v sončni Kaliforniji s pomočjo Andrejevih prijateljev z one strani Atlantika.
Nagradno vprašanje Logaških novic in založbe Dallas Records:
Napišite naslov velike uspešnice s predhodnega albuma Andreja Šifrerja ? S pravilnim odgovorom boste postali lastnik novega albuma: Muza moj'ga bluza. Odgovore pošljite na uredništvo Logaških novic: Čevica 4, 1370 Logatec ali na e-mail:novice@mali.si, do 25. 10. 2000.
Izžrebanci nagradnega vprašanja rubrike Poslušajte septembra
CD ploščo Narodni Čuki: Kraljestvo naše sreče dobi Roman Šneberger, Cesta Krimskega odreda 1 5, Vrhnika.
Kaseto Narodni Čuki: Kraljestvo naše sreče dobi Majda Stare, Vas 7, Vrhnika. Album Đorda Balaševića prejme Mojca Čehovin-Kavčič, Loka 9, Logatec. Nagrade lahko dvignete na uredništvu Logaških novic, Čevica 4, Logatec.
Zvezdni utrinek
V karte in med zvezde kuka Bernarda
V uredništvo smo dobili kar nekaj pisem z željami, da bi v Logaških novicah uvedli rubriko, v kateri bi vedeževalka odgovarjala na vaša pisma in napovedovala prihodnost. Tovrstne želje smo lahko zasledili tudi v anketi iz prejšnje številke Novic. Odločili smo se, da vam ugodimo in k sodelovanju smo povabili vedeževalko Bernardo.
Z vedeževanjem se ukvarja že zelo dolgo, saj meni, da tudi tako na nek način pomaga ljudem - opozarja jih na nevarnosti in jim svetuje. Svoj dar je podedovala po prababici, sicer pa jo je neznano začelo privlačiti že zgodaj. Zase pravi, da je razpeta med zemljo in nebom. Rada ima stare hiše, starine, cerkve... Prisega na red in disciplino, v življenju ne zna sovražiti - jezi se, vedno pa odpušča. Njeno pozornost pritegnejo globoki in tankočutni ljudje, čeprav je zelo rada tudi sama. V naravi najde svoj notranji mir in navdih, obožuje živali. Piše pesmi, je zelo globok človek. Zatrjuje, da je sama človek, ki išče tisto, česar ni. To, a ne samo to, je Bernarda.
Če želite, da vam Bernarda napove vašo prihodnost, odgovori na vprašanja, ki vas zanimajo, pišite na uredništvo Logaških novic, Čevica 4, Logatec.
90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz UKV-STEREO-RDS
Nekaj zanimivih oddaj:
- vsak dan ob 1 1 h in 1 7h - lokalne novice
- vsak dan ob 1 1.30 - brezplačni mali oglasi
- vsaka nedelja ob 12.45 - tedenska črna kronika - tudi za logaško občino
- sobota 7. oktobra ob 9h: soočenje kandidatov, ki kandidirajo v 3. okraju - 1. volilna enota (Logatec, Cerknica)
Pravilno rešeno geslo iz prejšnje križanke je: tradicija jamči kvaliteto
Izžrebani nagrajenci so:
1. nagrada, komplet ročnega mizarskega orodja v vrednosti 6.000,00 SIT:
Breda Celeč Poštni vrt 6, Logatec
2. nagrada, leseni podstavek za nože, majica in kapa:
Marija Selšek, Rovtarska 3, Logatec
3. nagrada, leseni podstavek za nože in kapa:
Vinko Urbas, Tržaška 90 d, Logatec
4. - 7. nagrada, leseni podstavek za nože: Ida Zigon, Grčarevec 9 b, Logatec
Jože Krvina, Vrh Sv. Treh Kraljev 1 8, Rovte Danijela Gostiša, Dajnkova 40, Ljubljana Pavla Kralj, Pavšičeva 26 a, Logatec
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na uredništvu Logaških novic, Čevica 4, Logatec.
Tokratna križanka prinaša novih devet nagrad, ki jih za pravilno rešeno geslo podarja Gasilska zveza Logatec.
