Štev« 60 TRST, v sredo I. marca 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN <9di «b mdeljah In praznikih ob 5., tb ponedeljkih wk 9. zjutraj. F«samlSae iter. m prodajajo po 3 nvfl. (6 sto t.) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kra^jn, S t. Petro, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergu itd. Zastarele Iter. po 5 nr*. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aad&ljna vrst«, K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „Edinosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti -____= Plačljivo In utoiljivo v Trst«. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V iđlilKlril M MS^ I w Jw m NAROČNINA ZNAŠA U Mio leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na aa- ročbe brez doposlane naročnino, se uprava ne ozira, ■aretelaa a* s*<«lj*k» UiuJ« „EDZHOSTZ" >tu«: a« •ele lete Kron 5*30, aa pel leta Kron I IO. ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te a« sprejemaj« In rekeplsl ne nn vrafiaje Naročnino, oglase in reklamacijo je požirati na upravo lista. UREDNIŠTVO t ulica Giorgie Galattl 18 (Narodni den) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorc^J lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti Štev. 18. ===== PoStno-hranllnllnl raZun it. 841652. TELEFON IL 11-57. A iniriie 1FCCTI i Grška vlada je odredila potrebno, dal ucicgavij«. ljf\Z0rlni/NL Ulj 11. PriPravi nove podlage glede ureditve meje j BUDIMPEŠTA 28. — V današnji seji uii^vonuj jin se nadeja, da stori turška vlada v smislu ogrske delegacije je nadaljevala razprava o Bosanski deželni zbor. .svoje obljube enako. j vojnem proračunu. SARAJEVO 28. Deželni zbor je v nada- j — , . j Delegacija je vsprejela kredit za mor-lievaniu proračun, debate z vsemi proti gla-: Sofija 28. Danes pričnejo med od^narico som Srbov to je s 45 proti 32 glasom, poslanci Avstro - Ogrske in Bolgarije poga- - Slei^o«»ebk—sodnih in Avstro-ožrsRa mm n 1.1910 Odstop srbskega vojnega bistra. 28^ Od ^gfcff&l pOjlMfl ZA 450*5 mllljONl!! BELIGRAD 28. (Iz srbskega uradnega njki povi§atj piače. ) —b.—. 450 5 milijona pasive izkazuje vira). Vojni minister polkovnik Gojković je ; Tif|is 2$. Reka Rion je prestopila avstro-ogrska trgovinska bilanca za leto izročil včeraj ministerskemu svetu svojo de- bregove in je na nekaterih mestih meter 1910! Lepa svota! No, povsem razumljiva misijo. Na današnji seji skupščine je tudi visoko prepiavila železniški nasip. Železniški vsakomur, ki je zasledoval delovanje av-izjavil, da odstopi, potem ko je izrazil svoje promet y guberniji Kutais je prenehal, strijskega in ogrskega trgovinskega mini-mnenje, naj zbornica umakne naknadni kre- zakavkaška in vladikavkaška železnica no- sterstva ter razne „saltomortale" po Fried-dit za 15 gorskih baterij in naj razpise četa vsprejematj bjaga za pristanišča Črnega jungovem procesu proslulega ministra za novo dražbo. Ostavka vojnega ministra je morja in Kaspiškega morja vnanje stvari, grofa Aehrenthala. Napredu- bila načelno vsprejeta že včeraj. Njegov na- Ajžir 2g. Alžirski guverner Jonnat je jemo, krasno napredujemo, in ta naš naslednik £o bržkone imenovan ze danes ali podal mjniSterskemu predsedniku Briandu predek se očrtuje v tem, da je pasiva iu*ri- i svojo ostavko. trgovinske bilance lanskega leta za 23 Ministerska kriza na Francoskem. Budimpešta 28. Cesar je ob 11. uri milijonov kron veča, nego ona leta PARIZ 28. Sinoči pozno so zatrjevali, predpoludne vsprejel v privatni avdijenci 1909! da bo imenovan ministrom za unanje stvari ogrskega finančnega ministra Lukacsa. Na Vzroki, ki so zakrivili to žalostno sta-Ribot. avdijenci, ki je trajala eno uro, je Lukacs nje, so mnogi. Eden glavnih je v vednem Četnlki v Macedoniji. 