327 STROKOVNI ČLANEK Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarkopenije Avtorske pravice (c) 2023 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarkopenije Ultrasound imaging in the diagnosis of sarcopenia Cene Jerele,1 Taja Jordan,1 Nada Rotovnik Kozjek2,3 Izvleček Sarkopenija je izguba mišične mase in funkcije, ki zmanjša kakovost življenja, povzroči fizično oslabelost in je povezana z večjo umrljivostjo. Za postavitev zgodnje diagnoze in za uspešno zdravljenje sarkopenije so potrebne varne, dostopne in natančne diagnostične metode. Ultrazvočna slikovna preiskovalna metoda se vse pogosteje uporablja za oceno mišične mase in kakovosti mišic. S pomočjo različnih ultrazvočnih parametrov lahko sklepamo o količini mišične mase kot tudi o kakovosti mišičnega tkiva. Z uporabo standardiziranih protokolov opravljanja meritev lahko dosežemo večjo natančnost in ponovljivost preiskave. Pomanjkanje jasno določenih mejnih vrednosti in nepopolna standardizacija protokolov in po- nekod slaba korelacija parametrov z dejansko fizično zmogljivostjo bolnikov za zdaj še zavirajo širšo uporabo ultrazvočne preiskave v kliničnem okolju. Kljub temu z naraščujočim številom raziskav na tem področju ultrazvočna preiskava pridobi- va veljavo pri vsakdanji klinični obravnavi sarkopeničnih bolnikov. Abstract Sarcopenia is defined as age-related loss of muscle mass and function associated with decreased quality of life, increased physical disability, and mortality. Safe, cost-effective, and reliable diagnostic methods are needed for the early diagnosis and treatment of sarcopenia. Ultrasound is an imaging modality increasingly used for the assessment of muscle mass and muscle quality. Using ultrasound parameters, we can predict muscle mass and gain information on muscle tissue quality. Standardized ultrasound imaging protocols can increase the accuracy and reliability of the results. However, the lack of standardized protocols, no clear definition of cut-off values, and sometimes poor correlation of ultrasound parameters with patients’ clinical performance all have a negative impact on the clinical implementation of ultrasound. Nevertheless, with the rapidly growing research, ultrasound is gaining traction in the clinical workup of patients with sarcopenia. Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal 1 Klinični inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 2 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 3 Oddelek za klinično prehrano, Onkološki inštitut, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Cene Jerele, e: cene.jerele@gmail.com Ključne besede: sarkopenija; ultrazvočna preiskava; mišična masa; kakovost mišic Key words: sarcopenia; ultrasonography; muscle mass; muscle quality Prispelo / Received: 19. 5. 2022 | Sprejeto / Accepted: 6. 4. 2023 Citirajte kot/Cite as: Jerele C, Jordan T, Rotovnik Kozjek N. Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarkopenije. Zdrav Vestn. 2023;92(7–8):327–34. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3366 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3366 doi 19.5.2022 date-received 6.4.2023 date-accepted Skeleton, muscle system, rheumatology locomotion Okostje, mišice, revmatologija, lokomocija discipline Professional article Strokovni članek article-type Ultrasound imaging in the diagnosis of sarco- penia Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarko- penije article-title Ultrasound imaging in the diagnosis of sarco- penia Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarko- penije alt-title sarcopenia, ultrasonography, muscle mass, muscle quality sarkopenija, ultrazvočna preiskava, mišična masa, kakovost mišic kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2023 92 7 8 327 334 name surname aff email Cene Jerele 1 cene.jerele@gmail.com name surname aff Taja Jordan 1 Nada Rotovnik Kozjek 2,3 eng slo aff-id Clinical Institute of Radiology, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 1 Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Department for Clinical Nutrition, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za klinično prehrano, Onkološki inštitut, Ljubljana, Slovenija 3 328 OKOSTJE, MIŠICE, REVMATOLOGIJA, LOKOMOCIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3366 1 Uvod Sarkopenija je izguba mišične mase in funkcije, ki prizadene 6–22 % starejših (1). Zmanjšanje mišične mase je lahko posledica fizioloških (predvsem hor- monskih) sprememb v starosti (primarna sarkopeni- ja) ali pa posledica različnih bolezenskih stanj, telesne nedejavnosti in je pogosto povezana z motnjami pre- hranskega stanja, predvsem s podhranjenostjo (sekun- darna sarkopenija) (2). Sarkopenija vodi v krhkost, zmanjšano kakovost življenja, telesno oslabelost, večjo umrljivost in višje stroške zdravljenja (3-7). Kot izhodišče za postavitev diagnoze sarkopenija v klinični praksi uporabljamo prisotnost zmanjšane mišične jakosti, potrdimo pa z meritvijo zmanjšane mišične mase ali zmanjšane kakovosti mišičnega tkiva in zmanjšane telesne zmogljivosti (2). Čeprav je sarko- penija sorazmerno dobro raziskano stanje, je natančna ocena mišične mase in kakovosti v vsakdanjem klinič- nem okolju še vedno težavna (8). Za merjenje mišične mase se v klinični praksi uporabljajo različne metode. Dvoenergetska rentgen- ska absorpciometrija (DEXA) je bila precej časa zlati standard merjenja telesne sestave, vendar je preiskava sorazmerno draga, slabše dostopna in nemobilna (8- 10). Bioelektrična impendančna analiza (BIA), ki je sorazmerno poceni in dostopna preiskava, pa količine mišične mase ne izmeri, temveč jo izračuna, na točnost rezultatov pa lahko pomembno vplivajo številni dejav- niki (11). Najbolj uveljavljeni radiološki metodi merje- nja mišične mase sta računalniška tomografija (CT) in magnetno resonančno slikanje (MR) (3,8,12,13). Obe metodi sta natančni, zanesljivi in varni, vendar zara- di visoke cene, zahtevnosti meritev, nemobilnosti in omejitev pri močnejših preiskovancih nista zelo upo- rabni v vsakdanji klinični praksi (3,8,12). Poleg tega so pri CT preiskavi preiskovanci izpostavljeni ionizirajo- čemu sevanju (14). Ultrazvočna preiskava (UZ) je alternativna metoda za oceno mišične mase in kakovosti, ki se vse pogosteje uporablja v klinični praksi. UZ je neinvazivna, dostop- na, natančna in ponovljiva metoda za merjenje mišič- ne mase v različnih populacijah (8,15-17). V članku so predstavljene najnovejše ugotovitve na področju ocene mišične mase z UZ. Namen članka je ozavestiti strokovno javnost o preprostosti, dostopnos- ti in natančni metodi diagnosticiranja sarkopenije, ki lahko prispeva k zgodnejšemu ugotavljanju in zdra- vljenju te bolezni. 2 Metode Za identifikacijo najnovejših ugotovitev o uporabi UZ za merjenje količine in kakovosti mišične mase je bila uporabljena metoda iskanja PRISMA (18) v podat- kovni bazi PubMed/Medline z uporabo ključnih besed »muscle mass«, »muscle volume«, »muscle quantity«, »muscle quality«, »ultrasound« in »sarcopenia«. Pri iskanju člankov so bili uporabljeni filtri meta analiza (meta-analysis), sistematična pregledna ana- liza (systematic-review), pregledni članek (review) in obdobje 2015–2022. Omejili smo se na članke, obja- vljene v angleščini. Osredinili smo se na raziskave iz štirih področij: “Uporabnost UZ za merjenje mišične mase”, “UZ pa- rametri merjenja”, “Protokoli merjenja” in “Napove- dne enačbe”. 3 Rezultati Pri uporabi opisanega iskalnega niza smo v podat- kovni bazi PubMed odkrili 226 člankov. Po uporabi filtrov (obdobje 2015–2022, metaanaliza, sistematična pregledna analiza in pregledni članek) pa je bilo izbra- nih 30 člankov. Pregledani in ovrednoteni so bili članki z izvlečki. Relevantni so bili članki, ki so obravnavali vsaj 1 od 4 interesnih področij. Končno število vključenih člankov je bilo 13 (Slika 1) (8,19-30). 4 Razprava 4.1 Parametri merjenja Mišično maso in kakovost ocenjujemo s pomočjo UZ parametrov. Parametri, ki jih uporabljamo za dia- gnosticiranje sarkopenije, so debelina mišice, mišični volumen, prečni presek mišice, ehogenost, kót pri- penjanja mišičnih vlaken in dolžina mišičnih vlaken. Novejši metodi za oceno kakovosti tkiva sta CEUS in elastografija, ki pa sta zaradi slabe raziskanosti še v ek- sperimentalni fazi (25). 