1. nagrada: knjiga Primoža Hienga Sv. Florjan
2. nagrada: knjiga dr. Branka Božiča o 1 30-letnem razvoju gasilstva na Slovenskem
3. in 4. nagrada: video kaseta Gasilec Samo
5. in 6. nagrada: mapa
7. nagrada: dežnik
8. in 9. nagrada: majica
Pravilne rešitve pošljite na naslov Logaških novic ali po e-mailu, najkasneje do 25. oktobra. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešena gesla, ki jih bomo prejeli po pošti, faxu ali e-mailu.
AVTO SOLA
Tečaj cestno-prometnih predpisov A,B,C,E in H KATEGORIJE
BO 9. 10. 2000, OB 18. URI.
POPUST ZA DIJAKE IN STUDENTE.
IZPITNO VOŽNJO LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI LJUBLJANI.
Organiziramo tečaj iz varstva pri delu s traktorjem.
Inf. in prijave:
AVTOŠOLA, Stara c. 23, Vrhnika tel.: 061 / 750 40 40
URADNE URE: torek, sreda, četrtek od 12. do 17. ure
vsak dan od 7. do 19. ure, GSM: 041 / 739 838
čistilni servis
METLA
VAM NUDI:
NOTRANJE ČIŠČENJE VSEH VRST STAVB, PISARN, TRGOVIN, URADOV IN DRUGIH
POSLOVNIH ZGRADB.
GSM: 041/ 521-040
stran
novice
Obnova strehe na vrtcu
Ob vsakem najmanjšem dežju je na ravnih delih strehe dolnjelo-gaškega vrtca pričelo zamakati. Zato so se na Občini odločili, da še pred zimskimi meseci obnovijo in preuredijo ravne dele na strehi.
URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC -6.10.2000 LN 10/2000
Stroške, okrog milijon tolarjev, bo Občina pokrila iz naslova rednega vzdrževanja objektov. Istočasno so se odločili in podstrešni del namenili za plinsko kotlovnico, saj se vrtec sedaj ogreva preko šole. Ni pa še znano, kdaj bodo dobili lastno ogrevanje.
Na podlagi 3. člena Zakona o javnih financah (Urad. list RS, štev. 79/99) in 29. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (Urad. list RS, štev. 9/00) je Občinski svet občine Logatec na 14. redni seji dne 12.09.2000 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI NEPOSREDNIH IN POSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA OBČINE LOGATEC
S tem sklepom se določijo neposredni in posredni uporabniki občinskega proračuna: NEPOSREDNI UPORABNIKI OBČINSKEGA PRORAČUNA
Zap. štev.	Šifra uporab.	Matična številka	Šifra ustan.	Ime	Kraj	Občina
1.	7563	5874661	2	Občina Logatec	Logatec	Logatec
2.	8206	5027152	2	KS Hotedršica	Hotedršica	Logatec
3.	8207	5020387	2	KS Laze	Laze	Logatec
4.	8208	5029325	9	KS Tabor Logatec	Logatec	Lcgatee
5.	8209	5017785		KS Naklo Logatec	Logatec	Logatec
6.	8210	5030013	2	KS Rovte	Rovte	Logatec
j	8211	5758955	z.	KS Log-Zaplana	Rovte	Logatec
8.	8212	5029368	2	KS Vrh Sv. Treh Kraljev	Vrh Sv. Treh Kraljev	Logatec
9.		5029406	2	KS Trate	Medvedje Brdo	Logatec
VVZ Kurirček se zahvaljuje gospodu Jerina Jožetu za podarjeno igralo.
II. POSREDNI UPORABNIKI OBČINSKEGA PRORAČUNA
Zap. štev.	Šifra uporab.	Matična številka	Šifra ustan.	Ime	Kraj	Občina
1.	6381	5050294	2	Vzgojno varstveni zavod Kurirček	Logatec	Logatec
2.	6661	5084687	2	Osnovna  šola 8. talcev Logatec	Logatec	Logatec
3.	6662	5085071	2	Osnovna šola Tabor Logatec	Logatec	Logatec
4.	6663	5912792	2	Osnovna šola Rovte	Rovte	Logatec
5.	7114	5103819	2	Glasbena šola Logatec	Logatec	Logatec
6.	3039	5286204	1	Center za socialno delo Logatec	Logatec	Logatec
7.	3726	5848083	2	Knjižnica Logatec	Logatec	Logatec
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine Logatec in se posreduje Ministrstvu za finance.
Številka: 405-02/00-1 Datum: 04.09.2000
ZUPAN
OBČINE LOGATEC Janez NAGODE, l.r.
KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Enota za kmetijsko svetovanje Logatec
Rubriko ureja : kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik
Odvzem vzorcev zemlje na travinju
Zelo redki so kmetje, ki se odločajo za analizo zemlje svojega travinja. Posledica tega pa je gnojenje travne ruše na pamet in brez strokovne podlage. Pravi gospodar in uspešen kmet mora vedeti, kaj je v tleh in kaj določene rastlinske združbe za svojo rast in razvoj potrebujejo. Da se izognemo nepotrebnim napakam pri gnojenju ter s tem vsem negativnim posledicam, Kmetijska svetovalna služba priporoča odvzem vzorcev na štiri leta na istem travinju. Sedaj je torej čas, da vzamemo vzorce ter na podlagi dobljenih rezultatov naredimo gnojilni načrt.
Novi sistem označevanja govedi
Tudi v Sloveniji prehajamo na novi sistem enotnega označevanja in registracije govedi, ki bo omogočala štedljivost govedi od rojstva do konca življenja. Enotnost na tem področju je nujna zaradi priključevanja Slovenije EU, obenem pa nam bo omogočeno pridobivanje varne in zdrave hrane za potrošnika. Kakšne naloge ima pri tem kmet, če želi kasneje dobiti državno premijo?
Naloge imetnika govedi:
ob rojstvu teleta:
• tele označiti do starosti 20 dni
izpolniti in odposlati obrazec potrdila o označitvi vpisati tele v knjižni register govedi na gospodarstvu ob nakupu živali oz. ob vsakem prihodu živali z drugega gospodarstva: izpolniti kupon na potnem listu ter ga odposlati v sedmih dneh vpisati prejem živali v knjižni register govedi na gospodarstvu ob prodaji živali oz. ob vsakem odhodu živali na drugo lokacijo: izpolniti kupon na potnem listu ter ga odposlati v sedmih dneh vpisati oddajo živali v knjižni register govedi na gospodarstvu ob odhodu na skupni ali planinski pašnik, razstavo ali sejmišče: obvestiti pooblaščenega veterinarja
vpisati začasni premik živali v knjižni register govedi na gospodarstvu
ob poginu živali, izgubi živali ali če je bila žival ukradena:
obvestiti pooblaščenega veterinarja
veterinarju oddati izpolnjen potni list
vpisati odhod živali v knjižni register govedi na gospodarstvu
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/98 in 70/2000) in 18. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 5/99) ter 19. člena Poslovnika Občinskega sveta (LN št. 5/99) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 14. redni seji, dne 12.09.2000, sprejel naslednji
SKLEP
i.
Občinski svet Občine Logatec potrjuje novo ceno storitve ravnanja z odpadki za podjetja in obrt ter javne ustanove v Občini Logatec, ki jo je predlagalo Komunalno podjetje Logatec kot izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in sicer:
Mesečna cene tedenskega odvoza smeti za 240 I posodo za javne ustanove 2.063,17 SIT
Mesečna cena odvoza smeti za 1 m3 volumna posode za javne ustanove 8.596,54 SIT
Mesečna cena tedenskega odvoza smeti za 240 I posodo za obrt in podjetja 2.888,44 SIT
Mesečna cena odvoza smeti za 1 m3 volumna posode za obrt in podjetja 12.894,81 SIT
Cena odlaganja za 1 m3 prostornine komunalnih odpadkov na komunalni deponiji za javne ustanove     1.983,82 SIT
Cena odlaganja za 1 tono komunalnih odpadkov na komunalni deponiji za javne ustanove 6.612,73 SIT
Cena odlaganja za 1 m3 prostornine komunalnih odpadkov za obrt in podjetja ' 2.777,34 SIT
Cena odlaganja za 1 tono komunalnih odpadkov za obrt in podjetja
9.257,82 SIT
Cene se mesečno usklajujejo z rastjo cen na drobno.
Nova cena začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah v Logaških novicah, uporablja pa se od 1. oktobra 2000.
II.
Ta sklep velja takoj.
OBČINA LOGATEC Občinski svet Številka: 380-05/00-3 Datum: 13.09.2000
OBČINA LOGATEC OBČINSKI SVET ŽUPAN
Janez NAGODE, l.r.
Na podlagi določil 3. člena Pravilnika o Februarskih priznanjih Občine Logatec, sprejetega dne 20.07.1999, objavljamo
RAZPIS
za podelitev Februarskih priznanj Občine Logatec I.
