Posamezna Številka I Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru I>OHEI>E£JSKI VENEC Uredništvo. Kopitarjev u ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in >996 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Katoličane čaka velika naloga »Samo tisti, ki reče ,da!\ lahko igra vlogo so-tvorca, dočim bi morebitni ,ne!' izključil državno-politično in etično silo centruma od soustvarjanja usode in bodočnosti države.« Prelat Kaas je v imenu centruma dejal »dal« in glasoval za pooblastilo, ki daje Hitlerju diktatorsko oblast za štiri leta; Hitler ni v smislu tega pooblastila dolžan upoštevati niti morebitnega »nel«, ki bi ga Hindenburg izrekel proti kateremukoli ukazu. Centrum hoče igrati vlogo sotvorca, »zato je brez vsakega strankarskega egoizma, pozabljajoč vso preteklo borbo in zapostavljajoč vse separatne strankarske interese doprinesel žrtev ideji združenja vseh tvornih sil nemškega naroda in dal nemški državi in njenemu vodstvu vse, razen svoje časti in svoje ,:vestobe do samega sebe«. Hindenburg je odslovil kanclerja Briininga na način, ki ni razburil samo katoličanov v Nemčiji, temveč je vzbudil pozornost tudi v inozemstvu. Hindenburg je nepričakovano imenoval Hitlerjevo vlado v trenutku, ko je bil centrum prepričan, da je nastopil čas za koncentracijo narodnih sil (Ka-asove »Sammlung«), ko bo prav on poklican, da igra v novi vladi narodne koncentracije ob strani Hitlerja važno vlogo. Centrumu je Hindenburg zaprl vrata. Hitler je izvedel volitve, ki so ta »knock out« centruma tudi legalizirale. Hitler ima polno-močje, ne rabi parlamenta, torej tudi ne centru-maških glasov. Kako naj igra centrum politično vlogo sotvorca, če je njegovemu parlamentarnemu zastopstvu bila vzela možnost, da sploh izpregovori? Ko nima centrum niti enega svojega človeka v vladi, ko |e Hitler z eno potezo uničil avtonomijo vseh dežel, tudi tistih, kjer bi se centrum po svoji moči lahko uveljavil? Ali naj se morda katoliške strokovne organizacije uveljavijo, če je Hitler postavil komisarja za vse sindikalne organizacije? Mar naj katoliški tisk pod Hitlerjevo cenzuro s konstruktivno kritiko soustvarja s sedanjim državnim vodstvom pri državni obnovi? Koncentracija pomeni po našem pojmovanju združenje obstoječih in enakopravnih političnih edinic (strank) — to misli gotovo tudi prelat .iaas pod »Sammlung« — toda Hitler hoče zasaditi prapore s kljukastim križcem, na katerih naj počiva tretje cesarstvo, na pogorišče politične in osebne svobode sploh, brez katere ni mogoč obstoj niti vzporedno z režimom korakajo-čini strankam, ..iti kateremukoli vzporednemu političnemu gibanju. Totalitarna fašistična država, s katero se identificira edino fašistična (Hitlerjeva) stranka, nc pozna drugih političnih organizacij. »Skrajno nevarno bi bilo, da bi centrum iz razumljivega nezaupanja nasproti določenim zunanjim oblikam, v katerih se je izvršila nacionalna revo lucija, izbral pasivno abstinenco in se postavil sam v kot, kjer bi mu ne ostalo ničesar drugega, kakor da se kuja.« Centru je očividno izbral pot sodelovanja po znanem voailu o manjšem zlu, v upanju, da bi rešil kulturne in gospodarske, strokovne in morda tudi politične ustanove svoje stranke. Prelat Kaas je glede Hitlerja in Hindenburga še vedno optimist in meni, da se bo dobra volja do sodelovanja, s katero se je oborožil, obnesla proti materialni sili, proti moči in orožju, ki ga ima Hitler. Spričo izigravanja, ki ga je bil deležen centrum v zadnjem letu od strani vrhovnega glavarja v državi, in spričo resničnega razpoloženja, ki ga kaže Hitlerjeva stranka proti centrumu (aretacija centrumaša dr Esserjal), in spričo današnje šibkosti duha v političnem boju zoper silo, gospodarsko ali policijsko je upravičen najhujši pesimizem. Kaasova taktika bo kvečjemu Hitlerjevo pustošenje samo nekoliko zavlačevala. Nobenega znamenja ni na nebu, ki bi centrumu naznanilo drugačno usodo, kakor je bila usoda don Sturzove ljudske stranke, ki je stopil v opozicijo, in kakor je bila celo usoda katoliških na cionalccv, ki so z vso močjo podpirali Mussolinija in ki jih je ta neusmiljeno vrgel iz vlade, ko jih ni več potreboval. In katero je bilo tisto zlo, tisto manjše zlo po njegovem mnenju manjše zlo —, ki ga je prelat Kaas izbral, da se izogne drugemu, hujšemu zlu, to je uničenju katoliških kulturnih in gospo darskih organizacij in da morebiti podaljša življe nje tudi stranki/ Centrum je glasoval za pooblasti lo, za polnomočje Hitlerju. V opravičilo za ta svoj korak lahko navaja centrum subtilno razliko med programom Hitlerja kot »Fuhrerja« narodne socia listične stranke in dejanskega programa Hitlerja kot kanclerja. Kot kancler je Hitler podal načelno zagotovilo, da bo njegova vlada spoštovala obe veroizpovedi, da vidi v krščanstvu podlago morale nemškega naroda in da bo spoštovala kor.kordatc, iklenjene Sv. stolico. Toda ali ni upravičena bolj domneva, da ima tudi »Fiihrer« prav takšne pojme o obljubah in dolžnostih, kakor jih ima Duce, ali ai prav v tem kratkem času svojega vladanja pokazal, da pojde svojo pot in da hoče ostati zvest tvojemu staremu programu? Krščanska morala! Orožje proti političnemu nasprotniku, amnestija za politične umore »iz narodnih nagibov« (umor dr. Bella in na tujem ozemlju!), plemenski boj na znotraj in Viljemova imperialistična politika navzven. To je resnični program Hitlerja in centrum nima po izglasovanju pooblastil nikake moči, da bi Hitlerja oviral pri njegovem izvajanju. Verjetno je. da je pod vplivom narodnega so-:ia1ističnega gibanja in borbe, ki jo vodi povojna Vemčija za enakopravnost, zašel tudi v vrste politično organiziranih katoličanov nacionalistični duh. ki je soodločeval pri usodnem koraku centruma. Nn zadnjem zborovanju le stranke v Kolnu je glavni govornik dr. Schreiber dejal med drugim: »Naloga vsega nemškega naroda je, du vnovič izvojuje Nem- Avstrija želi sodelovati z vsemi državami Dolllu ssova vlada se ne izključuje parlamenta Pariz, 9. aprila tg. Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss je dovolil »Petit Parisieiiu« intervju o avstrijski zunanji, notranji in gospodarski politiki. Navajal je: Avstrijsko zunanjo politiko vodi stremljenje, da se vzdržijo prisrčni in odkriti prijateljski odnošaji z vsemi državami, posebno pu s sosedi. Avstrija želi ohranitev in utrditev miru. Samo mir more zagotoviti gospo-larsko obnovo Avstrije in nadaljnji razvoj njenih civilizatoričnih nalog. Omenjal je letošnja prizadevanja Avstrije zu razširjenje avstrijskega zunanjega trga. Avstrijski program ni omejen. Avstrija je pripravljena, dati gos|xi-darske koncesije vsaki državi, ki je s svoje-strani pripravljena, prevzeti del avstrijskih produktov Na eni struni bi zadostovalo, napraviti razmerje med uvozom iu izvozom znosnejše, nn drugi strani pa bi se moral evro|»ski trgovinski status spremeniti tako, du hi se mogel pusivum v odnošajih - eno državo eventualno kompenzirati z aktivom v odnošajih /. drugo državo. Avstrija je že po konferenci v Stresi napravila nekatere koruke za organiziran sistem mednarodnih trgovinskih odnošajev n« čisto gospodarski podlogi. Glede notranje politike je izjavil: Avstrijska vlada niti od daleč ne misli na to. da bi se suiutrula za strankarsko vlado, ki bi se opirala na kako |>olitično skupino, temveč se zaveda svojih dolžnosti nasproti vsem razredom prebivalstva. V ostalem pa je vlada odločena, izpolniti svoje naloge, ne da bi se pustila ovirati po ozirih na razredne hoje ali po izključnih interesih gotovih korporacij. Vlada je pripravljena sodelovati z vsako stranko, ki želi tvorno sodelovati pri skupnem delu in odklanju vsako misel nn razredni boj. Iz tega izhaja, dn vlada ne želi nobenega diklnturnega režima, ki bi izključeval vsako parlamentarno zastopstvo, kakor to mislijo v nekaterih inozemskih krogih. V zadnjih tednih je bila vlada prisiljena, da je rešila najnujnejše potrebe z. zasilnimi nured-hami. K temu so prisilile vlado vrzeli v ustavi in poslovnem redu narodnega svetu. Te vrzeli se niso mogle spopolniti avtomatično, parla-lnenturne institucije so zastarele in brezmi-selne. Ker ni mogoče pogrešati parlamentarnega zastopstva, smatra vlada zu eno izaled glavnih nalog, da se ustava na novo prilagodi in spremeni iKislovni red