1 poročal o tekočih resortnih stvareh. podržavljanju industrijelne produkcije. Ta SOLUN 28 V okolici Jenoee-Vendava Koburg 28. Bolgarski car je odpo- nezdrava višanja cen so splošno slabo vpli-se je pojavila močna bolgarska četa. Turški toval danes v Goto obiskat vojvodo in vala na vse panoge narodnega gospodarstva, vojaki jo zasledajejo z brzostrelnimi pu-: njegovo soprogo. Od tamkaj se car vrne, Vsled zvišanja cen za industnjalne produkte Ogrska delegacija. škami. „ Iv Sofii° Španska in Vatikan. MADRID 28. Listi hočejo vedeti, da jej sedaj stanje razmer med Špansko in Vati-' kanom kritično. Vatikanski državni Rajnik je se je zvišal naš industrijelni eksport, ker radi diferenc v cenah ni -mogel vzdržati konkurence na zunanjih trgih. Vsled tega je nastal zastanek v industriji, a ta je imel kakor posledico: brezposelnost delavcev, dnevno rastoče izseljevanje v Ameriko in Plenarna seja avstrijske delegacije. . . c . i BUDIMPEŠTA 28. V današnji plenarni. r odklonil zopet zapnčeti pogajanja s Špansko, i seji avstrijske delegacije je nadaljevala raz- slabenje domačega kapitala ako se vlada ne obveze, da se sporazume a Q Bosni m Hercegovini. j Vzroki višanju cen za industrijelne pro- s kurijo o vseh tekočih cerkvenih vpraša-, Dr. Kramar je govoril o srbskem dukte so različni. Splošno podraževanje nuh. Španska je le predlagala, naj SpansKi vpra§anju ter rekej da se isto mora regiti živijenskih sredstev je bilo vzrokom višanja škofje po predložitvi društvenega zakonskega Rekel • da ne more razumeti Srbo ki del^vskih meZcl, a to je zopet donašalo nacrta povejo svoje mnenje v parlamentu. ■ zahteva]o brezpogojni obligatorični odkup seboj draginjo delavne moči. Pri tem je Urad za svetovni jezik. i kmetov. Konečno je izjavil, da mora priti prišlo do borbe med delavci in delodajalci BERN 28. Včeraj je tukaj konstitui- do rešitve bosanskega vprašanja, a preje in v mnogih slučajih so prvi prisilili po-rala zveza za ustanovitev urada za svetovni da mora priti do sporazuma na Češkem. slednje v zvišanje delavskih plačil. Vsled jezik v Bernu. Predsednik je državnozvezni' Del. M a r k h 1 je zahteval konečno iz- višanja cen za produkte je trpela naša in-svetnik Frey, podpredsednika pa kantonski vršitev železnice skozi Liko. Zahteval je od dustrija. Država je nakladala davke, direktne svetnik Gobat (Bern) in profesor Ostwaid skupnega finančnega ministra, naj pove in indirektne, a to je zopet procentualno (Lipsko). Zveza pošlje švicarskemu zveznemu jasno, če je gradnja te železnice zagotov- vplivalo na višanje cen industrijalnih pro-svetu spomenico s povabilom, naj vpraša Ijena. Izrekel se je proti trializmu, ker bi v duktov. Eno in drugo pa je zopet delovalo pri vladah vseh kulturnih držav, ne bi li trialistični državni tvorbi zginili v Nemci v na denarno stanje vse države, hotele odposlati delegate na mednarodno jezikovne mešanih krajih na Štajerskem,! Na podrazenju življenskih sredstev je konferenco, ki bi se bavila s proučavanjem Koroškem in Kranjskem in bi s tem postala bila kriva v prvi vrsti država sama. Za-o vprašanju pomožnega svetovnega jezika, i iluzorična prosta pot do Adrije, ter bi bila pretje srbske meje in razne carine agrarcem-Predavanje prof. Ostwalda o „prometu in j zmanjšana toliko gospodarska, kolikoi du- veleposestnikom v prilog so delovale v jeziku" je bilo vsprejeto z navdušenjem. iševna sfera nemštva. smislu podraženja življenskih sredstev. Tu Kuga. ! Del. S o u k u p je navedel slučaj krše- je država oskubila svoje državljane na ko- HARBIN 98 fPetr brz a^ent) Pred inia Pisemske tajnosti v Bosni ter zahteval, j rist enega razreda — agrarcev-veleposestni-včeraj je umrla za kugo neka