v enotno m erilo in pa p rob lem generalizacije , k i je sicer n u jn a , ne sm e p a o k rn iti b is tv en e v seb ine geom orfološke k arte . K asn e jša raz p ra v a se je n a - vezaila n a n jegovo zahtevo 01 en o tn i m etod i izdelave k a r te nak lonov; d e ­ lovna sk u p in a m ora m ed d ru g im ugotoviti, ali o b s ta ja jo m ožnosti za r a ­ čunalniško) izdelavo k a r te po eno tnem program u. Delo zveznega posvetovan ja je b ilo b rez dvom a uspešno, saj sm o z njiim dobili vpogled v s ta n je zveznega p ro jek ta , ugotovili in opredelili k lju čn e problem e, k i so se porod ili ob dosedan jem delu, še bolj spoznali n u jn o s t eno tnega p ris to p a v jugoslovanskem m erilu in nas opozorilo, da m oram o v sedan jem tre n u tk u posve titi vse n ap o re izdelavi en o tn e m eto ­ dologije. P red v sem od naše eno tnosti in sposobnosti do g o v arjan ja zavisi u speh ali neuspeh n a jv eč jeg a jugoslovanskega, geom orfolioškega proijektai K are l N atek II. jugoslovanski sim pozij o urbani in industrijski geografiji V o k v iru p ro g ram a Zveze geografsk ih d ru š tev Ju g o slav ije je In š titu t za geografijo ' un iverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ljan i o rgan iz ira l od 8. do 10. novem bra. 1979 v L ju b ljan i II. jugoslovansk i sim pozij o u rb a n i1 in in d u ­ s tr ijsk i geografiji. Sim pozij je b il o rg an iz iran iiz želje in p o treb e po p o ­ glob ljenem kom pleksnem p ro u čev an ju u rb an ih naselij in g lavne m esto- tv o rn e fu n k cije in d u s tr ije z vsem i njenim i, p rosto rsk im i učinkih Ta p o treb a je še posebej izh a ja la iz p red logov in zak ljučkov p rvega jugoslovanskega sim pozija 1970. le ta v L jubljaini (re fe ra ti so izšli v G eographici Slovenicii 1), k i v p rece jšn ji m eri n iso b ili izpo ln jen i, p redvsem p a razvoj u rb an e geo^ g rafije po obsegu dela in delom a tu d i m etodološko n i sledil h itr i u rb a n iz a ­ ciji in ra s ti n aš ih m est k ak o r tu d i n e raz v o ju u rb an e geografije v tu jin i. Sam sim pozij, na) k a te re m se je zbralo p reko 100 geografov in d ru g ih s tro k o v n jak o v iz vseh rep u b lik in p o k ra jin te r iz tu jin e , in k je r je b ilo podan ih 36 refera tov , je p o trd il znano in fo rm ac ijo o s ta n ju n a področju u rb an e in in d u s trijsk e geografije v Jugoslav iji. N edvom no se je m očno povečalo zan im an je za to v rs tn a proučevanja» v določenih pogled ih je b il dosežen k v a lite ten nap red ek , pom nožilo se je štev ilo raz iskovalcev in r a ­ z iskav na te m področju , p redvsem p a so se v to v rs tn a p ro u čev an ja v k lju č ili geografi iz vseh geografsk ih središč, seveda z raz ličn ih aspektov. V sekakor je bilo na področju u rb a n e geotgrsfije n a re jen eg a veliko več ko t na področ­ ju proučevamjai in d u strije , k i je še vedno om ejena p redvsem n a dokaj ozek k rog s tro k o v n jak o v ie prakse . V seh 25 re fe ra to v s področja u rb a n e geografije lahkoi razdelim o n a n e ­ kaj vsebinsko so rodn ih skupin , m ed k a te r im i p ra v p rv a sk u p in a re fe ra ­ tov z načelno p ro b lem atik o lepo odseva dejansko s ta n je na« te m področju . To pom eni, da re fe ra ti n iso rez u lta t s is tem atičnega raz isk o v aln eg a dela, tem več v rs ta zelo te h tn ih in izrednoi a k tu a ln ih pogledov n a p rob lem e in naloge s pod ročja u rb a n e geografije. Vsi t i p roblem i, od op rede litve tipov u rb a n ih naselij do ekološk ih problem ov, so nujno« p o treb n i podrobnejšega s is tem atičnega p roučevan ja . S k u p in a re fe ra to v z načelnoi problem atiko, je ob rav n av ala p rob lem e o p red e litv e tipov u rb a n ih sredin , eko loške p roblem e v u rb an em sistem u, p rob lem e m orfološko-fiK ognom skega k rite rija! v u rb a ­ n i geografiji, raz iskovalne m etode u rb an e geografije, p lanske asp ek te t ra n s ­ fo rm acije naselij v u rb a n iz ira n ih obm očjih, cene zem ljišča v m estih in pom en u rb a n ih n aselij v v o jn ih pogojih . D ruga p rob lem ska skupina« re fe ra to v je govorila o funkcijsk ih , s tru k ­ tu rn ih in p ro sto rsk ih p rob lem ih m estnega p rosto ra . P ra v p r i to v rs tn e m p ro u čev an ju je v rze l na jveč jega , k a r odseva v sk rom nem štev ilu sicer zelo te h tn ih re fera to v . O b rav n av an i so b ili vp liv i in d u s trijsk e delovne sile na p ro sto rsk i razvoj M aribora , v red n o te n je iz rabe m estnega p ro sto ra v L ju b ­ ljan i, geografsk i p rob lem i jav n eg a p ro m eta v Z agrebu, p