narodnega sveta. Treba je nacionalne vlade, ki vpoštevu |k>sebne zahteve raz.nili poklicev in stunov. Nemški centralizem in Avstriia Dunaj, 9. aprila. AA. Odstranitev nemškega Federalizma in centralizacija Nemčije pod pruskim vodstvom pomenita najhujši udarec proti ideji Anschlussa po podpisu mirovnih pogodb. Tako vsaj pravijo avstrijski uradni krogi. »Neue Freie Presse« pravi, da je za sedanjo Nemčijo najprimernejša označba zgodovinarja Treitschkeja, da je nemška država v bistvu pruska država, združena z nekaterimi manjšimi deželami. Po mnenju »Reichsposte« pa so bivše nemške dežele zdaj hkratu pruske dežele in dežele nemške države. Cenzura preprečuje, da bi nemški narod povedal svoje mnenje o tej novotariji. An-schluss je odslej mogoč le tako, da dobi Dunaj berlinskega namestnika, Avstrija sama pa bi imela samo deželni zbor brez vsakih posebnih pravic. Avstrijske zvezne pokrajine pa bi sploh izginile. Dve glavni napaki zmagovalcev Izjava pohshega generala Sikorskega Varšava, 9. apr. AA. Bivši vojni minister general Sikorski je objavil v listu »Kurier warszaw-ski« članek pod naslovom »Nepremagani«. V tem članku pravi general Sikorski, da so zmagovalci svetovne vojne storili dve hudi napaki, ki lahko postaneta še usodepolni. Dovolili so namreč nemški vojski, da se je po končani svetovni vojni umaknila z vso opremo, tako da lahko misli sedanja Nemčija, ki je bila leta 1918 poražena na bojnih poljanah, vnovič na vojno. — Po drugi strani pa so v Versaillesu storili to napako, da niso rcparacij-skih plačil določili za prav kratko dobo in s primernimi jamslvi, kakor so storili nemški zmagovalci leta 1871. Ti dve napaki sta zastrupili vse povojno ozračje in povzročili sedanjo situacijo, ne pa >\>rašanje Pomeranskega. General Sikorski zaključuje svoj članek s trditvijo, da bi ostvaritev rimskega načrta odvzela bivšim zaveznikom sadove zmage leta 1918. Hkratu pa bi se uveljavilo nemško stališče, ki pravi, da vojne še ni konec. Steed obsoia pakt štirih London, 9. aprila. A A. »Sunday Times« pri-občuje članek Wickhama Steeda, ki obsoja osnove četvornega pakta. Ta pakt nima druge naloge, kakor da pripravi izpremembo mirovnih pogodb brez ozira na stališče malih držav. Steed zaključuje svoj članek z besedami: Načrt, kakor ga je sestavil MacDonald, sloni na načelu nadrejenosti velikih držav. Društvo narodov pa smatra za bistveno, da so vse države enake v svojih pravicah. To nasprotje med duhom Zveze narodov in predpravicami, ki naj jih imajo velike države, je značilno za sedanjo zmedo. Mala antanta s Poljsko se opira na 80 miljonov ljudi, ki so za ohranitev načel Zveze narodov. Goring o narodnih socialistih Nazai h angleškemu razorožitvenemu načrtu! Berlin, 9. apr. tg. Minister Goring je imel govor v športni palači, v katerem je med drugim navajal: Če imamo danes narodno-socialistično revolucijo, naglašamo vedno znova, da gre za narodno-socialistično revolucijo in da nikakor ne gre govoriti samo o narodni revoluciji. Prodrl ni samo nemški nacionalizem, temveč smo posebno srečni, da je zmagal tudi nemški socializem. Žalibog so še vedno ljudje, ki močno poudarjajo besedo »naroden«, nočejo pa nič vedeti o drugem delu našega svetovnega naziranja. Niso pa razumeli prvega dela pojma, ker samo oni je res naroden, ki naglaša nemški socializem. Nobena država ne more postati velika in mogočna, če oi v njeni notranjosti moral bili del ljudi hlapci. Predpogoj narodnega socializma ;e, da se rešijo tudi socialni problemi. Meščanstvo je namesto narodnega socializma uganjalo hura-patrioti-zem na podlagi alkohola in denarnice, prav tako kakor so marksisti napravili iz socializma vprašanje interesov in želodca. Dalje je naglašal Goring, da se sedaj kažejo spremljevalni pojavi konjunkture ter je svaril pred novimi narodnimi socialisti. Na drugi strani pa ni stvar narodnih socialistov, da bi se mak kostno maščevali, ker niso bili vsi ljudje od rojstva narodni socialisli. Novi uradniški zakon je težek zakon in lahko uniči eksistenco, če se bo uporabljal napačno. Zakon ne sme privesti do tega, da bi se vsakdo osebno maščeval. Merodajno je to, ali je uradnik za državo in za narod, ali proti njima. Kdor denuncira, se že zaznamuje sam. Vsakdo ima pravico obtoževati. Kdor pa vloži napačno obtožbo, ga mora zadeti strogost zakona. Ne dela vsakdo, kdor danes prihaja k narodnemu socializmu, to iz konjunkture, temveč so milijoni, ki prihajajo zato, ker so jim naenkrat odpadle luskine z oči. Francoski memorandum še ni pr-pravlien Pariz, 8. apr. tg. Francoski memorandum, o katerem se je govorilo, da bo odposlan danes, do sedaj še vedno ni bil odposlan. Videti je, da for muliranje besedila povzroča več težkoč, kakor se je domnevalo. Ko so na Quai d'0rsay dogotovili besedilo, je odšel Paul-Boncour k Daladieru, da mu izroči končno besedilo. Takoj potem je Paul-Boncour govoril z de Jouvenelom, ki se je na javnih sestankih zastopnikov listov ponovno zelo odločno izjavil za to, naj Francija ne odkloni enostavno Mussolitiijevega predloga. De Jouvenel se je zvečer vrnil v Rim. Daladier je sedaj formalno pozval Herriota, naj kot zastopnik Francije z ran-gom ministra potuje v Washington, Herriot pa si je odločitev pridrža! do torka. čiji svetovno veljavnost 'ti da dela za revizijo, ki jo je treba smatrati zn ofenzivo proti Versaillesu. Dalje: >Prav v katolicizmu ob Renu in Donavi Se živi m;sel starega svetega rimskega cesarstva nfluškega naroda in se dviga po Gorresovem in Kette-lerjevem sporočilu v duhovno velesilo in k novi državni misli (Reichagedanke).' Svoj govor je zaključil s citatom H. Mottkeja: Samo v lastni sili počiva usoda vsakega naroda. Dr. Schreiber je sam začutil dalekosežnost svojih izjav in je v korekturo dejal, da boj za novo svetovno veljavnost Nemčije ni v nasprotstvu 7. idejo miru. Mi pa mislimo, dn je od Schreiberjeve mednarodne koncepcije o duhovni in politični ekspanziji Nemčije — saj govori dr. Schreiber tudi o »zavarovanju« Vzhodne Prusije — pn do Hitlerjevega ali Mussolinijevega imperializma samo Se en korak. Dnevi vstajajo, ki odmerjajo prav nam katoličanom važno nalogo, ki pn se je nekaj čudno otresnmo: nalogo velike akcije za pomirjenje narodov, ki si stoje nasproti s topovi in plinskimi bombami. Samo (»udar ju nje krščanskih načel o nedotakljivosti Človeške osebe in vesoljnem bratstvu narodov ne zadostuje, če pa s svojimi političnimi organizacijami dajemo, kakor v Nemčiji, indireklno oporo režimu. ki vsa la načela v praksi negira. Pluskanje fašizma v Evropi se bo razbilo, saj ga ne žene navzgor toliko resnično razpoloženje ljudskih množic knkor užaljeni militarizem tistih narodov, ki so bili v zadnji vojni direktno ali indireklno ponižani. Upamo, da se Evropa umiri, ne da bi ji bilo Ireba v novo »nesmiselno klanje« — besede papeža Benedikta XV. — Kaj |xi|piii. če bi katoličani prepustili danes drugim borbo za mir in človeško svobodo. ki bi vedno radi potisnili katoličane na stran močnejših? Zgodovina bo šele pokazala, za koliko je dlje od resničnega krščanstva do lašizma kakor od krščanstva do drugega ekstrema; ta vero taji, prvi si hoče Cerkev vpreči v svoj voz. Zato razumemo hudo opozicijo bivšega kanclerja Briininga proti sedanjemu kurzu v nemški katoliški sitranki, zato lahko danes tudi pravilno cenimo korak don Sturza. ki je rajši zapustil svojo domovino, kakor bi stopil v Mussolinijevn službo. ski. V Ameriki so obnovili spomenik v čast pravljičnemu kralju Gambrinusu, iznajditelju piva, odkar smejo zopet piti pivo. Železn. bolniški lond Belgrad, 9. aprila. I. Danes dopoldne se j« vršil občni zbor Centralne uprave bolniškega fonda za prometno osebje, ki so mu prisostvovali delegati iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Subotice in Belgrada. Verifikacijski odbor je verificiral vse mandate, nakar je bilo prečitano poročilo o delovanju upravnega odbora v pretekli poslovni dobi. Po prečitanem poročilu so odšli vsi delegati na Dedinje, kjer so si ogledali novo bolnišnico, ki jo je vzela v najem Centralna uprava bolniškega fonda. Skupno število članov bolniškega fonda znaša danes 79.405. Fond je izdal v preteklem letu za zdravniške honorarje 5,310.065 Din, za zdravniške podpore 002.112 Din, za zobo/dravniške stroške 3,085.155 Din, za bolniške stroške 5,667.442 