140
Odperto pismice Slovencam!
Iz Dunaja 8. velikiga serpana.
V Ljubljanskih nemških novicah (Illirisches Blatt) nek gosp. Gruden tirja, de bi jez razodel, kaj de sini na vseučelišu (Aula) tistikrat govoril, ko sim našima rojaka gosp. Fiistra pozdravil. Jez sicer nisim dolžan odgovora dajati od svojiga djanja, — ker pa to domorodci žele , tedej jim hočem povedati.
Jez sim 9. maliga serpana učencam v učelišu s kratkimi besedami oznanil, de smo tudi po daljnih deželah z veseljem glas prostosti zaslišali, ktero so nam Dunajčanje pridobili, — de pa zraven tega želimo, de bi se glas v djanje spreobernil in de bi mi to prostost v resnici vživali. Zraven tega sim opolnil, de velik del naše prostosti že v tem obstoji, de bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal in de naj nikar ne mislijo Dunajčanje in Nemci, de zavoljo tega tirjanja kake stranske želje napenjamo, marveč smo mi radi z vsakim ljudstvam prijatli, ako nam naše narodnosti ne krati. Take prijazne besede sim govoril, in zavoljo tega so se mende jeli nekteri strahljivci že tako plašiti, kakor de bi bil celo krajnsko deželo že Nemcam izdal. — Naše narodnosti nam tukaj nobeden ne krati, proti vnike imate le v domači deželi*) in to so vsi tisti, kteri materniga jezika ne spoštujejov **) —
Iz Poljskiga, iz Moravskiga in iz Ceske dežele smo veliko protokolov od volitev za Dunajske poslance v domačim (Slovanskim) jeziku dobili, smo jih pregledovali in poterdiii in nihče se ni čez to ravnanje grozil. Vidite , de drugi narodi že razumejo svobodnost, zakaj pa naši ljubi Slovenci molče, zakaj se posebno v krajnski deželi po kancelijah še nič ali pa clo malo v domačim jeziku ne piše ! Slovenci iz spodnjiga Štajarskiga so že zdavnej prošnjo  v Celjovec   poslali,   de  bi apelacija
*) Resnične besede!                                            Vredništvo.
**) Zato,  ker  prave  ljubezni do domovine   nimajo,   čeravno slovenski kruh jedo.                                      Vredništvo.
zapovedala, kmetijske opravila po kancelijah v slovenskim jeziku pisati — na Krajnskim se še nič zgodilo ni. Torej poslušajte moj svet, naredite kratko prošnjo po zostavkih mojiga poduka v 26. listu Novic na Dunajski zbor, *) in naj to prošnjo veliko kmetov podpiše, kteri žele, de bi vsi spiski iz kancelij na kmete v domačim jeziku bili narejeni; pošlite to prošnjo na me, in jez bom oskerbel, kar je potreba. Tako Vam bom, ljubi moji domorodci, izvižal, de sim terd Slovenec in do za Slovence živim !
Danes smo se v zboru pervikrat jeli od kmetijskih reči pomenkvati. Kaj dobro se za kmeta kaže; vsi smo prepričani, de se mora kmet od grajšinskih zavez ločiti, zakaj v deželah, ktere se ustavno vladu-jejo, ne more biti človek v zavezi podložnika.
Ambrož.
*) Slovensko družtvo v Ljubljani bo to rec oskerbelo.
Vredništvo.