Februarsko priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture v najširšem pomenu.
II.
Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije, skupnosti ali upravni organi. Predlogi morajo biti pisni, na obrazcih, ki so na voljo v vložišču Občine Logatec. Rok za oddajo predlogov, naslovljenih na Občino Logatec, Odbor za šolstvo, šport in kulturo, Tržaška 15, 1370 Logatec, je 30. november 2000.
III.
0 prejemnikih priznanj odloči odbor na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje odbor. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, v februarju 2001.
ŽUPAN
Janez NAGODE, l.r.
iopđc novice
stran
od 1. oktobra do 20. oktobra
pri nakupu sveč v delavnici na Tržaški c. 34, ali v trgovini na Notranjski c. 14 v Logatcu.
Jesenska ponudba
SEMENARNA CVETLIČARNA
Ida Petrovčič s.p.
Sinja Gorica 18 1360 Vrhnika tel.: 01 7505 918 GSM: 041 730 102
^ -grmičevje - trajnice
- mačehe
- čebulnice
- pesek ?a grobove in ?emljo ^f* - krijanteme v loncih
CllO S KOMPAS
CLIO KOMPAS
že za 1.669.000,00 SIT
(2x air bag, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, radio Sony, lita platišča)
OMEJENA KOLIČINA VOZIL
- 200.000 SIT
za vaše rabljeno vozilo
TWINGO že od 1.365.000 SIT CLIO že od      1.450.000 SIT
RENAULT MEGANE:
SUPER ponudba v mesecu OKTOBRU
Na zalogi imamo vse dimenzije zimskih avtoplaščev priznanih znamk
(S
«1 •
Pooblaščeni prodajalec in serviser RENAULT, Podljubin89j, 5220 Tolmin
PSC TOLMIN 05/38000 24
PSC IDRIJA 05/373 40 41
PSC LOGATEC 01/750 98 58
(zastopstvo in prodaja
Guillemot
37.900 SIT
115 MU/ 350 mnja \W\s/s 7011 llicoii laels/S fil 20 mrjjči lri<in!!l»:s/s
od avgusta 2000 uradni zastopnik in prodajalec
Procese*?/
AMDtt
Vse cene vsebujejo
32MB
79.900 SIT   ^ 99.900 SIT
532MB 200 MHZ 800 mcga pfcels/s 1000 mejja lenels/s Ul 25 mcija liiunolcs/s
2007220 MHZ 800/880 mcjja pisels/s 1000/1/00 mcijit lesels/s TAL 25/21.5 mejja lrlant.Hu/s
21900sit 700MHz 49900 sit 650MHz 29.500 sit 800/850MHz 62900/81900 sit 700MHz 35500 sit 900/JOOOMHz 98.700/97X500 sit Osnovne p/ošče
uran
JHr THERMALTHAKE
SOCket 3 70/A : 3.700 sit
slot I - SCCC2 : 4.500 sit slot /V - seccl  : 4.700 sit
A SOS A7V RT/33 A S iT KT7 RT/33 A SiT RT7 RAtD RT/33 luc/cyStar R7VA/33 Luc*yStar R7T JUT/33
52300 sit +8*700 s/t 52.900 s/t 29*500 s/t 32.900 s/t
MUCI « »0»
PtexWriter 8/4/32A in i2/10/3U^
At/crostar R7TPRO RT/33 35.500 s/t
Pestra izbira sistemov Intel {Celeron, Pentium III) ter AMD {Duron, Atnlon)l
Domači    Duron • akciia Igralni
StMOsit
—t-t i- UJ"
79.890 sit
intel celeron II 600
lucky star va693am ud66
64mb ram
ibm 20.1gb 5400 ali 3D 128bit 32mb agp yooćooZ 1000 16mb agp rmdi tower, fdd
intel celeron II 600 pcchips 754LMRT
64mb ram seagale 17gb 5400
rriiaco
Opekarska 51A, Ljubljana
T:01/2c339315 F:01/2£39314
prodaja@mlacom.$i, http://wwiiv.mlacom.6i
cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 80w modem 56kb v90 lan 10/100 UTP cherry g83 slo logitech pilot wheel
midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32brt stereo 3d
speakers 200w modem 56kb v90 amr cherry g83 slo logitech pilot wheel
AMD Duron 600 lucky star K7T ud66 AGP 4X, 133MHz
64mb ram ibm 20.1gb 5400 RIVA TNT2 16mb agp midi tovver, fdd cdrom 48x ide, sound 32bit stereo 3d speakers 150w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
intel celeron II600 abit bx133 raid udlOO 64mb ram ibm 15 gb7200 guillemot 3D prophet MX 32mb, midi tovver, fdd cdrom teac 40xide creative live! player 1024 aeative 4 point surround modem usr 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
[35.900 sit 161.300 sit 157.500 sit 235.500 sit naročeno pošiljamo tudi po hitri pošti!