Diu, za hranarino 5,380.329 Din, za pogrebnine 2,279.120 Din, za zdravljenje v toplicah 642.798 Din, za zdravljenje v sanatorijih 1,546.627 Din, za porodniške stroške 1,678.715 Din ter za zdravila 9,268.081 Din. Bolnišnica na Dedinju je pričela poslovati 5. februarja t. 1 V njej je prostora za 200 postelj, v najkrajšem času bo prostora še za nadaljnjih 60. lz poročila nadzornega odbora se vidi, da je bilo poslovanje uprave v pretekli poslovni dobi pravilno. Zborovanje se bo nadaljevalo jutri dopoldne. Komunizem v bolgarski vojski Sofija, 9. apr. tg. Pred kratkim sta bila tuka) aretirana dva komunistična poslanca sobranja radi komunistične propagande v vojski. Preiskava je dognala, da se jima je posrečilo osnovati komunistične celice v nekaterih delih vojske. Tako jc bilo v obmejni garniziji Orehovo ob Donavi aretiranih devet vojakov tamkajšnjega konjiškega polka, ki so bili v zvezi z dvema komunističnima odvetnikoma. Dalje so med četami v Nikopolu ob Donavi odkrili komunistične celice in aretirali 14 vojakov. Kakot poroča oficioz.no »Vreme«, jc radi tega sklican za jutri vrhovni vojaški svel, kateremu pripadajo vsi višji poveljniki. Radi vedno močnejše komunistične propagande se vršijo v kabinetu in med vladnimi strankami posvetovanja o tem, da se poslanci delavske stranke izključijo iz sobranja in eventuclno ta stranka sploh razpusti. Papen išče IMussolinijevo pomoč Rim, 9. pr. AA. Davi ob 8.25 sla prispela v Rim nemški državni podkanclcr von Papen in njegova soproga. Na kolodvoru so ju pozdravili nemški poslanik von Hassl, nemški poslanik pri Vatikanu von Bergen in bavarski poslanik pri Vatikanu von Ritter. Italijansko vlado je zastopal uradnik zunanjega ministrstva za sprejeme. Papnovo potovanje je namreč privatnega značaja. Von Papen je izjavil poročevalcu »Messagcra«, da bo ostal v Rimu do 18. aprila. Sprejela ga bosta papež in Mussolini. V Nemčijo sc bo vrnil z letalom s svojo ženo in s pruskim notranjim ministrom Goringom. Glede na povabilo vvashingtonske vlade Nemčiji je Papen izjavil, dn jc lo povabilo dokaz simpatij, ki jih uživa nemška vlada v Beli hiši. Edina naloga sedanje nemške vlade je ta, je pristavil von Papen, da uveljavi zdrave sile nemškega naroda in da reši Nemčiio žalostnih posledic komunizma. Pri tej obnovi Nemčije jc potrebno Nemčiji iskreno prijateljstvo, ki ga kažejo fašistična Italija in njen voditelj za sedanjo nemško vlado. Tudi Herriot pojde v U/ashington Pariz, 9. apr. AA. Zunanji minister Paul-Bon cour jc dopoldne sporočil Herriotu uradno povabilo ameriške vlade. Herriot je izjavil, cla sprejme povabilo. Tako bo Herriot zastopal Francijo na predkonlcrcnci v Washingtonu. Hcrroil sc bo napotil v Zcdinjene države kot »svoboden opazovalec«. Zalo ne bo sprejel nobenih obvez, temveč bo po končani predkonlcrenc-i predložil francoski vladi vse polrebne informacije o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu na predkonfercnci v VVashingtonu. Zlasti dragocene bodo informacije glede vprašanja vojnih dolgov Pred novimi redukcijami v revirjih Pripravlja se odpust 500 rudarjev - Odpusti mlajših inženjerjev in uradnikov Zimsko upanje je bilo zaman Ljubljana, t), aprila. Optimistični glasovi. Iti co so pojavili zadnji čas (primerjaj članke v zadnjih številkah Jutra ) in ki .-o napovedovali majhno izboljšanje, obupnega položaja v revirjih, so so izkazali sedaj za neutemeljene. nasprotno pa io malodušnost in crno-giedje doživelo popolno uresničitev, zakaj v kratkem bomo doživeli v revirjih Trboveljske premo-gokopno družbe kruta razočaranja, pri katerih bo najbolj udarjen ravno rudarski stan, ki je bil že dosedaj najbolj tepen. Zadnje dni so bila. kakor je naša javnost že poučena, v Ud gradu pogajanja med pot.ebnim državnim komitejem in ITD za določitev kvote, koliko naj dobavlja TPD svojega premoga državnim železnicam. Ta pogajanja niso dosegla listegu, kar je upal naš rudar, kl jo vedel, da mu bo delo zagotovljeno le, če bodo železnico v znatnem obsegu uporabljale premog iz, revirjev TPD. Trboveljska I remo.sokopna družba so .ie zaradi teh, zanjo dosli neugodnih uspehov pogajanj odločila za usodne korake. za veliko redukcijo, ki jo namerava, kakor ^1110 izvedeli i r. zanesljivega viru, izvesti z največjo odločnostjo in brezobzirnostjo. Zaradi zmanjšanih naročil je imela TPD najprej v načrtu, da sploh zapre vse manjše rudnike II tudi Zagorje in Hrastnik, obdržala pa bi le Trbovlje. To bi ( omenilo za vse manjše revirje, kakor ludi za Zagorje in z.a Hrastnik naravnost katastrofo, ''o mnenju družbe bi bilo to še najcenejše zanjo. Družba pa .-o dosedaj šo ni odloČila za la Somi;, nasprotno, odločila >e je, da izvedo novo redukcijo v vseh svojih obratih iu tudi v Trbovljah. Ze prihodnje dni bo v »soli trboveljskih pre-mogokopnlh revirjih odpuščenih 500 rudarjev. Poleg leua i>a bo odpuščenih tudi več inžciijer-jev. -eveda mlajših, in pa nekaj nižjega uradništva. ilo lo prvič, dn bodo razen delavstva reducirani ludi nastnvljenci podjetja. Današnje '.Jutro poroča o uspelih pogajanjih v Belgradu. Po uspehih teh pogajanj bi državno železnico potrebovale v sezoni 1933-31 135.000 ton premogli mesečno, od katerega bi dobavili trboveljski revirji 25%. torej 33.750 ton. Po pisanju Jutra bi to pomenilo mesečno 5000 ton več. kakor dosedaj in je Jutro mnenja, dn bi to pomenilo tudi dva delovna dni na mesec več za rudarje v revirjih. Tudi če bi bilo trditve Jutra točne, kai pa še daleč niso, bi ta veliki uspeh za trboveljske rudarje no pomenil v bistvu nobenega izboljšanja stanja, temveč nasprotno: popolno izjalovljenjo njihovih zimskih upov. Vedeti moramo ,da je TPD računala — z njenimi računi pa so je dvigal vsem rudarjem up, — \ znatno boljši uspeh pogajanj in da so rudarji prav zaradi teli računov žo pozimi, kljub majhnemu povpraševanju nakopali mnogo več premoga, kakor je bilo lo potrebno. Vsa letošnja zimska sezona je potekla z ozirom mogu pozimi praznile, poleli pa so rustle. Letošnjo zimo pa so zaloge strahotno raslle. V mesecu januarju, ko je bila sezona v razmahu, so rudniške zaloge premoga dosegle skupno 70.000 ton, Ta visoka zaloga je bila navadno dosežena le v poletnih mesecih, ko je odjem najmanjši in ko je obra v polnem delu. Lelo.s pn je bil dosežen pozimi in pri najbolj skrajšanem delavnem času — dveh dni na leden. Po Jutru obljubljenih 5000 Ion mesečno več ne bi pomenilo nobenega izboljšanju, ker I>i rudniki krili lahko večjo dobavo vsaj štirinajsl mesecev, to je nad eno leto samo iz. zalog 110 da bi lo za uro povečali delo v rudnikih no glede na lo, da bo poloti zaloga premoga So bolj naglo rastla, ker bo odjem pač še mnogo manjši 1 25% dobav državnim žeiznicam ali 83.750 ton mesečno dejansko nc pomeni niii nobenega izboljšanja, ker so ta od-stotek in lo množino dobav trboveljski rudniki že dosedaj skoraj dosegli, ler pomeni belgrajskl sklep h malenkostno zaokroženje navzgor. Umevno jo to- -., ,. , . . , ,,,.,. rej, du ni pripravljena TPD sedaj na podlagi leli na odjem v najbolj malodusiiem lenipu. Rudniki so i nniarjen. prav nič povečati števila dolov- T..."ak. ob.ra^:a,.!-^...n!ai.