IVAN KOŠIR:                                                                                                '        ,
Frpajtov Andrejče.
I    $^5            \lrpajtov Andrejče  je bil od glave do  pete poln muh.
lliL    ^ /^O    K^Cr JC le mogel in komur Je mogel, je zabrusil takšno
®s^-f^/m||ž#   pod  nos,  da  jo je pomnil   marsikateri nemara  še
(-------v\m2^J$     ^evet ^ni. Ker je bil močan in krepak dečko, da ga
<§|||?^P     je bilo  veselje pogledati, so  ga  spomladi,  ko  je
^Ofr^p        prekopicnil  dvajseto Ieto čez hrbet,  potrdili k vo-
l ^m    ^g                       Izprva  se  mu ni  godilo  nič  kaj prida v vo-
^—-*                            jaški obleki, in prešla mu je skoraj vsa nekdanja na-
gajivost in živahnost. Ni bil sicer baš otožen, a vesel pa tudi ne. Delati mu je bilo tako in to, kar so hoteli oni z zvezdami na ovratniku.
Minilo je tako Frpajtovemu Andrejčku šest mesecev vojaškega življenja.
In kakor že marsikateri pred njim, se je tudi naš Andrejče sčasoma popolnoma udomačil v vojaščnici. Postal je zopet vesel, nagajiv in muhast, kot je bil poprej.
Prigodi se, da je ves polk s Frpajtovim Andrejčkom vred odkorakal za 14 dni na ktnete na vaje. Bilo je peti dan po odhodu, in stotnija, ki je pri nji služil Andrejče, je taborila že tri dni v zakotni gorski vasici, kjer niso dobili nič kaj boljšega pod zob. Častniki kot navadni vojaki so se morali hote ali nehote zadovoljiti s tem, kar jim je nudila preprosla vojaška kuhinja.
Naš Andrejče ni bil seveda zaraditega nič ozlovoljen. Dobro se je po-čutil, kakor še menda ne, odkar nosi suknjo belo in sabljico pripasano, kakor pravi narodne pesem, ki jo je tolikrat prepeval z drugimi vaškirai sovrstniki ob sobotah zvečer, da se je razlegalo daleč tja v deveto vas.
Tretji dan, nekako ob štirih popoldne, se je vojaštvo vse stotnije iz-mučeno in utrujeno ter lačno vrnilo z vaj v svoje gorsko taborišče. In po-metali so telečnjake s hrbtov, polegli po Ueh ter hiteli, da so ugodili kiu-lečetnu želodcu.
Tudi naš Andrejče izvleče nekaj iz telečnjaka ter odide za kakih pet korakov v stran od svojih tovarišev. Držeč v eni roki nož in kos komisa, v drugi pa v papir zavito žemljo, si reže in je žemljo, kot bi imel najbojšo meseno klobaso ter pregrizuje zraven komis.
Siotnik Mandl to opazi, stopi pred Andreja ter de glasno: MNo, kaj pa itnaš, Frpajt, dobrega in v papirju zavitega?"
nNič kaj posebnega! Javljam ponižno, gospod stotnik," odvrne An-drejče ter mu pokaže kot klobaso v papir zavito že tri dni staro — žemljo.
In stotnik je molče odšel, Frpajt je jedel naprej, ostaJi vojaki so se pa natihem muzali.