4.1.1 Debelina mišice in njena količina Debelina mišice je razdalja med dvema mišičnima ovojnicama, ki jo je enostavno izmeriti z UZ in omo- goča visoko ponovljivost (31-33). Največjo ponovlji- vost meritev so ugotovili ob merjenju debeline mišic 329 STROKOVNI ČLANEK Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarkopenije stegna (rectus femoris in vastus lateralis) (Slika 2) in mišic sprednje ulnarne strani nadlahti (flexor digi- torum profundus, flexor digitorum superficialis), z medrazrednimi relacijskimi koeficienti (angl. intra- class correlation coefficient, ICC) med 0,81 in 0,998. Več raziskav je pokazalo zanesljivost parametra v pri- merjavi z referenčnimi slikovnimi metodami (DEXA, CT, MRI) in neposrednimi meritvami na truplih (34- 36). Zgolj 2 raziskavi sta proučevali natančnost debeli- ne mišice v razlikovanju med sarkopenijo in normalno mišično maso s površino pod krivuljo (angl. area un- der the curve, AUC) med 0,63 in 0,89 (37,38). Kljub sorazmerno dobrim rezultatom pa so za splošno upo- rabnost mišične debeline pri napovedi sarkopenije po- trebne nadaljnje raziskave (39). 4.1.2 Prečni presek mišice Prečni presek mišice določa število in velikost po- sameznih mišičnih vlaken in se večinoma meri v točki največjega premera mišice. Ločujemo anatomski preč- ni presek (presek mišice pravokotno glede na njeno vzdolžno os) in fiziološki prečni presek mišice (presek mišice pravokotno glede na potek mišičnih vlaken, imenovan tudi fiziološki prečni presek) (Slika 3). Iz prečnega preseka mišice lahko sklepamo o mišični ja- kosti, saj ta korelira s prostornino mišice (40). Čeprav je taka ocena mišične jakosti posredna, pa je lahko uporabna pri nesodelujočih bolnikih, ki niso sposobni aktivne mišične kontrakcije (41). Slika 1: PRISMA diagram zbiranja strokovne literature. Identifikacija znanstvenih objav v bazah podatkov Zadetki, izločeni zaradi neustrezne vsebine (n = 17) Zadetki, odstranjeni pred presejanjem: - Izločitev s časovnim filtrom (n = 22) - Izločitev s filtrom tipa članka (n = 174) Id en tif ik ac ija Pr es ej an je Vk lju či te v Objave, vključene v pregledni članek (n = 13) Vsebinsko pregledani zadetki (n = 30) Zadetki v bazah podatkov: - PubMed (n = 226) Slika 2: Primer merjenja debeline mišic (DM) na sprednji strani stegna. UZ sonda je v prečnem položaju. Legenda: DMRF – debelina mišice rectus femoris; DMVI – debelina mišice vastus intermedius; DMSS – skupna debelina mišic na sprednji strani stegna; VI – vastus intermedius; RF  –  rectus femoris; F – femur. Vir: arhiv avtorja. 330 OKOSTJE, MIŠICE, REVMATOLOGIJA, LOKOMOCIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3366 4.1.3 Ehogenost Z merjenjem ehogenosti mišice lahko pridobimo informacijo o mišični sestavi (42). Povečana ehogenost mišice je kazalnik mišične degeneracije, ki se kaže s povečanjem deleža maščobe v mišici in vezivnega tki- va – miosteatoza (43). Ehogenost izračunamo z analizo intenzivnosti slikovnih točk. Analizo izvedemo s po- močjo funkcije histograma, ki jo omogočajo številne programske opreme za obdelavo slik. Tovrstna kvantita- tivna analiza sive skale se je izkazala za bolj natančno od vizualne subjektivne ocene UZ slik, vendar zahteva več časa in določitev normalnih referenčnih vrednosti (44). Metoda merjenja ehogenosti ima več omejitev. Ehoge- nost mišic v starejši populaciji je pomembno večja kot v mlajši, kar je potrebno upoštevati pri končni oceni (45). Na oceno lahko vplivajo tudi različni zunanji dejavniki, kot sta npr. indivudualna prilagoditev parametrov ul- trazvočne sonde in status hidriranosti (41). 4.1.4 Kót pripenjanja mišičnih vlaken in dolžina mišičnih vlaken Arhitekturo mišic opišemo s kotom pripenjanja mišičnih vlaken na aponevrozo in z dolžino mišičnih vlaken, oboje pa lahko merimo z UZ (Slika 4). Arhi- tektura mišic igra pomembno vlogo pri ustvarjanju mišične sile in je povezana z mišično funkcijo (46). Pri sarkopeniji se zaradi manjšega števila zaporednih sarkomer zmanjša dolžina mišičnih vlaken, manjši pa je tudi kot pripenjanja vlaken (47). Parametra sta po- vezana z zmanjšanjem maksimalne jakosti kontrakcije in hitrosti kontrakcije mišičnih vlaken pri sarkopeniji (48,49). Meritve arhitekture mišic so močno odvisne od pravilne tehnike merjenja, pri čemer na rezultate vpli- vajo položaj sklepov, mišična kontrakcija med meritvi- jo, postavitev sonde na koži in usmeritev sonde glede na potek vlaken. Poleg tega je meritev dolžine mišičnih vlaken pri večjih mišicah težavna, saj dolžina vlaken ponavadi presega vidno polje standardne UZ sonde. Kljub omejitvam pa je več raziskav pokazalo dobro ponovljivost meritev pri mladih posameznikih (32,50). 