™,!!!il. "K?"1- merl- Uan* i ni h 'Inl- I ein več nasprotno - izvesti opisano re- lukcijo. Prebivalstvo danes pa delajo delavci v veČini primerov samo Še po dva dni tedensko. Po Julru obljubljeno zboljšanje dva dni na mesec več ne bi pomenilo nikakega odrešenja, pa šc teh dveh dni v rcstiici — ne bo! Ko sedaj izplačujejo delavce, delavci v revirjih skoraj brez izjeme sploh ne dobivajo nobene gotovine, ker jim v.so mezdo odlegujejo. Rudniški kon-a za življenje. revirjih je sedaj lako izstradano. du so celo moški skrajno oslabeli. Če podjetje slučajno potrebuje kakšnega novega delavca za kakšno postransko delo in si ga hoče izbrali iz vrst žc reduciranega delavstvu, je vsak žo lako iz-stradan. da ga zdravnik kratkomalo nc more jiotr-ilili za delo. Belgrajskl sklepi. ki Jih Julro . s lakim jioiu-poni naznanja kot bogve kakšen uspeli, niso v resnici niti polovičarski, niti ne pomenijo za trohico izboljšanja položaja rudarjev v miših revirjih. Nasprotno: revirji so pred enim najhujših udarcev, kar so jih kdaj doživeli in ta udarec so ne du več za sanic odbitke, j preprečiti. Belgrajske sklepe so tudi slovenski ru-1 darji razumeli v tem smislu, kakor jih tolmačimo Navadno jo tako, dn so se rudniške zalogo pre- 1 mi na podlagi svojih zanesljivih informacij. NEDELJSKE ŠPORT Ilirija : S K V mraždin 4 i i Ljubljana, 9. aprila. Današnji prosti termin jc porabila Ilirija in povabila Varaždinski rportni klub, s katerim jc odigrala prijaluljsko tekmo, ki jc privabila na igrišče precej prijateljev nogometa. Varaždinski SK igra prizemni nogomet kratkih pasov ter mu je bilo poznati madjarsko šolo, zlasti v prvem polčasu. ko jc bil v premoči. Za lo tekmo jc vladalo precejšnje zanimanje, saj omenjenih gostov- šc nismo imeli prilike videti v Ljubljani. Tekma ni bila samo časovno razdeljena v dva dela, temveč tudi po premoči zdaj ene, potem pa druge enajsto-ricc. V prvem polčasu so bili v premoči gostje, v drugem polčasu pa dominirali belo-zeleni, tako. do so nerazpoloženje, ki so ga ustvarili r, svojo igro pri publiki v prvi polovici, ne samo po-jiravili, temveč so s svojo živahno in prodorno igro celo navdušili gledalce. Rezultat bi bil lahko sc boljši za domače. ako ne bi nekateri igralci prevečkrat iz nadvse zrelih pozicij pošiljali žogo med oblake. Ob pol štirih sc predstavita moštvi sodniku g. Schnellerju v naslednjih postavah: Ilirija: Doberlet—Strchovec, Bergle*—U11-terreiter. Varšek, Belak—Ilovar, Lah, Svetic, Ve-rovšek, Pfeifer. Varaždinski SK: Sekovanič — Glurak, Berta—Vrančič, Tepeš, Ccrjan—Mehovcc, Ribič, Vojtechovskv, Mutibarič, Lampl. Ilirija jc nastopila v svoji običajni postavi. V prvem polčasu sc aikakor ni mogla znajti in je igrala ves prvi del igre podrejeno vlogo. Vratar 111 ožja obramba 50 imeli vsled vednega pritiska nasprotnega napada polne roke dela. Half linija Jc bila tudi preveč defenzivna. Napad ni bil povezan in ker sta bili krili izredno dobro kriti od nasprotnih halfov, se la kvintet ni mogel preriniti pred gol gostov. Nekaj drugega pa je bilo v drugem polčasu. Moštvo bclo-zclenib sc je kar preko odmora doccla spremenilo. V drugi polovici Igre so domači prevzeli vodslvo tcV ga niso izpustili iz rok prav do konca tekme. Prav vsi so bili na svojem mestu. Ožja obramba je tvorila zid, kjer sc je razbil vsak napad nasprotnikov, v kolikor že nise opravili tega posla krilci. Krilska vrsta je bil:, zelo ofenzivna ter je bila vei:!-..1 opora napadu, ki je stalno ogrožal nasprotno svetišče. Napadalni kvintet jc i.iral povezano, zlasti je ugajal Pfeifer. na levem krilu, četudi je zastrelil nekaj nadvse zrelih pozicij. V drugem polčasu so nam belo-zeleni pokazali igro, s katero smo lahko zadovoljni. Varaždinski športni klub je samo v prvem polčasu potrdil svoj dober glas, ki ga uživa pri nas V tem polčasu nam je predvedel zadovoljivo igro nizkih in kratkih pasov in nam vsaj delno jjoka-zal, da itna za sabo madjarsko šolo. Vratar ni ime" v prvem polčasu nič posla, ožja obramba istotako zelo malo. Half-linija je v prvem delu tekme izborno držala krili domačih, zlasti Pfeiferja, tako da se napad domačih ni mogel premakniti z mesta. Tudi napad je pokazal par lepo kombiniranih akcij in je sploh pogostokrat ogrožal vrata doma činov. To je tudi vse, kar je povedati o gostih, kajti v drugem polčasu so popolnoma odpovedali Sploh jih ni bilo spoznati in človek skoraj nc bi mogel verjeti, da so to isti ljudje, kakor v prvem polčasu. Igrali so za razred slabše kot domači, usodno pa je bilo zanje še to, ker so posamezni igralci med igro menjali mesta med seboj. Igra pa je potekala takole: Prvi udarec ima Ilirija, ki izsili ze takoj, v 2. minuti korner proli gostom, ga ni znala izrabiti. Igra postaja počasi odprla, v 10. minuti pa ustvarijo gostje zelo nevarno situacijo pred golom belo-zelenih. Domačinom tudi korner, diktiran proli gostom v 12. minuti, ne prinese nobenega haska. Pred lem je obtičala krasna bomba v rokah vratarja gostov. V 13. minuti ponoven korner proti gostom, ki pa stanja ne spremeni. V 20. minuti se posreči gostom pretresli mrežo domačinov. Stanje 1:0 za Varaž-din. Gostje kar naprej napadajo in so še vedno v lahni premoči. Iliriji ludi korner, diktiran v 32. minuti, ne prinese nikake koristi. Tudi gostje niso znali izrabiti kornerja proli domačim v 37. minuli. Gostje še parkrat nevarno oblegajo vrata domačinov in prvi polčas konča z 1:0 v njihovo korist. V drugem polčasu imajo prvi udarec gostje Belo-zeleni se znajdejo in situacija sc namali spre- meni v korist domačih. Ilirija pritiska in ustvarja nevarne situacije pred golom gostov. Posledica tega jc, da izsilijo v 6. minuti korner proli Varaž-dinu, a brez uspeha. Vsled neprestanega obleganja izenačijo domači. Stanje 1:1. Toda s tem se belo-zeleni ne zadovoljijo, ampak kar naprej močno jiritiskajo. V 17. minuti pošlje Pfeifer žogo v mrežo gostov. Stanje 2:1 za domače. Ta gol gre na račun vratarja, ker jc zapustil svoic svetišče. Ilirija jc v vedno večji premoči in kar neprestano bombardira nasjuolna vrata. V 23. minuti jiošlju Pfeifer zopet bombo v mrežo gostov in jiostavi 3:1 za beio-zelene. Tu je napravil vratar gostov isto napako, kakor pri prejšnjem golu. V 27. minuti žc z.opel pošlje Pfeifer žogo v gol gostov in jioslavi končno stanje 4:1 za svoje barve. Tu je varaždinski vratar omenjeno napako |ionovil. Kakor je videti, on sploh rad hodi po žogo predaleč od svojega svetišča. Domači »e iiajirej oblegajo, izsilijo v 45. minuli korner proli gostom in sodnik odžvižga to prijateljsko srečanje. Igra ic bila vseskozi fair ter sta obe moštvi igrali, kar se tega tiče, zelo lepo. Domači so zmago popolnoma zaslužili in tudi rezultat odgovarja jiotcku igre. Sodil je g. Schneller. ki jc po daljšem presledku zopcl prijel za piščalko, objektivno 111 dobro. Ni pa imel težkega -tališča, ker sta bili moštvi disciplinirani. ILIRIJA B : SK TRIGLAV 4 : 2 (1 : 1). V pred tekmi sla nastopili omenjeni moštvi, v kateri je iltrijanska 15 garnitura premagala SK Triglav 7. 4:2. Primorje (rez.) : Korotan (rez..) I : (I (0:0). — Vclikontlčim razstava lepih ženskih ročnih del se vrši ua Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Turjaški trg 4/1. od 8. aprila do inkl. 12. aprila, vsak dan od .S—12 in od 2—7 zvečer. Oglejte Pi razstavo. Vslop prost. iSSK Maribor : SK Rapid 5:2 (2 : Maribor, 9. aprilu. Na igrišču I SSK Maribora je bila danes popoldne |irv čustvena tok.na med mariborskimi! rivulotnu, takoz.vana mariborska derby-tekma. Oba nasprotnika fitn radi važnosti tekme iui-stopilu z najboljšimi možmi. Maribor jc svoje liiošlvo nekoliko pregrupirni in-sicer je igral mesto Na.jžerju z.opel stari Ilreščak, v vratih pu Gutnioier. Rapid jo nastopil z. 'moštvom, s katerim je igral lansko lelo prvenstvene tekme. Današnjo tekma je bila v glavnem lepa in vseskozi zelo napeta. Bila jc sicer ogorčena borba za točke, vendar pa jo bila pri tem večinoma fair. Tu pa tam so nekateri igralci skušali uvajati v igro surovo noto, vendar jim je. pu sodnik vsak tok poizkus žo v kali zatrl. Pri tem je igralec Janžek od Rapida dobil brco v 110.s. ki min je zdrobila nosno kost, tako. dn so ga mariborski reševalci morali prepeljati v splošno bolnišnico. Maribor je zasluženo /magal. O tem ni gov ora. Razpravl jalo bi sc lahko kvečjemu o višini zmage. Ako se primerja današnja igra z, igro prejšnje nedelje proti Iliriji, moramo ugotoviti, rcčitano poročilo upravnega odbora, v katerem so iznešeni vsi napori upravnega odbora za poboljšanje stanja gradbenikov kakor ludi za vzdrževanje uredbe, ki predpisuje 10 urno delo gradbenega delavstva nasproti zahtevam delavskih organizacij, ki zahtevajo osemumo delo. Za njim je govoril Dušan Djor-djevič. Zameril je upravi, cla jc dovolila, da so vsa večja javna gradbena dela prevzele inozemske tvrdkc. Ob koncu svojega govoru je plediral za tesnejše sodelovanje med gradbeniki in inženjer-sko zbornico. Govornik Boža Popovič istotako na-glaša, da so v naši državi tuje gradbene tvrdke vse preveč lavorizlranc. Tudi on sc izjavlja za 10urno delo. Govornik Štefan Barctič jc zahteval, naj se zveza potrudi in naj ukrene vse potrebno, da sc razbijejo kartcli za ccment, parkete in steklo. Govornik naglaša, da so tujci samo po kar-telu za cement odnesli v preteklem letu iz države preko 3 milijone dinarjev. Za pogoje, pod katorimi delajo tujci, pravi, da so mnogo povoljnejši od onih, pod katerimi delajo domače firme. Dunajska vremenska napoved: Mirno,« milejše vreme z naraščajočo temperaturo. Burno zborovanje v Belgradu Občni zbor Nahavlfalne zadruge drž. nameščencev Belgrad. 