ruska usmil-!da se, ognjeni slučaj strogo preišče, ter! kov. To je bilo vzrokom Ianjskemu štrajku jena sestra, včeraj pa neki ruski duhovnik, vse ukrene v svrho^ da se str0S° varuJe!konsumentov, ki je začel v Kremsu pri Do- v zadnjih dveh dneh 8 Kitajcev in en kitajski zdravstveni uradnik. Spopad na grško-turški meji. CARIGRAD 28. Bitoljski vali javlja, da so se včeraj turške in grške čete v obmejnem pasu pri Domincikinu medsebojno obstreljevale. V boju, ki je trajal eno uro, je je bil ubit en grški vojak. Glasom informacij. ki so došle porti, so Grki podvojili obmejne straže. Turški odposlanec je posredoval pri grški vladi, da bi se tak: slučaji ne ponavljali več. ATENE 28. Na meji je prišlo do boja s turškimi četami. Pri tem je bil ubit en grški strelec. Minister zunanjih zadev je je izjavil na neko vprašanje, da je dogodek povsem lokalne naravi in da isti ne bo uplival na grško-turško razmerje. Na tozadevno opozoritev grške vlade je odgovoril veliki vezir, da zelo obžaluje dogodek, ter je obljubil, da uvede preiskavo v svrho, da se najde krivce in jih kaznuje. pisemsko tajnost v Bosni. i navi in se razširil na razna nižje-avstrijska Del. G e s m a n n je povdarjal potrebo | mesta, a je prinesel seboj štrajk — produ-železnic Banjaluka—Jajce—Rama in Split— centov! To je bila mala šola za oblastnike, Arzeno—Bugojno, ki sta že zagotovljeni v j ali vspeha nismo videli doslej še nobenega zakonu. Kritiziral je ojstro ogrsko vlado, ki j od te šole. ni spopolnila svojih obvez glede železnic iz Poleg teh gospodarskih vzrokov je bilo Karlovca proti Kranjski in skozi Liko proti še drugih, a to so bili vzroki politične na-Dalmaciji. ravi. V obče moremo reči, da je današnje Skupni finančni minister Burian je i politično stanje v monarhiji glavni vzrok za pobijal izvajanja raznih opozicijonalnih go- i našo gospodarsko in socijalno mizerijo. vornikov. Rekel je, da treba glede novih; Po nespretni politiki naših „državni-bosanskih železnic sporazuma obeh vlad ter1 kov" smo izgubili veči del trgovine na dokazoval, da bosanski trgovinski promet Balkanu, ki je bil naš najbolji konsument. vedno bolj napreduje. Glede nemških šol je Ta dejstva smo dokumentirali v raznih rekel, da je postavljena v proračun za leto člankih „Edinosti", a jih nočemo danes po-1911 postavka za podporo nemških šol. navijati. Usoda iste pa še ni odločena, ker je še ni Nastaja še eno vprašanje: kaj je vlada V u E K. Udovica, Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Dobivši službeno izvestje od podžupana Saiča in privatno od svojega znanca Rafaja, ni veflel viceban, kaj naj ukrene. Stvar se mu je zdela sumljiva; nameraval je iti osebno v Križevce, da vidi, kdo ima prav. A do tega ni prišlo! Kmetje so prehiteli vicebana ter se preje uprli, nego je on prišel do njih. Dne 24. svečana je pričel biti plat zvona v ravenski cerkvi v znak obče ustaje. Kakor da so prilezli iz zemlje, so se prikazovali besni obrazi ljudi, oboroženih s puškami, sekirami, vilami in kosami. Vse je hitelo k cerkvi, kjer so se zbrali v nekaj minutah v velikem številu, žugali in pretili. Tudi njihove žene so se jim pridru- odobril dež. zbor. (In je tudi bržkone ne bo ! — Ured.) Delegacija je vsprejela bosanski kredit in resolucijo del. Exnerja glede razdelitve zalaganj za vojsko med obema državnima polovicama. ukrenila, kaj je storila, da bi dosegla ravnotežje v naši trgovinski bilanci ? Odgovor je kratek: nič ! Naši „državniki" so imeli dru-zih nujnih in — po njihovem mnenju — važnejih opravil. Opravil, ki nas kompromitirajo pred vso kulturno Evropo. Inscenirali žile, da bodo za pričo, kadar pojde za gosposko kožo. Odpuščeni Rafajev špan Mihalj Kušičje stal na čelu upornikov. „Za