SALON KERAMIKE m KOPALNIŠKE OPREME
NUDIMO VAM
vse za centralno kurjavo vodovodno instalacijo
keramične ploščice anskih proizvajalcev
	
	
' il ' jljA.  1 ?      ' 1	
1 <	
I ;
- sanitarno keramiko
- vodovodne armature ■ kopalniško pohištvo
ODPRTO: od 8. do 19. ure, od 8. do 13. ure
gradbene storitve la trgovina Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec
tel: 01/7543 398. 7542 485, fax: 01/7543 522
FIAT PUIMTO
gggj - Pet let brez pologa
PodHrosevco34b,]360Vrhnib ^.(01)755 25 98, FAX: (01) 754 95 30 GSM: 041 708456
FIAT BRAVA in BRAVO
Ugodni poslovni najem za vozili BRAVA in BRAVO od 279 DEM do 337 DEM, v tolarski protivrednosti odvisno od modela.
UGODNA PRODAJA TESTNIH VOZIL!
obiščite:
AVTOTRADE d.o.o., Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika telefon: (01) 75 05 199 ali 75 57 900
«faf£e novice
TRGOVINA IN SERVIS KOLES
GOTOVINSKI POPUST
Delovni čas-9-00-12.00 in 14.00-19.00 sobota: 8.00 -12.00
Novost na slovenskem trgu je blagovna znamka HORE, pod katero se predstavljajo izdelki nove generacije spodnjega športnega perila izdelanega iz KLIMATEXA. Perilo izdelano iz tega materiala ima izboljšane lastnosti od dosedanjih izdelkov.
Vsi HORE izdelki odvajajo vlago od telesa, pozimi grejejo in poleti hladijo. Delujejo antibakterijsko, ne povzročajo alergij in se hitro sušijo. Model SANDRA ima tudi UV zaščitni faktor 7 kar omogoča tako imenovano sončenje skozi oblačilo .
2e imate nove ?
mm
mm®
KMALU B
NOVE TELEFONSKE ŠTEVlit
Pravočasno poskrbite, da vas bodo vaši poslovni partnerji, znanci prijatelji lahko poklicali na novo telefonsko številko.
telefoni 017509 600
io^L novice
- snsce
V petek in soboto se lahko zavrtite ob prijetni glasbi
Vabimo vas v prijetno urejen lokal, na izvrstne dobrote iz naše kuhinje.
Sinja Gorica 12a, telefon: 01/ 755 34 77
zikom
ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. Betajnova 51, tel.: (01) 7504 880, fax: (01) 7504 751 1360 Vrhnika, Slovenija
PRODAJNI SALON POHIŠTVA
VRHNIKA, TRŽAŠKA 11 (SALON LIKO)
AKCIJA
1. STOL PISA 4.500 SIT
2. MIZA LOCARNO 18.000 SIT
3. KOT LOCARNO 30.000 SIT
4. STOL AMICA 7.999 SIT
AKCIJSKE CENE VELJAJO DO ODPRODAJE ZALOG. PRODAJNI POGOJI ZA BLAGO IZ REDNE PRODAJE
IN VELJAJO DO 19. 10. 2000
PLAČILNI POGOJI
gotovinsko plačilo nad 100.000 SIT 10% popust kreditne kartice nad 100.000 SIT 7% popust gotovinsko plačilo pod 100.000 SIT 8% popust kreditne kartice pod 100.000 SIT 5% popust čeki NOVE LB nad 100.000 SIT 1+5 čeki NOVE LB pod 100.000 SIT 1+2
VABLJENI VSAK DAN
OD 9.30 DO 17.00 URE IN SOBOTO MED 8.00 IN 12.00 URO.