4.2 UZ preiskava s KS in elastografija CEUS služi za oceno vaskularizacije mišic. Zmanj- šani krvni pretok v mišicah zaradi manjših poškodb žilja in zmanjšane tvorbe dušikovega oksida je po- memben mehanizem nastanka sarkopenije (51,52). Mitchell s sod. ugotavlja, da s kontrastnim sredstvom SonoVue lahko dokažemo zmanjšan obtočilni odziv mišic na prehranski dražljaj, kar posredno lahko kaže na zmanjšanje ožiljenosti (53). Za morebitno uporabo tovrstne preiskave v kliničnem okolju so potrebne na- daljnje raziskave na bolnikih s sarkopenijo (39). Slika 3: Primer merjenja prečnega preseka mišic. UZ sonda je v prečnem položaju. S pomočjo orodij v programski opremi zajamemo večji del prikazane mišice rectus femoris. Legenda: RF – prekinjena črta; VI – vastus intermedius; F – femur. Vir: arhiv avtorja. Slika 4: Primer merjenja kota pripenjanja mišičnih vlaken (KP). UZ sonda je v vzdolžnem položaju. KP izmerimo kot kòt med mišičnimi vlakni in globoko mišično aponevrozo. Legenda: VI – vastus intermedius; RF – rectus femoris. Vir: arhiv avtorja. 331 STROKOVNI ČLANEK Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarkopenije Preiskava z elastografijo temelji na spremembi bio- mehanskih lastnosti mišice zaradi povečane vsebnosti fibroznega in maščobnega tkiva ter glikiranih presnov- kov (54). Z merjenjem sprememb v togosti mišic lahko pridobimo informacije o njihovi funkcionalnosti (ja- kost, moč, obseg gibljivosti) (26). Ob nasprotujočih si izsledkih dosedanjih raziskav pa ni povsem jasno, ali se v starosti togost mišic poveča ali zmanjša (55-57). 4.3 Protokol merjenja Zaradi svoje velikosti, dostopnosti in udobja za bol- nika je za merjenje mišične mase z UZ največkrat upo- rabljen sprednji kompartment stegenskih mišic. Vsaj pol ure pred začetkom preiskave se odsvetuje telesna dejavnost, pred pričetkom preiskave pa je po- trebno 5 minut ležati (26,58). S spremembo položaja te- lesa se namreč spremeni razporeditev tekočin v telesu, kar pa lahko vpliva na parametre merjena (58). Preiska- va poteka v ležečem položaju, z iztegnjenimi nogami in stopali v povsem navpičnem položaju (26). Za merjenje se uporablja visokofrekvenčna linearna UZ sonda (5– 10 MHz). Potrebno je uporabiti dovolj ultrazvočnega gela, da se izognemo prevelikemu pritisku na mišico, s čimer bi lahko vplivali na meritve. Meritve opravljamo na sprednji strani stegna desne noge. Točka merjenja je na polovici razdalje med sprednjo zgornjo črevnič- no ostjo in zgornjim robom pogačice. Sondo posta- vimo pravokotno na vzdolžno os štiriglave stegenske mišice. Napravimo 3 slike, potem pa sondo obrnemo vzporedno z vzdolžno osjo mišice in napravimo še 3 slike. Ob tem ne spreminjamo nastavitev svetlosti (angl. gain). Slike nato analiziramo s programsko opremo. V literaturi je opisana uporaba prosto dostopnega progra- ma ImageJ (https://imagej.nih.gov/ij), čeprav obstajajo tudi številni drugi ponudniki. S programom slike kali- briramo, nato pa na prečnih slikah napravimo meritve debeline mišice, prečnega preseka in ehogenosti. Meri- tve kota pripenjanja mišičnih vlaken in dolžine vlaken opravimo na vzdolžnih slikah (Slika 2, Slika 3, Slika 4). 4.4 Enačbe za oceno mišične mase Debelina mišice in prečni presek mišice sta parame- tra, ki ju lahko uporabimo za oceno mišične mase (59). Predvsem debelina mišice se je izkazala kot zanesljiv parameter, ki ga lahko uporabimo v napovednih enač- bah za oceno celotne mišične mase telesa (26,60,61). Z razvojem napovednih enačb poskušamo oceno mišične mase na UZ čim bolj približati meritvam pri MRI, ki velja za zlati standard. Van den Broeck et al. v sistematičnem pregledu li- terature ugotavlja, da je za starejšo populacijo belcev najprimernejša enačba Abe et al., saj je sorazmerno na- tančna in hkrati vključuje le 2 meritvi – debelino mišic na anteriornem delu podlahti (ulnarno) in telesno viši- no (9,30): PMM = (4,89 x DMPU x TV) – 9,15 PMM = pusta mišična masa (v kg) DMPU = debelina mišic na anteriornem delu pod- lahti ulnarno (v centimetrih) TV = telesna višina (v metrih) Debelino mišic anteriornega dela podlahti izmeri- mo na 30 % razdalje od stiloidnega procesusa ulne do glavice radiusa (Slika 5). V raziskavi so bile meritve iz napovedne ocene va- lidirane s preiskavo DEXA, standardna napaka oce- ne mišične mase pa je znašala 1,95 kg (9). Slabost te enačbe je dejstvo, da so jo razvili na zdravi populaciji s starostnim razponom 50–76 let. Za uporabnost enačbe pri sarkopeničnih bolnikih s pridruženimi zdravstve- nimi stanji so potrebne nadaljnje raziskave. Razviti je treba tudi enačbo za tovrstno populacijo z ustrezno validacijo. 