9. aprila 1. Danes dopoldne se jc vršil štirinajsti redili občni /bor Nabuvljnlnc zadruge državnih uslužbencev. Čeprav jo bilo poroeilotipravnega odbora natisnjeno in razdeljeno. je vendar večina navzočih zadrugarjev odločno zahtevala, da se poročilo prečila nn občnem zboru. I/ poročila je razvidno, da je imela nabavljal na zadruga v preteklem lotu 9S4.615.S2 Din izgube. Zu kritje to izgube jire-dlagu upravni odbor, da se porabi iz fonda nepremičnin 841.480.83 Din, i/, rezervnega fonda pa I43.1~4.99 Din. Preden se jc pričela razprava o poročilu upravnega odbora jo spregovoril nekoliko besed dr. Josilovie, ki je bil v preteklem letu postavljen od glavne zvezo Srbskih kmečkih zadrug /u zaupnika v tej zvezi, in orisal delovanje nekaterih članov upravnega odbora. Da je prišlo do lako veliko izgube, je v/rok tn. iori zadrti ga rji čezmerno zadolževali ter niso odgovarjali svojim obvezam. Govor dr. josifo-viea je večina navzočih zadrugarjev spremljala z burnimi protesti in vzklikala proti upravnemu odboru. V največjem hrupu se je nato pričela razprava o poročilu upravnega odboru. Govorilo je vsega 16 govornikov. Rad: prerekanja med opozicijo. ki je imela na obenem zboru večino, in pristaši upravnega odbora, so so mogli slišali lo malo kateri govorniki. Vsevprek so padali nemogoči vzkliki in protesti proti Upravnemu odboru. Večina govornikov je zahtevala, naj podu sedanji upravni odbor luibavljnlnc zadruge kolektivno ostavko. Drugi govorniki so pa z.11-htevali. naj so imenuje posebna anketna komisija. ki naj pregleda delovanje upravnega odbora, tretji pa. naj sc vsa uprava nabavl.jnlne , , , , ,, ................... . V 1 j I nu , 11C11 lil V i <( I lic du JO zadruga nakupovala razno blago v ogroin- zadruge izro.-i sodišču. V največjem hrupu sla mli količina. k. ga je drago plačava la. pozneje dobila na io upravni in nadzorni odbor raz.ro- pa ga je cnornla .moti v skhidiseih. ker ga ni šnieo. Nalo so bili izvoljeni 4 člani v upravni mogla vnovčiti. Na drugi strani so se pu neka Belgrajske vesti Belgrad, 9. aprilu I. V oinfitcoiru patološkega instituta belgrajske univerze jo bila danes dopoldne konferenca Društva jugoslovanskih litedicinccv. na kateri so razpravljali o i/.pio.neinbali iu dopolnilih zakonskega osnutka o zobotehnikih. Vsi govorniki so ostro protestirali proli osnutk u tor zahtevali, naj so ta zakon stavi z dnevnega reda'. V toni smislu je bila sprejeta ludi resolucija. Belgrad, 9. aprila I. Dane,-, so slovesno blagoslovili Ruski dom Car Nikolaj II.< Blagoslovitvi doma je prisostvovala kraljica, knez Pavle, k nogi u.ja Olga, prineezinjn lClizabeta in Marina, zunanji minister feftio. prosvetni 1111-ni.sler dr. Stankov ie. ameriški pesi. . marcu i. I. jc kupila z.lnln za 112.-1 milijona Ur. NajveC zlata jc prodala l.igurijii (54.890.200,) /a njo pridejo l.ombui lij.i okoli 42 milijonov, Kaiiipiini jn. Sicilija. I'ie-mont. Lazio, Apulia, Beneško Emilija. Julijska Krajina (2.676.900). Ti is kanu. Abruzzi Kalni H.j a. lu/iio Tirolsko, Sardinijo, Mnrkc. 1,'mbrija in I.ukani jn (2%.500). Nu Dodokniiezu jo kupila luni k a zlata zn J.S92>00. v Mritro.il 461.100. v Circnajki 372.500 iu Iripolilnuiji 176.300 lir. Nov grob V Hodiku j.- umrl 22 letni Milan Grcgorctie zu jotiko. Ilnjnki jc študiral nu humanistični gimnaziji v Ljubljani, kjer jo uspešno dovršil 4 razrede. Nato sc jc vrnil domov, kjer sr je vpisni k orožnikom, du bi si služil kruli, lam sc jc naleze! jetike, za katero jc umrl. Naj počiva v miru. Tržaški šhof pri sv. očetu Preteklo sredo jc sveti oče Pij XI sprejel v zasebni avdijenci tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja. V llimu spravljajo uvdijenco v /m/o z vprašanjem i iicnovnnja goriškega nudškoln. Drobne Maribor, 9. aprila. POGREBNE SLOVESNOSTI ZA VLADlKO DR. K A KLINOM so sr pričele žc d ani ', popoldne in sicer ob petih v tukaj,nji 'oblici, kjer sc je zbral,< množica pobožnih vernik v, ki so molitveno uro posvetili .spomi-I nu velikega pokojnika, prevz.Učnega knezoškofa j dr. \ndrcja Karlina; jutri se Maribor in v a lav.in-tinska škofija za vedno poslovi od svojega ljubijc-I naga vladikc ... Mnogi odlični gostje so prišli žc a i popoldanskimi, oziroma ■ ečernimi vlaki, dn sc ude-j legijo jutilšn pogrebnih slovesne:-,li. Krsto, v ka-| Uri K-/i blai.op ikojni i:;nip'>. r, o včeraj zaprli. ' Nj. Vrl. kraija bo na pogrebu ra,iopal mariborski j nicsln: poveljnik general U a d z i č. — V Maribor ; so danes dospeli k pogrebu pa pešk i nuncij llcrire-ncgild P c I I c g r i n e t t i , zagrebški nadškof dr. Antc Bauer s lajn kom dr. Slainičcm, ter krški škof dr. Josip S r c h r n i č. V F'iID 1EVNIH DIJAKOV sc |o vršila včeraj zvečer v veliki dvorani Naiod-negn doma akademija, ki :o je priredilo dijastvo tu-kaišnje državne trgovske akademije. Spored akademije jc obsegal v prizorilev Halzacovcga Merca-delu , ki so j t. odličnim uspehom predvajali zavodov) gojenci; poleni ?o bil« na sporedu ludi izbrane narodne pesmi, ki jih ie dijastvo učinkovito izvajalo pod vodstvom svoji';;:i neumornega zborovodja skladatelja prol. Mirka. Številno navzoče občinstvo, med katerim jc bilo zlasti veliko dijaške mludinc od drugih mariborskih zavodov, ;c nastopajoče nagradilo s toplim in prisrčilin odobravanjem. Po dovršenem sporedu bi sc imel vršiti ples, ki jc pa ladi smrti vladikc dr. Andreja Karlina iz-ostal. Za brezhiben potek akademije sta li pridobila zasluge prol. ilr. Krali in Sile. SKOK 1Z VELIKE KAVARNE V kavarniški igralnici je bilo zelo živahno. V | ranili ura!, se jc iz navzočih dvignila postava 26 letnega mladega človeka, Borisa K. šel jo proli izhodu, v naslednjem trenutku jc izginil brc/, sledu. f. dvorišča ie prihainlo stokanje človek:-, ki sc jc zvi-jal na tleh. Bil je Bori . K., ki jc pa k sreči odnesel lažje poškodbe. Skočil je s prvega nadstropja. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. TATINSKA ZALEGA Troje tatinskih Z'!odb imajo zabeleženih v policijskih bukvah. Prvi dve sla običajni: Neznancc jc vlomil v- izložbeno omarico trgovke Schcidbach v Gosposki ulici ter odnesel zlato nalivno pero, vcc i svinčnikov in siicnc drobnarije. — Druga tatvina : sc jc pripetila v Grajski ulici. Katarini Sulccr so iz-I (;inilc čez noč iz kurnika njene pridne kokoši. — I Tre l j i slučaj: Ani Pavlič v Lictnavski ulici jc bilo pred ini'scci ukradenih iz stanovanja več komadov obleke in čevljev. I atvino jc prijavila policiji, ni pa i pri lo kljub poizvedovanju na dan, kdo bi bil storilci Včcrai pa sc je napotila Pavličeva v neko starinarnico, do bi kupila kako obleko. Starinar ji ;c pok. zal baš primerno žametasto obleko, v kateri ic z veselim presciicčcniom spoznala svoio last, Baš i ti obleka ji jc bila z drugimi stvarmi vred ukradena Po srečnem rlučaju je prišla okradenka do svojih oblek, policija pa do tatu, ki ga jc povedal starinar. KONJ V STOJNICI Dn razburljivega prizora jc prišlo na vogalu Cafovc ulice in Aleksandrove ceste. Viničarki Ju-liiani Svejnccr sc je splašil konj ter je zdirjal z vozilom po ulici. Ker mu jc zapirala pol stojnicu bra-njevke Skrbota, se jc zaletel naravnost v šotor ter ■;a prevrnil po tleli. K sreči je ostalo stojalo s po-: ,.-ii ančami in »ličnimi dobrotami nepoškodovano, lako da ima branjcvcc samo škodo radi raztrganega šotora. PROMETNA NESREČA NA POBREŽJU 301 e.lui mesarski pomočnik Jožef Caf sc jc peljal na kolesu; na ovinku ie privozil nasproti voz Nesrečno naključje jc hotelo, da jc pri tem treščil Ca( s kolesa in zadobil pri padcu občutne poškodbe na glavi in rokah, da so ga morali odpremili v splošno bolnišnico. Krivdo preiskuje oblast. codba današnja nedelja prečrtala načrt« vsem, kl eo spričo lepega vremena skozi cel teden danc.