rob lem i u rb an iz a ­ cije B eograda, fu n k cijsk e sprem em be m estn ih središč v do lin i Z ahodne M orave, u rb an i razvoj P eč i in Banjai L uke te r razvoj B ra tis lav e v okv i­ ru n jen e m e tro p o litan sk e reg ije . P ra v skrom no številoi te h zan im iv ih p r i­ m erov in tenzivnega raz isk o v an ja naših m est kaže n a p rem a jh n o organ iz i­ ran o st geografov p r i tem delu, k i je osnoval za vsako n ač rto v an je razvo ja m estnega p rosto ra. S am a obsežna razp rav a je p ra v za te p rob lem e p o k a­ zala izredno veliko zan im anje , k i odseva tu d i v sam ih sk lep ih resolucije. Z ato n i nenavadno , da je bil, podobno' k o t v zadn jem času p ri vseh sim pozijih s socialnogeografsko problem atiko , dam p rece jšen po u d arek r e ­ gionaln im procesom urban izac ije , g ledano z raz ličn ih p rob lem sk ih vidikov. R eferata o p reb iv a ls tv u občinskih sred išč v SR H rva tsk i, sprem em bi n o ­ tra n je s tru k tu re m est v BiH, razvo ju u rb an ih naselij v Č rni gori, fu n k c i­ onalni diferenciranostd ce n tra ln ih naselj SA P K osova, ra z v o ja socialno­ ekonom skih reg ij v H rvatsk i, fu n k c ijah u rb an ih naselij o sredn je Hrvaltske, razv o ju in s tru k tu r i u rb an eg a p reb iv a ls tv a M akedonije, raz lik ah v stopn ji u rban izac ije m ed p reb iva lc i raz ličn ih n arodnosti n a Kosovu, pom enijo ko­ ra k n ap re j v to v rs tn ih p ro u čev an jih reg io n a ln ih prob lem ov u rban izacije . V zad n jih p e tn a js tih le tih niso b ili geografski p rob lem i in d u s trije n iko li tako kom pleksno regionalno' in k v a lite tn o obdelani, k o t so bili n a tem sim poziju . G ovora je b ilo o- razvo ju povojne in d u stria lizac ije v Ju g o ­ slaviji, u č in k ih povojne industria lizac ije n a ekonom sko in p rosto rsko u re ­ d itev , in d u stria lizac ije S ara jevsko -zen iške regije,, izb iri lokacij in d u s tr ij­ sk ih obratov, u č ink ih in d u stria lizac ije v m an j raz v itih obm očjih, in d u s tr i­ a lizac iji Kosovai, vp livu industria lizac ije O hridske ko tline, v p liv u in d u ­ stria lizac ije na u rb an is tičn i razvoj K oprivnice, lokac iji in d u s trije v ZRN in o in d u s tr ij i B eograda. Skromno- število re fe ra to v o in d u s trijsk i p rob lem a­ tik i kaže na to, d a doslej zainjo ni b ilo dovolj zanim anja., čeprav je vp liv in d u s trije n a reg ionaln i razvoj p rim arn e narave. U deležba n a sim poziju , re fera ti, d isk u s ija in k o n čn a reso luc ija kažejo na po treb o geografov po poglobljenem p ris to p u k p ro u čev an ju u rb an ih naselij in in d u strije . K ončno kaže to po trebo tu d i v ečk ra t izražena želja po pogoste jših delovn ih srečan jih , k i na j bi to delo vzpodbujala , povezo­ vala in k v a lite tn o dvigala. P red v sem se v reso luc iji up rav ičeno p o n av lja jo ugo tov itve in priporor čila s p rvega sim pozija, z dodatkom o p o treb i po p ro u čev an ju in d u s trije in n je n ih posledic v p rosto ru . R esolucija m ed d ru g im še posebej poudarja , da je tr e b a več pozornosti posvetiti teo re tičn im in m etodološk im štud ijam , sm eleje je po trebno v k lju čev a ti m oderno tehn iko , več je tre b a p roučevati ekonom sko-geograifske problem e m est in in d u strije , poeno titi je tre b a s tro ­ kovne izraze, posebno, pozornost pa je treb a posve titi p ro u čev an ju ru ra ln ih naselij. K nedvom nem u usp eh u sim pozija, k i n a j b i pospešili tu d i delo v ok­ v iru zveznih podkom isij za u rb an o in za in d u strijsk o geografijo s ciljem boljše vseb inske in o rgan izac ijske povezave m ed vsem i jugoslovanskim i geografsk im i sred išči in raziskovalci, soi podobno k o t n a p rv em sim poziju p risp ev a li s svojim i re fe ra ti tu d i tu ji strokovn jak i. M irko P ak Mednarodni sim pozij »O izrabi kraškega prostora«, Trst, 28.— 30. 3. 1980. S k rb za izrabo in zaščito k raškega p ro sto ra je živa že od IV. m e d n a­ rodnega speleolioškega kongresa v L ju b ljan i. P rob lem zaščite k ra sa in še posebej tu r is tič n ih ja m je bil že p red m et ob p razn o v an ju 160 le tn ice t u ­ ris tičn e P osto jn ske jam e, ko je Zveza speologov o rgan iz ira la v P osto jn i sim pozij o‘ znanstven i in tu r is tič n i vlogi P osto jn ske jam e. Sam o sk rb i za izrabo in zaščito K rasa pa je^ b il posvečen sim pozij v ok v iru M ednarodne speleološke u n ije v T rs tu v času od 28. do' 30. m arca 1980. Z ita lijan sk e s tra n i je sim pozij p redvsem sp rem lja la želja p rik aza ti