4.5 Omejitve in izzivi ultrazvočnih preiskav Kljub številnim prednostim UZ pa ima ta prei- skovalna metoda še vedno številne omejitve. Ključni problem so slabo definirana in nestandardizirana dia- gnostična merila za sarkopenijo. Pomanjkanje enotne definicije ovira odkrivanje zanesljivih diagnostičnih bi- oloških označevalcev (62). Slika 5: Primer merjenja debeline mišic na lateralni strani podlahti. UZ sonda je v prečnem položaju na 30 % razdalje med stiloidnim odrastkom in glavico radiusa. Legenda: DMU – debelina mišic nad ulnarnim delom podlahti; DMR – debelina mišic nad radialnim delom podlahti; U – ulna; R – radius. Vir: arhiv avtorja. 332 OKOSTJE, MIŠICE, REVMATOLOGIJA, LOKOMOCIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3366 UZ parametri nimajo jasno določenih mejnih vred- nosti. Za postavitev standardov bi bile potrebne obsežne populacijske longitudinalne raziskave, ki bi omogočile zadovoljivo razlikovanje med normalnim in sarkopenič- nim stanjem (3). Večina raziskav na področju parametrov UZ je bila opravljena na zdravi populaciji, kar ne zrcali nujno stanja v populacijah s pridruženimi zdravstvenimi boleznimi. Dodatni dejavnik je pomanjkanje jasnega in standardi- ziranega protokola za UZ preiskavo. Prav tako ni jasno, katera mišična skupina je najboljša za oceno mišične ka- kovosti in mase, kar močno omejuje uporabnost UZ (39). Nekateri avtorij poročajo o slabi korelaciji med UZ izmerjeno mišično maso in telesno zmogljivostjo bolni- kov (39). Prihodnje raziskave se morajo tako osredini- ti na povezavo med UZ parametri in klinčnim stanjem bolnika (telesna nezmožnost, krhkost, kakovost življenja in umrljivost). 5 Zaključek Ultrazvočna preiskava mišic je zanesljiva in varna preiskava, ki lahko v prihodnosti postane pomembno orodje pri diagnosticiranju sarkopenije. Glavnino tre- nutnih raziskav so opravili na zdravi populaciji, zaradi česar so potrebne nadaljnje raziskave za prenos znanja v klinično, pogosto populacijo z več boleznimi. Potrebno pa je tudi temeljiteje standardizirati ultrazvočne proto- kole in določiti mejne vrednosti za postavitev diagnoze sarkopenija. Z naraščajočim zanimanjem in vse večjo dostopnostjo ultrazvočne preiskave pa ima ta metoda svetlo prihodnost. Izjava o navzkrižju interesov Avtorji nimamo navzkrižja interesov. Literatura 1. Dent E, Morley JE, Cruz-Jentoft AJ, Arai H, Kritchevsky SB, Guralnik J, et al. International Clinical Practice Guidelines for Sarcopenia (ICFSR): Screening, Diagnosisand Management. J Nutr Health Aging. 2018;22(10):1148-61. DOI: 10.1007/s12603-018-1139-9 PMID: 30498820 2. Cederholm T, Barazzoni R, Austin P, Ballmer P, Biolo G, Bischoff SC, et al. ESPEN guidelines on definitions and terminology of clinical nutrition. Clin Nutr. 2017;36(1):49-64. DOI: 10.1016/j.clnu.2016.09.004 PMID: 27642056 3. Cruz-Jentoft AJ, Bahat G, Bauer J, Boirie Y, Bruyère O, Cederholm T, et al.; Writing Group for the European Working Group on Sarcopenia in Older People 2 (EWGSOP2),and the Extended Group for EWGSOP2. Sarcopenia: revised European consensus on definition and diagnosis. Age Ageing. 2019;48(1):16-31. DOI: 10.1093/ageing/afy169 PMID: 30312372 4. Filippin LI, Teixeira VN, da Silva MP, Miraglia F, da Silva FS. Sarcopenia: a predictor of mortality and the need for early diagnosis and intervention. Aging Clin Exp Res. 2015;27(3):249-54. DOI: 10.1007/s40520-014-0281-4 PMID: 25365952 5. Janssen I, Shepard DS, Katzmarzyk PT, Roubenoff R. The healthcare costs of sarcopenia in the United States. J Am Geriatr Soc. 2004;52(1):80-5. DOI: 10.1111/j.1532-5415.2004.52014.x PMID: 14687319 6. Moisey LL, Mourtzakis M, Cotton BA, Premji T, Heyland DK, Wade CE, et al.; Nutrition and Rehabilitation Investigators Consortium (NUTRIC). Skeletal muscle predicts ventilator-free days, ICU-free days, and mortality in elderlyICU patients. Crit Care. 2013;17(5):R206. DOI: 10.1186/cc12901 PMID: 24050662 7. Rizzoli R, Reginster JY, Arnal JF, Bautmans I, Beaudart C, Bischoff- Ferrari H, et al. Quality of life in sarcopenia and frailty. Calcif Tissue Int. 2013;93(2):101-20. DOI: 10.1007/s00223-013-9758-y PMID: 23828275 8. Nijholt W, Scafoglieri A, Jager-Wittenaar H, Hobbelen JS, van der Schans CP. The reliability and validity of ultrasound to quantify muscles in older adults: a systematic review. J Cachexia Sarcopenia Muscle. 