< nnmcrav: li i/, iur: hi odpotovali na deželo, v okolico v hribe. Zjulrnj je rušilo tja do doselili. šele pcteni sc jo vreme | -»pravilo; nastal r lep, topol, sončen dnn. Toda Ljubljančani so ostal po veliki večini kljub temu doma. Vs- lepota cvel- /. okna prvega nadstropja ionskega sami- j nedelje, po zunanjih znuniripih eden izmed na torija '-Vlila San Giustq< je po nesreči padci , veličastnejšlli in najlepših cerkvenih praznikov, s 60 letni Peter Fabris i/. Lestice pri Vidmu, ki ji zatiranimi brati Na praznik 25. marca smo v Črnomlju imeli priliko, du smo prisoslvovuli par ur v duhu in z pbčutkom prireditvi, ki jo jc podalo domače emigrantsko društvo »Krn« s simbolično dramo »Za našo grudo«. V začetku jc g. Golmajer pozdravil navzoče in temperamentno objasnil namen novo ustanovljenega društva. Za tem jc sledila pesem »Oj Doberdob«, Odgrnilo se je zagrinjalo in sledili smo prizoru za prizorom. Vloge so bile na-študirane in srečno razdeljene tako, da je dejanje prisililo navzoče, da so si v jezi in žalosti olrnili solzo. Črnomelj je pokazal brez razlike političnega naziranja čut dolžnosti napram našemu zatiranemu narodu onkraj meje. Nabita dvorana je bila viden dokaz sočuvstvovanja do naših rodnih bratov. Na veliko čudo pa je splošnost ugotovila, da so manjkale nekatere osebnosti, o katerih jc javnost prepričana, da pojmijo delo za živel v llonkih. Bil jc na nicsln mrtev. • V Osek« pri Gorici so 'atovi okradli kmeta Josipu škarabotii, starega 70 let. Pokopališče v Krouhc.rgii so razširili. Stroški so znušnli 20.000 lir. V kratkem bodo pričeli dohiti na solkanskem pokopališču, ki ga nameravajo razširiti zu 1500 nr. Stroški bodo znašali 56.000 lir. Tramvaj nn progi Opatija—Lovrnn so ustavili. Nu mesto njega bo vozil avtobus, in sicer v.sakih 15 iiiinnt. Progo je prevzel Medobčinski konsorc.ij avtomobilskih zver« (Consorzio intcrcoinunale Scrvi/.i Automobilistiei.) Drzen roparski napad Ljubljana, 0. aprila. Včeraj zjutraj se je na ljubljanskem polju zopet dogodil razburljiv roparski napad, ki priča, kako malo ,je preskrbljeno za varnost ljudi v najbližji okolici mesta. Ko sc io neka ženska z Jezice odpravljala zjutraj ob 5 na ljubljnnski glavni kolodvor, da bi z vlakom potovala na štajersko, io ie sredi ljubljanskega polja na Dunajski cesli rdizu Brinja napadel neznnn moški. Hipoma jo je «!isni! z. lokami ter zahteval cd nje denarja. Uboga ženska jo bila popolnoma s.imn srcrli polju, zato je imel neznani ropar kaj lahko delo. Pobral je ženski ves denar, okrog !J0() Din, potem pa pobegnil čez njive in travnike. Ženska .je potem vsa v strahu hitela nazaj domov na Jožico, kjer je vsa razburjena pripovedovala o dogodku. Nn ljubljanskem polju lo ni edin slučaj podob nega napada. Zc večkrat smo imeli priliko pisati o podobnih napadih. Doslej so zločinci napadali svoje žrtve na Dunajski cesti navadno zvečer, zdaj so se lotili legn delu ludi zjulrnj. Vsekakor bo treba bližnjo ljubljansko okolico bolj zaščititi pred takimi iu podobnimi zločinci. se je danes izkazovala po meslu nn vseh koncih in krajih. Cele procesije so romale dopoldne z butarami in butaricanii v vse ljubljanske cerkve. Kdor pa bularico ni premogel, je počasiil spomin prihoda Jezusa v Jeruzalem vsaj z oljkovo vejico, katero so pri dopoldanskih cerkvenih svečanostih blagoslavljali v vseli ljubljanskih cerkvah. Zlasti drob ža je bilo seveda vsepovsod dovolj; mali junaki so ponekod kar klonili pod težo okrašene, pa boguto obložene butarice .Današnja nedelja jo izpričala, da la lepa slovenska velikonočna navada še dolgo ni izumrla, marveč se celo vse bolj uveljavlja med verniki. Razen logu je bi! danes v ljubljanskih cerkvah slovesen sklep sv. inisljona. Pri tej priliki so se zbirali verniki pri misijonskih govorili v tako veličastnem številu, dn je zlasti v posameznih cerkvah tolika udeležba naravnost presenetila. Ob štirih popoldne so bili v stolnici, v frančiškanski, šentjakobski iti Irnovski župni cerkvi sklepni misijonski govori, slovesne litanije, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Upajmo, da bo sveli misijon, ki jo v Ljubljani že na zunaj tako lepo uspel, tudi v dušah vernikov zapustil najboljše sadove. Zakaj samo s prečiščenjem vsega notranjega življenja in čustvovanja ljudi bo mogel svet poslati v svojem hotenju in dogajanju boljši iu popolnejši. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z d ievno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josei« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Kongres bolniških sester Ljubljana, 9. aprila. Danes jc bil v Ljubljani kongres diplomiranih bolniških sester iz vse države. Kongres je bil v Delavski zbornici in jc trajal ves dan. Prišle so nanj delegatke iz vse države, zlasti pa mnogo do mačih ljubljanskih sester in pa iz vse Slovenije. Kongrcra so se med drugimi udeležili tudi: zastopnik banske uprave dr. Dular, mestni fizik dr. Rus, ravnatelj Zavoda za zaščito mater in otrok primarij dr. Dragaš, ki jc tudi šef sesterske šole, dr. Šimenčeva za Higijenski zavod, predsednica Društva za zaščito mater in otrok ga. dvorna dama Tavčarjeva in drugi. Kongres je otvorila predsednica ljubljanske sekcije sestra Boštinova, ki je nato odstopila predsedstvo predsednici zveze sestri Schiifrerjevi. Schiffrerjeva jc pozdravila vse zastopnice, nato pa je kratko poročala o delu zveze. Tudi stan bolniških sester sc bori z brezposelnostjo in redukcijami, čemur je vzrok, da zdravstveni zavodi nc napredujejo, temveč du vse zdravstvo pri nas v resnici nazaduje. Tajniško poročilo je podala sestra Janičeva, blagajniško pa Benčanova, obe iz Belgrada. Sledile so volitve, ki so bile zelo živahne. Izvoljen pa je bil povečini dosedanji odbor s sestro Schiffrerjevo na čelu. Pri popoldanskem zborovanju so bili podani razni referati, ki so povečini obravnavali težak položaj bolniških sester v državi in so bili v tem smislu sprejeti tudi razni predlogi. Smrtna kosa Danes popoldno jc mirno v Gospodu zaspaln blaga gospa Katarina Zan, roj. Porentn, stanujoča v Bohoričevi ulici. Pokojnica je bila zlasti kol mesarica, ki Je prodajala na svoji stolnici v Šolskem drevoredu prav do lanskega lela, znana v vseh odličnejših krogih Ljubljane. V dobrem spominu bodo pokojnico ohranili ludi mestni ubogi, zlasti v vodmalskem okraju, katerim je večkrat rada in izdatno pomagala. Blag gospa se je prejšnja lela ludi pridno udejstvovala v Prosvetnem društvu pri šl. Petru. Sploh je bila pokojnicn dobrotnim in pospe-ševnlka vseh naših katoliških društev. Dočakala je visoko starost SO lel ler je bila skoraj do zadnjega pri močeh in pri zavesti. Zgolj visoka leta so ji uplhnlla luč življenja, ki ga je vsa lela izživljala Bogu v čast in bližnjim v pomoč. Blag ji spomin, sinovom pa naše iskreno sožnljo) Č&$hos?o*>aška proslavi 1100 iet najstarejše cerkve v srednji Evropi značilne stavbe bodo razsvetlili z vojaškimi reflektorji. V okviru 1'ribinovo proslave se bo v Nitri vršila tinii gospodarska razstava. Gostje bodo imeli na železnicah 50% popusta Češkoslovaška tobačna režija bo izdala ob tej priložnosti cigarete z imenom »Pribinki«. Pred štirimi leti je Češkoslovaška slovesno proslavila 1000-letnico smrti kneza sv. Vaelava, patroua češke zemlje iu utemeljitelja češke državotvornosti. Letos se v Češkoslovaški, posebno na Slovaškem pripravljajo velike svečanosti ob priliki 1100-letnice, odkar je bila zgrajena prva kr. ščanska oerkev v srednji Evropi. Dal jo je postaviti prvi slovaški krščanski knez Prebina, čigar življenje je postalo za slovaški narod legendarno. Ti dve obletnici pričala ne samo o starodavnosti krščanske kulture Čehov in Slovakov, temveč tudi o njihovem nekdanjem državnem življenju, ki ga je' prekinilo skoraj 300-1eino suženjstvo Čehov in 1000-letuo suženjstvo Slovakov. Slovesnost v spomin kneza Pribine, ki je vladal v jugovzhodni Slovaški, bo izredno svečana. Nanjo se pripravljajo velike množice ne samo na Češkoslovaškem, ne samo osebnosti češkoslovaškega političnega in kulturnega življenja, temveč tudi inozemski novinarji in turisti, ki jim bo tedaj d.,na priložnosta, da si ogledajo eno izmed najstarejših mesl v srednji Evropi in da se spoznajo z živim folklorom krasne Slovaške. V dnevih Pri bi nove proslave se bodo vršile v N j i t r i velike narodne svečanosti, ki bodo privabile na tisoče ljudi v narodnih nošah iz vse Slovaške. Kdo je ta kuri Hribina, ki ga bo letos proslavila Češkoslovaška? Letopisi govorijo o Pribini že v letih 82S. ltil je neodvisen slovaški vladar. Stanoval je v mestu Njitra s svoj > zeno in sinom Korelom, svojim naslednikom. Bil je pogan. Leta 830 ga je iz Nitre pregnal moravski knez Moj-mir 1. Pribina je prosil z,a pomoč francoskega