PRVA MOBILNA TELEFONSKA GOVORILNICA
Saxo Phone 1.0
- voznikov airbag
- kovinska barva
- GSM Mobi paket
SAMO 1.420.000,00 SIT
XSARA - AKCIJA SE IZTEKA!
FRESH
PLAISIR
.Vt/Ul
BERLINGO 1.4 i
dvojna drsna vrata, klimatska naprava, kovinska barva
promocijska cena 2.550.000 SIT
AVTO
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTV0 LIČARSTV0
CITROEN
MERLAK'
Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika tel./fax: (01) 7551 007,7553 807
avtotehna W0§ in Urbas
Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/ 7051 725, 7051 735
d.o.o.
OPEL CORSA
cenejša od 90.000 SIT do 170.000 SIT
S. KRK
OPEL AGILA
ASTRA CLASSIC že od 1.672.000,00 SIT
PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI: jODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA!
VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
^ašL novice
o
S
-MEHANIKA
- KLEPARSTVO
- LIČARSTVO -OPTIKA
P E L J H A N
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Volksvvagnovo super jesensko posojilo za vozila Polo!
Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele
znamk
volksvvagen in audi. Hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del, ki ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo podaušano garancijo za določene dele avtomobila
tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo"v kakovostne avtoplašče ...
Slika je simbolna
Že od 23.850 sit* mesečno dalje
V sodelovanju s podjetjem Porsche kredit in leasing smo to jesen pripravili izredno ugodno posojilo za nakup vseh modelov vozila Polo, tudi limuzine in varianta. Posojilo vključuje 30% polog pri 72-mesečni odplačilni dobi. Veljavno je za vozila, ki so kupljena ali naročena v času med 15. 09. in 15. 10. 2000. Ujemite to enkratno priložnost, saj časa in vozil ni več veliko.
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
Polo
' cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij.
MPD
P E L J H A N
IDRIJA, Grilčeva 4,      POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 05/37 43 200,     tel.: 05/ 700 1611, fax: 05/ 37 43 219      fax: 05/700 1616
WWW.MPI.SI Delovni čas: 8. -12. ure 13. -17. ure
Logaške novice, glasilo občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje - Tisk: Mali d.o.o. - Odgovorni urednik: Anton Mali - Stalni sodelavci(ke): Janja Peterlin, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Černigoj, Maša Zupančič, Urška Modrijan, Ajda Žižek, Roman Rupnik, Marcel Štefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Ćuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredništva: Logaške novice, Mali d.o.o., Čevica 4, 1370 Logatec, telefon (01) 750 96 60, fax (01) 750 96 64, e-mail: novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po 1. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno. Online novice: http://www.mali.si.   DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: (01) 750 96 60
posoda s cedilom za zelenjavo
PRODAJNI PROGRAM:
vijaki, žičniki, drugi žični izdelki, stavbno in pohištveno okovje, izdelki črne metalurgije, ročno orodje,
električno ročno orodje in stroji, kmetijski in gozdarski program, stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material, barve, laki in pribor, varilno-tehnični material.
NOVO! NOVO! NOVO!
Izdelki za gospodinjstvo
garnitura za zmrzovalnik ROTHO 4 kosi
12 delna garnitura posoda CS SOLINGEN
i
škaf in košara ROTHO Geometric
ME
RKURJg!
VROČE
CENE
Prodajalna KOMPLET, Obrtna cona Logatec 23, Logatec
Telefon: (011 75 43 673. Delovni čas: med tednom od S. do 19. ur; v soboto od 8. do 12. ur:
Angela Menart s.p. Notranjska c. 14 tel.: 01 7542 152 GSM: 041 735 740
delovni cas:
vsak dan od 8.00 do 19.00 ob sobotah od 8.00 do H.00 ob nedeljah in praznikih zaprto
Velika izbira zlatega nakita - ugodne cene. Pestra izbira daril za vse priložnosti in vsak žep. Izdelovanje cvetličnih aražmajev za vse priložnosti
V najtežjih trenutkih bomo diskretni z vami - POGBEBNK &TOKITVE.
NOVO! NOVO! NOVO!
Darilni boni in prodaja srebrnega nakita.
Cvetličarna v Gornjem Logatcu na Tržaški centi 114 bo 30. in 31. oktobra odprta od 9.00 do 16.00 ure.
L
^ ^ Ob Dnevu mrtvih bo naša cvetličarna poslovala
^     tudi v torek 31. oktobra 2000 od 9.00 do 16.00 ure.