2017;8(5):702- 12. DOI: 10.1002/jcsm.12210 PMID: 28703496 9. Abe T, Thiebaud RS, Loenneke JP, Young KC. Prediction and validation of DXA-derived appendicular lean soft tissue mass by ultrasoundin older adults. Age (Dordr). 2015;37(6):114. DOI: 10.1007/s11357-015-9853-2 PMID: 26552906 10. Takai Y, Ohta M, Akagi R, Kato E, Wakahara T, Kawakami Y, et al. Applicability of ultrasound muscle thickness measurements for predicting fat- freemass in elderly population. J Nutr Health Aging. 2014;18(6):579-85. DOI: 10.1007/s12603-013-0419-7 PMID: 24950147 11. Dehghan M, Merchant AT. Is bioelectrical impedance accurate for use in large epidemiological studies? Nutr J. 2008;7(1):26. DOI: 10.1186/1475- 2891-7-26 PMID: 18778488 12. Pretorius A, Keating JL. Validity of real time ultrasound for measuring skeletal muscle size. Phys Ther Rev. 2008;13(6):415-26. DOI: 10.1179/174328808X356447 13. Sanada K, Kearns CF, Midorikawa T, Abe T. Prediction and validation of total and regional skeletal muscle mass by ultrasoundin Japanese adults. Eur J Appl Physiol. 2006;96(1):24-31. DOI: 10.1007/s00421-005- 0061-0 PMID: 16235068 14. Beaudart C, Bruyère O, Geerinck A, Hajaoui M, Scafoglieri A, Perkisas S, et al.; Belgian Aging Muscle Society (BAMS). Equation models developed with bioelectric impedance analysis tools to assess musclemass: A systematic review. Clin Nutr ESPEN. 2020;35:47-62. DOI: 10.1016/j. clnesp.2019.09.012 PMID: 31987121 15. Tillquist M, Kutsogiannis DJ, Wischmeyer PE, Kummerlen C, Leung R, Stollery D, et al. Bedside ultrasound is a practical and reliable measurement tool for assessing quadriceps muscle layer thickness. JPEN J Parenter Enteral Nutr. 2014;38(7):886-90. DOI: 10.1177/0148607113501327 PMID: 23980134 16. Mourtzakis M, Wischmeyer P. Bedside ultrasound measurement of skeletal muscle. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2014;17(5):389-95. DOI: 10.1097/MCO.0000000000000088 PMID: 25023190 17. English C, Fisher L, Thoirs K. Reliability of real-time ultrasound for measuring skeletal muscle size in human limbsin vivo: a systematic review. Clin Rehabil. 2012;26(10):934-44. DOI: 10.1177/0269215511434994 PMID: 22324054 18. Page MJ, McKenzie JE, Bossuyt PM, Boutron I, Hoffmann TC, Mulrow CD, et al. The PRISMA 2020 statement: an updated guideline for reporting systematic reviews. BMJ. 2021;372:n71. DOI: 10.1136/bmj.n71 PMID: 33782057 333 STROKOVNI ČLANEK Ultrazvočna preiskava pri diagnosticiranju sarkopenije 19. Albano D, Messina C, Vitale J, Sconfienza LM. Imaging of sarcopenia: old evidence and new insights. Eur Radiol. 2020;30(4):2199-208. DOI: 10.1007/s00330-019-06573-2 PMID: 31834509 20. Bastijns S, De Cock AM, Vandewoude M, Perkisas S. Usability and Pitfalls of Shear-Wave Elastography for Evaluation of Muscle Qualityand Its Potential in Assessing Sarcopenia: A Review. Ultrasound Med Biol. 2020;46(11):2891-907. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2020.06.023 PMID: 32843232 21. Tagliafico AS, Bignotti B, Torri L, Rossi F. Sarcopenia: how to measure, when and why. Radiol Med (Torino). 2022;127(3):228-37. DOI: 10.1007/ s11547-022-01450-3 PMID: 35041137 22. Correa-de-Araujo R, Harris-Love MO, Miljkovic I, Fragala MS, Anthony BW, Manini TM. The Need for Standardized Assessment of Muscle Quality in Skeletal Muscle Function. Deficit and Other Aging-Related Muscle Dysfunctions: A Symposium Report. Front Physiol. 2017;8(FEB):87. DOI: 10.3389/fphys.2017.00087 PMID: 28261109 23. Ceniccola GD, Castro MG, Piovacari SM, Horie LM, Corrêa FG, Barrere AP, et al. Current technologies in body composition assessment: advantages and disadvantages. Nutrition. 2019;62:25-31. DOI: 10.1016/j. nut.2018.11.028 PMID: 30826596 24. Sergi G, Trevisan C, Veronese N, Lucato P, Manzato E. Imaging of sarcopenia. Eur J Radiol. 2016;85(8):1519-24. DOI: 10.1016/j. ejrad.2016.04.009 PMID: 27117135 25. Mirón Mombiela R, Vucetic J, Rossi F, Tagliafico AS. Ultrasound Biomarkers for Sarcopenia: What Can We Tell So Far? Semin Musculoskelet Radiol. 2020;24(2):181-93. DOI: 10.1055/s-0039-3402745 PMID: 32438444 26. Perkisas S, Bastijns S, Baudry S, Bauer J, Beaudart C, Beckwée D, et al. Application of ultrasound for muscle assessment in sarcopenia: 2020 SARCUS update. Eur Geriatr Med. 2021;12(1):45-59. DOI: 10.1007/s41999- 020-00433-9 PMID: 33387359 27. Wang JC, Wu WT, Chang KV, Chen LR, Chi SY, Kara M, et al. Ultrasound imaging for the diagnosis and evaluation of sarcopenia: an umbrella review. Life (Basel). 