mejnega grofa vzhodne marke Radli-ida. ki mu je pomagal zopet na prest'-!. Pribina je if hvaležnosti sprejel krščanstvo in leta 833 je dal zgraditi pno krščansko cerkev, ki se smatra za najstarejšo v srednji Evropi. Pribina se je pozneje spri z Radbodom, kar je Mojinir izkoristil in se pričel z njim bojevati. Pribina je bil prisiljen zopet zapustiti njitransko kneževino. Ludvik Pobožni mu je podelil južno Panonijo ob Blatnem jezeru. Po njegovi smrti leta 801 je zavladal njegov sin Kocel, ki je umrl i brez otrok leta 884. Del njegove kneževine je ' zavojeval Svatopluk Velikomoravski. Za časa vla-I danja Moj mira II. so Madjari prvič vdrli v kneževino in po letu 907 so jo popolnoma osvojili. Prehod kneza Pribine v krščanstvo je bil i velikega pomena. Zapadna francoska kultura se j je lahko pričela širiti samo s pomočjo krščanstva. Toda na ta način je iPribinova kneževina zašla v kulturno odvisnost solnograškega nadškofa. Pribina je zgradil še mnogo krščanskih cerkev in podprl krščanstvo, toda kmalu je uvidel, da kulturna in cerkvena odvisnost od nemške j države postaja nevarna njegovi slovanski kneže-I vLni. Čeprav je živel s solnograškim nadškofom Aldamarom v najboljših odnosih — ta je krstil njega samega, njegovo družino in velik del ljudstva iz nitranske kneževine — je knez stremel za j tem, da bi se tudi v cerkvenem pogledu otresel nemškega vpliva. To se je posrečilo šele njegovemu sinu Kocelu. Ta je pogostil slovanska brata sv. Cirila in Metoda, ko sta potovala skozi njegovo deželo v Rim, da bi se branila radi obtožbe kri-voverstva. Knez Kocel se je od bratov sv. Cirila in Metoda naučil cirilico. Zaprosil je slovanska apostola, naj posvetita 50 duhovnikov iz njegovega rodn. Pozneje je poslal v Rim odposlanstvo, ki je prosilo sv. očeta, naj pošlje v Panonijo sv. Metoda. Po Cirilovi smrti je Metod v resnici pri-| šel nu Kocelov dvor. Sele pozneje, ko se je j Moravska pomirila, je Metod odpotoval na svoje I prvotno mesto, da bi prevzel novo osnovano ško-1 f i jo in |K>zneje nadškofijo inonivsko-panonsko, ki je biln podrejena neposredno sv. očetu. Starodavna slovaška Njitra, ki leži na vznožju gore Zobor, o kateri pravi sporočilo, da v njej 1 |>o5ivn Svatopluk Velikomoravski ali njegov sin Slavoj, bo v dnevih od 13.—10. avgusta zasijala v svoji stari s!avi Ze zdaj se urejujejo ulice in čisti okolica. Meščani pripravljajo prenočišča za tisoče gostov, ki jih pričakujejo. Spominske znamke •»Pribina« V spomin na to slovesnost bo češkoslovaško prometno ministrstvo izdalo spominske znamke i po 50 stotink in 1 krono. Nitranski grad in druge Elektrotehniški proces v Moskvi Kaj ča*a štiri Angleže? — Strupeno pisanje sovjetskih listov V zvezi z napovedanim procesom zaradi elektrotehniške sabotaže, ki se prične teJdni v Moskvi, je sovjetski tisk pričel obdelovati javno mnenje v Rusiji z odločno protiangleško in proti-kapitalistično gonjo. Namen te časopisne kampanje je, da se opraviči korak državne politične uprave (OGPU), ki je dala zapreti med drugim tudi štiri angleške častnike. Ti so bili proti visoki kavciji in proti obljubi, da ostanejo v Rusiji, dokler se proces ne zaključi, izpuščeni. »Izvestja« in »Pravda« pišejo v ironičnem tonu proti protestu angleške vlade in angleškega tiska. V članku »Brez skrivnosti pišejo »Izvestja« iroručno: »Če izraža angleški tisk svoje globoko prepričanje, da inženirji, ki delajo pri nas v smislu sporazuma, ne morejo bili v zve/i s sabotažo, in sicer radi lojalnosti, ki je svojstvena angleškemu delavcu — potem lahko mislimo, da se morajo angleški diplomatski agenti ki jih angleška vlada zdr/uje v Rusiji, še boli odlikovati po svoji lojalnosti nasproti državi, v katero so jih poslali predstavniki angleške vlade. Vendar bivši diplomatski agent v Moskvi g. Loccart pripoveduje, kako je načelniku angleške špionaže pošiljal poročila o vojnih edmicah sovjetske Rusije. Sam načelnik angleške špionaže v sovjetski Rusiji pripoveduje v svojih spominih, ki jih je objavila njegova žena po njegovi smrti, kako je pripravljal razstrelitev Kremlja in aretacijo Sovnar-koma, to je sovjeta narodnih komisarjev.« Iz tega se vidi, da se sovjetski tisk trudi, da bi prepričal javno mnenje o tem, da niso bili angleški inženirji aretirani slučajno, temveč na podlagi resničnih podatkov o njihovi sabotažni delavnosti. To seveda dela sovjetski tisk zato, da bi bili obtoženci v primeru potrebe lahko kaznovani ali pa oproščeni in da bi se pred sodiščem ne mogla dokazati nedolžnost angleških inženirjev, temveč velikodušnost sovjetskega sodišča. Posebno ostro piše moskovska »Pravda« oroti izvajonju angleških konservativnih listov »Daily Mail« in »Morning Post«. »Ne vidimo potrebe, da MaESF •• Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in teta, gospa •v Katarina Zan roj. Porenta mesarica danes 9. aprila 1933 ob pol treh popoldne v 80 letu življenja, večkrat previdena s tolažili svete vere, popolnoma vdana v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo v torek ob 4 popoldne iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 11. Nepozabno mamo in teto priporočamo v pobožno molitev. Sveta maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v sredo ob 6 zjutraj. Večna luč naj ji sveti, naj počiva v miru! V Ljubljani, dne 9. aprila 1933. Žalujoči ostali. Oglašujte v Ponedelj shem SLOVENCU! bi polemizirali s »civiliziranimi« mazači(l),« piše »Pravda«. Po kakšnih zakonih in po kakšni civilizaciji so ravnala angleška oblastva, posebno pa stotnik Renigald-Tig-Johns, ki je da! 20. septembra 1918 brez sodne preiskave ustreiiti v Zakas-pijski pustinji 26 boljševikov iz Bakua? Ali so krivci tega strašnega zločina bili poklicani pred »civilizirano« angleško sodišče na podlagi »civiliziranih« angleških zakonov?« »Vprašamo,« pi;e nadalje »Pravda«, »kdo je dal pravico tem civiliziranim mazačem, ki imajo za seboj Tig-Johnsonov zločin in ki so nekdaj ta zločin ludi zagovarjali, kdo jim je dal pravico govoriti o humanosti in pravici, kdo jim je dal pravico, da dvomijo o pravičnosti sodnih organov sovjetske Rusije.« Iz tona teh člankov pač lahko razvidimo, da se bo proces proti elektrotehniškim sabolerjem v Moskvi vršil v ozračju, nasičenim res z elektriko. »Ali nisi vegeterijanec?« »Da, toda «beafsteak» sodi med prepovedano sadje!« PSentfn« moKo natbolilih mlinov nndi naicenele veletrgovina tita in mlevakib urlrlkov A. VOLK. LJUBLJANA Rnlieva rnli U Najnovejši modeli dvokoles. otroških in igračnih voiičkov, prev< znih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera — Najnižje cene — Ceniki fmnko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. 191 *!>eceriisko m hoommmo blago, umetna gnoMla. cemem ild. Itd. lobavlia Gospodarska zveza v Uubltanl Bogata izbira Velikonočnih daril po znatno znižanih cenah pri staroznani tvrdki F. M. Schmitt, Ljubljana Pred Skotijo 2 Nizke cene! Točna postrežba I DomaČi slovenski zavod ie Vzaicmna zavarovalnica v Unblianl v lastni paiači ob Miklošičevi In Masarykovi cesti. Sprejema v /.avarovanje: !. Proti požaru: a) raznovrstne zdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe bi vse premično blago, mobilije. zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje n« dO'ivetie in smrt. otroške ■1ote dalje rentna in ljudska zavarovnnjn v vseh kombinacijah, rosmrtninskn zavarovanje »Karilasv 3. Nezgode poedincev. društev, kolektivna delavska zavarovanja Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja 4. Vlom, zvonove in steklo proti pre,oiuu ali razbitju Zavarujte sebe In svoje imetje edino pr domaČi slovenski zavarovalnici Paul Heyse: Moč ljubezni Soince je bilo še nizko nu obzorju. Siva megla je jxikrivala Vezuv in se razprostirala preko Napolja ter zatemnjevala obrežna se-lišča. Morje je bilo mirno. Na obali ob vznožju jvečin Sorrenta so biriči s svojimi ženami vlekli na pesek svoje čolne z mrežami obložene. Drugi so razpenjali jadra ter prinašali vesla. Celo starci, ki niso hodili več nn morje, so pomagali razpenjati mreže. Tu pa tam so starke pletle nogavice v družbi otrok. Glej. naš župnik gre, je dejala ena izmed njih svoji nečakinji. Antonino, pel ji ga v Capri. Ribiči so obstali, da prisostvujejo odhodu svojega duhovnega pastirja, ki je vse prijateljski jx>7.dravljal. Antonino je