2021;12(1):1-13. DOI: 10.3390/life12010009 PMID: 35054402 28. Ivanoski S, Vasilevska Nikodinovska V. Future Ultrasound Biomarkers for Sarcopenia: Elastography, Contrast-Enhanced Ultrasound and Speed of Sound Ultrasound Imaging. Semin Musculoskelet Radiol. 2020;24(2):194- 200. DOI: 10.1055/s-0040-1701630 PMID: 32438445 29. Messina C, Maffi G, Vitale JA, Ulivieri FM, Guglielmi G, Sconfienza LM. Diagnostic imaging of osteoporosis and sarcopenia: a narrative review. Quant Imaging Med Surg. 2018;8(1):86-99. DOI: 10.21037/qims.2018.01.01 PMID: 29541625 30. Van den Broeck J, Buzzatti L, Jager-Wittenaar H, Perkisas S, Scafoglieri A. The validity of ultrasound-derived equation models to predict whole- body muscle mass: A systematic review. Clin Nutr ESPEN. 2021;46:133- 41. DOI: 10.1016/j.clnesp.2021.08.012 PMID: 34857186 31. Thoirs K, English C. Ultrasound measures of muscle thickness: intra- examiner reliability and influenceof body position. Clin Physiol Funct Imaging. 2009;29(6):440-6. DOI: 10.1111/j.1475-097X.2009.00897.x PMID: 19747211 32. Blazevich AJ, Gill ND, Zhou S. Intra- and intermuscular variation in human quadriceps femoris architecture assessedin vivo. J Anat. 2006;209(3):289- 310. DOI: 10.1111/j.1469-7580.2006.00619.x PMID: 16928199 33. Miyatani M, Kanehisa H, Kuno S, Nishijima T, Fukunaga T. Validity of ultrasonograph muscle thickness measurements for estimating muscle volume of knee extensors in humans. Eur J Appl Physiol. 2002;86(3):203- 8. DOI: 10.1007/s00421-001-0533-9 PMID: 11990727 34. Cartwright MS, Demar S, Griffin LP, Balakrishnan N, Harris JM, Walker FO. Validity and reliability of nerve and muscle ultrasound. Muscle Nerve. 2013;47(4):515-21. DOI: 10.1002/mus.23621 PMID: 23400913 35. Cagnie B, Derese E, Vandamme L, Verstraete K, Cambier D, Danneels L. Validity and reliability of ultrasonography for the longus colli in asymptomatic subjects. Man Ther. 2009;14(4):421-6. DOI: 10.1016/j. math.2008.07.007 PMID: 18829376 36. Dupont AC, Sauerbrei EE, Fenton PV, Shragge PC, Loeb GE, Richmond FJ. Real-time sonography to estimate muscle thickness: comparison with MRI and CT. J Clin Ultrasound. 2001;29(4):230-6. DOI: 10.1002/jcu.1025 PMID: 11323778 37. Paris MT, Lafleur B, Dubin JA, Mourtzakis M. Development of a bedside viable ultrasound protocol to quantify appendicular leantissue mass. J Cachexia Sarcopenia Muscle. 2017;8(5):713-26. DOI: 10.1002/jcsm.12213 PMID: 28722298 38. Yamada M, Kimura Y, Ishiyama D, Nishio N, Abe Y, Kakehi T, et al. Differential Characteristics of Skeletal Muscle in Community-Dwelling Older Adults. J Am Med Dir Assoc. 2017;18(9):807.e9-16. DOI: 10.1016/j. jamda.2017.05.011 PMID: 28676289 39. Ticinesi A, Meschi T, Narici MV, Lauretani F, Maggio M. Muscle Ultrasound and Sarcopenia in Older Individuals: A Clinical Perspective. J Am Med Dir Assoc. 2017;18(4):290-300. DOI: 10.1016/j.jamda.2016.11.013 PMID: 28202349 40. Bunnell A, Ney J, Gellhorn A, Hough CL. Quantitative neuromuscular ultrasound in intensive care unit-acquired weakness: A systematic review. Muscle Nerve. 2015;52(5):701-8. DOI: 10.1002/mus.24728 PMID: 26044880 41. Formenti P, Umbrello M, Coppola S, Froio S, Chiumello D. Clinical review: peripheral muscular ultrasound in the ICU. Ann Intensive Care. 2019;9(1):57. DOI: 10.1186/s13613-019-0531-x PMID: 31101987 42. Reimers K, Reimers CD, Wagner S, Paetzke I, Pongratz DE. Skeletal muscle sonography: a correlative study of echogenicity and morphology. J Ultrasound Med. 1993;12(2):73-7. DOI: 10.7863/jum.1993.12.2.73 PMID: 8468739 43. Wilhelm EN, Rech A, Minozzo F, Radaelli R, Botton CE, Pinto RS. Relationship between quadriceps femoris echo intensity, muscle power, and functional capacity of older men. Age (Dordr). 2014;36(3):9625. DOI: 10.1007/s11357-014-9625-4 PMID: 24515898 44. Pillen S, van Keimpema M, Nievelstein RA, Verrips A, van Kruijsbergen- Raijmann W, Zwarts MJ. Skeletal muscle ultrasonography: visual versus quantitative evaluation. Ultrasound Med Biol. 2006;32(9):1315-21. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2006.05.028 PMID: 16965971 45. Arts IM, Pillen S, Overeem S, Schelhaas HJ, Zwarts MJ. Rise and fall of skeletal muscle size over the entire life span. J Am Geriatr Soc. 2007;55(7):1150-2. DOI: 10.1111/j.1532-5415.2007.01228.x PMID: 17608902 46. Selva Raj I, Bird SR, Shield AJ. Ultrasound Measurements of Skeletal Muscle Architecture Are Associated with Strength and Functional Capacity in Older Adults. Ultrasound Med Biol. 2017;43(3):586-94. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2016.11.013 PMID: 28063610 47. Narici MV, Maganaris CN, Reeves ND, Capodaglio P. Effect of aging on human muscle architecture. J Appl Physiol. 2003;95(6):2229-34. DOI: 10.1152/japplphysiol.00433.2003 PMID: 12844499 48. Randhawa A, Wakeling JM. Associations between muscle structure and contractile performance in seniors. Clin Biomech (Bristol, Avon). 2013;28(6):705-11. DOI: 10.1016/j.clinbiomech.2013.04.010 PMID: 23787033 49. Narici M, Franchi M, Maganaris C. Muscle structural assembly and functional consequences. J Exp Biol. 2016;219(Pt 2):276-84. DOI: 10.1242/ jeb.128017 PMID: 26792340 50. Strasser EM, Draskovits T, Praschak M, Quittan M, Graf A. Association between ultrasound measurements of muscle thickness, pennation angle, echogenicity and skeletal muscle strength in the elderly. Age (Dordr). 2013;35(6):2377-88. DOI: 10.1007/s11357-013-9517-z PMID: 23456136 51. Morley JE, Anker SD, von Haehling S. Prevalence, incidence, and clinical impact of sarcopenia: facts, numbers, and epidemiology-update2014. J Cachexia Sarcopenia Muscle. 2014;5(4):253-9. DOI: 10.1007/s13539-014- 0161-y PMID: 25425503 334 OKOSTJE, MIŠICE, REVMATOLOGIJA, LOKOMOCIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3366 52. Marzetti E, Calvani R, Cesari M, Buford TW, Lorenzi M, Behnke BJ, et al. Mitochondrial dysfunction and sarcopenia of aging: from signaling pathways to clinical trials. Int J Biochem Cell Biol. 2013;45(10):2288-301. DOI: 10.1016/j.biocel.2013.06.024 PMID: 23845738 53. Mitchell WK, Phillips BE, Williams JP, Rankin D, Smith K, Lund JN, et al. Development of a new Sonovue™ contrast-enhanced ultrasound approach reveals temporal and age-related features of muscle microvascular responses to feeding. Physiol Rep. 2013;1(5):e00119. DOI: 10.1002/phy2.119 PMID: 24303186 54. Drenth H, Zuidema S, Bunt S, Bautmans I, van der Schans C, Hobbelen H. The Contribution of Advanced Glycation End product (AGE) accumulation to the decline in motor function. Eur Rev Aging Phys Act. 2016;13(1):3. DOI: 10.1186/s11556-016-0163-1 PMID: 26949420 55. Akagi R, Yamashita Y, Ueyasu Y. Age-related differences in muscle shear moduli in the lower extremity. Ultrasound Med Biol. 2015;41(11):2906-12. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2015.07.011 PMID: 26314496 56. Yoshida K, Itoigawa Y, Maruyama Y, Saita Y, Takazawa Y, Ikeda H, et al. Application of shear wave elastography for the gastrocnemius medial head to tennisleg. Clin Anat. 2017;30(1):114-9. DOI: 10.1002/ca.22788 PMID: 27593916 57. Eby SF, Cloud BA, Brandenburg JE, Giambini H, Song P, Chen S, et al. Shear wave elastography of passive skeletal muscle stiffness: influences of sex and age throughout adulthood. Clin Biomech (Bristol, Avon). 2015;30(1):22-7. DOI: 10.1016/j.clinbiomech.2014.11.011 PMID: 25483294 58. Lopez P, Pinto MD, Pinto RS. Does Rest Time before Ultrasonography Imaging Affect Quadriceps Femoris Muscle Thickness, Cross-Sectional Area and Echo Intensity Measurements? Ultrasound Med Biol. 2019;45(2):612-6. DOI: 10.1016/j.ultrasmedbio.2018.10.010 PMID: 30471782 59. Cruz-Jentoft AJ, Baeyens JP, Bauer JM, Boirie Y, Cederholm T, Landi F, et al.; European Working Group on Sarcopenia in Older People. Sarcopenia: european consensus on definition and diagnosis. Age Ageing. 2010;39(4):412-23. DOI: 10.1093/ageing/afq034 PMID: 20392703 60. Reeves ND, Maganaris CN, Narici MV. Ultrasonographic assessment of human skeletal muscle size. Eur J Appl Physiol. 2004;91(1):116-8. DOI: 10.1007/s00421-003-0961-9 PMID: 14639480 61. Mendis MD, Wilson SJ, Stanton W, Hides JA. Validity of real-time ultrasound imaging to measure anterior hip muscle size: a comparison with magnetic resonance imaging. J Orthop Sports Phys Ther. 2010;40(9):577-81. DOI: 10.2519/jospt.2010.3286 PMID: 20479536 62. Calvani R, Marini F, Cesari M, Tosato M, Anker SD, von Haehling S, et al.; SPRINTT consortium. Biomarkers for physical frailty and sarcopenia: state of the science and future developments. J Cachexia Sarcopenia Muscle. 2015;6(4):278-86. DOI: 10.1002/jcsm.12051 PMID: 26675566