že odrival ladjo na morje, ko se je na cesti iz Sorrenta jjojavilo dekle, mahajoč z robcem. Pod pazduho je nosila majhen zavoj. Bila je skromno opravljena, glavo pa je nosila ponosno kakor kakšna aristokratinja, čelo ji je obkrožala črna kita kakor diadem. Dober dan. Srdljivka, so rekli nekateri mladi mornarji, ki bi bili radi še kaj dodali, da jih ni duhovnikova navzočnost zadrževala. Dober dan. I.nurella, je rekel duhovnik, ali se hočeš peljati v Capri? Če dovolite, oče. Antonina vprašaj, on je gospodar čolna. Evo opl karlina, je dejala Laurella, ne dn bi pogledala mladeniča. Potrehnejša si od mene, obdrži ga, je rekel mladenič ter odmikal i oranžami napolnjene košare, da bi ji napravil prostor. Zastonj se ne boin vozila! je odgovorila in nestrpno trenila s trepalnicami. Pridi no. l.nurella. je rekel duhovnik. Dober dečko je, ki ne mara izrabljati tvojega uboštva. Sedla je. Čoln je odrinil. Župnik je vjirašal deklico, kaj nese v Capri. Tkanino iz svile in niti. moje dok), za mater, ki še vedno leži bolna. Nato je duhovnik nadaljeval jnigovor: Čemu neki ti pravijo Srdljivka? To ime sc ne podaja kristjanki. Dekličino obličje jc zalila temna rdečic«, oči na so se ji zabliskale. Norčujejo se iz mene, ker ne plešem in ne pojem, ker se ne jvogovnrjnm z njimi kakor druga dekleta. Zakaj me nc puste nn miru, saj nikomur nič nečem. Vendnr pa bi mo?l« biti prijay.rvi z vsemi. Povesila je glavo in nnmričila čHo. Veka j časa so pluli dalje molče. Soince je stalo nad gorami, vrh Vezuva je prebil oblake, bele hiše so se svetlile sredi oranžnih vrtov. laurella, ali nisi nič več čula o tistem ' najvoljskern slikarju, ki te je hotel vzeti za : ženo? je vprašal duhovnik. Odkimala je. Slikati te je hotel. Zakaj nisi hotela? Zakaj pa me je hotel slikati? Saj je lepših deklet od mene. In končno ... končno ... kdove ka j hi bil počel z mo jo sliko. Začaral hi me bil, i mi jKigiihil dušo. ali pa me celo umoril, tako mi je dajala mati. Ne veruj takim neumnim govoricam. Zakaj si ga odbila, ko te je hotel vzeti za ženo. Bil je dober človek in premožen... Kakor da Vam ga je nebo jvoslalo v |ximoč. Tako kmalu ne pride drug takle. Ne bom se poročilu, nikoli, je rekla z odločnim glasom, kakor hi govorila sama zase. Sj se mar zaobljubila in nameravaš stopiti v kak samostan? Odkimala je z glavo. Prav ima jo tisti, ki ti očita io trmo. dasi ime. ki so ti gn dali. ni lepo. Pomisli, dn si sama nn svetu in da bo zaradi tvoje trme tvoja mati še huje trpela in huje občutila svojo bo- i lezen. Kakšen tehten vzrok imaš. da odbijaš jvošteno roko. ki hoče vzdrževati tebe in tvojo mater? Odgovori. Laurello. Vzrok je. je odgovorila tiho in obotavljajoč se. (oda ne morem ga povedati. Ne moreš ga novedati? Niti meni. svojemu spovedniku, ki ti hoče dobro, ali ne? Prikimala je. Plašno je pogledala čolnarja, sedečega na koncil čolna in vneto veslajočega. Kana mu je pokrivala ušesa. Gledal je v morje, kakor da ie zatopljen v globoke misli. Duhovnik je videl tisti pogled ter se približal z ušesom k dekličinim n«tnom. Vi niste poznati mojega očeta. On je Vriv. dn je moja mati bolna; grdo je z njo ravnnl. i io tenel in brcal. Spominjam se tistih noei. Vračal se je domov v iezi. Ona ni iznrefjovorila | besedice in je naredila vse. kar jc hotel, on r»R jo je tepel. meni pa je bilo hudo nri sren. Pokrila sem si glavo 7, odejo pretvarjajoč se. i kakor hi spila, toda prejokala sem vso noč. Ko , pa jo jc videl na tleh ležečo se je mahoma I nekaj zganilo v njem. Dvignil jo je in tnko močno objel da je 7nvpiln. ^'nti mi je nrepo-vednln. dn hi komu kaj o tem govoriln toda njeno zdravje je tako opešalo, da se tudi on očetovi smrti — že nekaj let ie tega. kar je '•Tn*-! — n! rnorrln več onomoči ... In če Ivo kmnlu umrla, kar Bog obvaruj, vedela boni, kdo_ jo je ubil. To je vzrok, da se ne maram [>oročiti. In če me lio kdo hotel tepsti ali objeti, se bom branila. Mati se ni mogla obraniti ne tepenja ne poljubov, ker je ljubila. Jaz pa ne maram nikogar ljubiti, ki bi me utegnil onesrečiti. Prav zares si otrok. Mar misliš, da so vsi moški taki. kot je bil tvoj oče? Ali nisi videla v vasi mnogo dobrih mož, ki žive v miru s svojimi ženami? Tudi o mojem očetu ni nihče vedel kaj je počel z mojo materjo. In stokrat bi bila rajši umrla, knkor bi se komu potožila. Če ima ljubezen take posledice, ne dam nikomur svojega srca. . , .v. Srce lw> govorilo ob svojem času, ce hočeš ali nečeš ljubiti. Kaj pa misliš o tistem slikarju. ali bi te tejvol? Molčala je in ni zinila do konca potovanja. Po dveurni vožnji so prispeli v mali pristan Caprij«. t , , Ob trinajstih. Antonino jc že dve nri sedel pred ribiško krčmo. Prišel je gosjvodar z mrežo na ramenih in rdečo kapo na glavi. Ko je zagledal mladega ribiča, je sedel |>oleg njega, ga izpraševal o tem in onem. nato pa še sam povedni krajevne novice. Njegova žena je prinesla drugo steklenico pravega, pristnega »Ca-prijn«. ko se je na cesti, vodeči iz Anacaprija, pojavila Laurella. Antonino je naglo vstal. Odhajam, je dejal. Je to neko dekle iz Sorrenta. Pripeljala se je davi z gosjiodom župnikom. nocoj pa se mora vrniti k bolni materi. Kam se ti mudi! Noč je še daleč, jc rekel gospodar. Toliko časa ima. da izpije čašo vina. Halo. še en kozarec sem! Hvala, je rekla Laurella. ne pijem: in obstala je ob strani. Nnlij. nnlij. Najbrže hoče. da jo prosimo. Pustite jo. je rekel mladenič... Ima trdo glavo in čc kaj neče, je ne pregovori niti svetnik. Tako rekoč se je poslovil, porinil čoln v vodo. odvezal vrv in čakal dekle, ki je vnovič [»ozdravila gospodarja krčme, nato pa se obotavljajo bližala čolnu. Ozirala se je na desno in levo. uj»ajoč, dn se pojavi še knk sopotnik. Tod« jiristnn jo bil prazen. Bibiči .so spali, ali pa so bili 1111 odprtem morju, majhna gruču žensk in otrok je dremala 1111 pragu hiš. Nekatere ženske so predle. Tujci, ki so bili prišli zjutraj, so čakali večernega hladu /« povratek. Pa ni imela čas«, da bi se dolgo ozirala; še preden jo utegnila jMimisliti na obrambo, jo je Antonino vzel v naročje in jo nesel v čoln. Nato je sam skočil vanj in jio nekolikih vesljajih j« bil na odprtem morju. Nekaj časa sta se vozils brez besede. Soince je pripekalo, zato je ona vzela kruli iz robca, si pokrila glavo in začele jesti suh kruli za južino, ker v Capriju ni nii Kupila. Antonino je vzel iz dna košare, ki so bile zjutraj jjolne oranž, nekaj preostalega sadja in ji ga ponudil. Evo. to jej s kruhom, Laurella, ne misli, da sem jih prihranil zate. Padle so na dno čolna iz košar, in ko sem nalagal prazne košare, sem jih našel. • Pa jih ti jx)jej, meni zadostuje kruh. Žejo ti ugase pri tej vročini, saj si napravila dolgo pot. Tam so mi dali kozarec vode; nisem žejna. Kakor hočeš. In vrgel je oranže v koš. Zopet molk. Morje je bilo mirno kot zrcalo, čoln je komaj za sjx>-znanje penil vodo, celo beli morski ptiči, ki so imeli svoja gnezda v skalovju, so brezšumno naskakovali plen. Materi bi nesla te pomaranče, je začel Antonino. [ili imamo še doma, in ko jih ne bo več, jih kupim. Nesi ji in jx>7.dravi jo v mojem imenu. Sa j te ne jiozna. Sa j ji lahko poveš, kdo sem. Niti jaz te ne |x>znam. Ni bilo prvič, da 11111 je rekla, da ga ne pozna. Pred letom, ko je bil slikar pravkar prišel v Sorrento, je Antonino neke nedelje igral na trgu na krogle s svojimi tovariši. In tam je slikar prvič srečal Laurello. ki je šla mimo. noseč na glavi vrč. Ni ga pogledala. Na-jx>litanec je obstal sredi igrišča, dasi bi bil 7, dvema korakoma stopil iz njega, ter 7. občudovanjem gledal deklico. Neka krogla gu je močno zadela v stopalo in ga opomnila, da si ni izbral primernega prostora za ogledovanje. Ozrl se je, i kakor bi pričakoval, da se mu nekdo opraviči. Toda mladenič, ki je vrgel okroglo, je molče obstal z izzivalnim jiogledoin sredi svojih tovarišev. Previdni tujec [>a sc je rajši izognil prepiru in odšel. Vendar j>« se je gin« o tem dogodku raznesel. in ko je mladi .slikar jioprosil l aurello zn roko, so vnovič o tem govorili. Ko ga jc odbila, jo je vprašal slikar, če g« je morda zavrnila zaradi onega robatega mladeniča. »Ne poznam ga«, je nevoljno odgovorilo. I11 vendar, tudi ona je slišal« govoriti o tistem dogodku... Pozneje ga je srečala... in ga pre-1 jioznala ... (Konec prihodnjič) »