menoj, ljudje!" je zaklical bivši grajski sluga, videč toliko jeznih obrazov, „hajd na grad! Pienite, palite, ubijajte, kar vam pride pod roko! Ne imejte usmiljenja s temi prokletimi gospodi, kakor ga tudi oni niso imeli z nami." Vihteč visoko v zraku puško, je vodil Mihalj Kušič uporne kmete prori Rafajevemu gradu. Tamkaj naj bo slavila ustaja prve svoje orgije. Tuleč ko divje, zveri so hiteli kmetje na grad. Pri uhodu jih je čakal novi špan ter jim zročil ključe od gradu in pivnice, proseč drage brate, da tudi njega vsprejmejo v svojo sredo. Pričelo je sedaj plenjenje. Kakor divje mačke so.se razpršili pb gradu, grabeč in pleneč, kar jim je prišlo pod roko. Največ jih je šlo v pivnico, kjer so pričeli piti in raznašati vino, da je bila na večer pivnica že prazna. Oplenili so hleve, svinjake — vse. Ko so že vse pograbili, da ni bilo nobene vrednosti več v gradu, so zapalili grad in gospodarska poslopja. Starodavni Rafajev grad se je spremenil v velik požar, in kmetje so pozdravljali ogenj z divjim vriskom, veseleč se, da je padlo v prah in pepel to prokleto grajsko gnezdo. Zasnovana ustaja se je širila na okoli kakor lava. Takoj drugi dan so oropali in oplenili isti kmetje grad Vuka Jelačiča in Ignjata Kačnera, čegar ženo toliko da niso ubili; komaj se je rešila z begom. Tako je šlo od gradu do gradu. Zapalili so tudi Jaleš, grad Hadrovičev in odtukaj so odhiteli uporniki na sam Gradac, posestvo zagrebškega škofa. Oskrbnik škofov ni pričakoval, da bi se kmetje drznili napasti sam škofov grad. Saj jim škof ni ničesar zakrivil, a bil je vendar njihov vrhovni pastir. A kaj se meni za to pobesnelo ljudstvo! Škof je grajščak, kakor vsi drugi: ima kmete, s katerimi postopa ravno tako, kakor vsak drug plemič; s plemiči drži in tudi on snuje načrte za uničenje kmetov — torej: ne prizanesi mu, temveč opleni, požgi in odnesi, kar je njegovega ! V gradu je bilo veliko število svobodnih kmetov, ki bi utegnili pokazati so „veleizdajalske procese", a zdaj, ko je to minulo, predlagajo nove milijone za vojsko. Ali mislijo gospoda, da s tem zbolj-šajo trgovinsko bilanco ? ! Če bi interpelirali ministra trgovine in naglasili, da se v obče malo briga za po-vzdigo industrije, odgovoril bi nam : podpirali smo to in to industrijalno podjetje. Resnica ! Izvestna podjetja izvestnih pojedinčev so deležna podpore, a to nikakor ni korist za skupnost — to so le nagrade gotovim pojedincem. Davki se višajo, industrija propada, ravnotežje si ohranja še edino le — izseljevanje v Ameriko. Ali, občutili smo že amerikansko krizo. Kaj pa potem, ako bi se dogodilo, da nastopi v Ameriki druga kriza, ki bi znala zavzeti veče dimenzije od prve?! Imeli bomo delavsko moč, ki bo za nas mrtev kapital — nastanejo hudi časi, v katerih ne bodo koristili milijoni, ki jih trosi sedaj država za svojo povsem zgrešeno vnanjo politiko!_ Tužna Istra. (Priobčuje deželni poslanec V.). III. Kaj naj rečemo pa o glavnem pridelku : naše Istre, o vinu ? Vinorejec ima s pridelovanjem vina toliko zamude časa in troškov, da oddaja svoj pridelek vselej v zgubo. Severni kraji nočejo našega vina, ker vsebuje preveč tanina in barve; tako tudi drugi ne. Kar se ga ne prodaja v Trst, popiti ga je I po velikem delu doma. Temu bi se dalo | odpomoči s tem, da bi dežela s subvencijami povspeševala ustanovljanje zadružnih kleti povsod po Istri. Tudi država naj bi priskočila na pomoč z izdatnimi podporami! Vse zadružne kleti naj bi imele svojo centralo v deželni kletarski zvezi, ki bo skrbela za unovčevanje tega pridelka. Tu mi je pripomniti, da obstoji naša mornarica iz moštva, ki je večinoma iz vinorodnih krajev doma — torej vajeno dobri domači kapljici. Tam pa pije vino, ki ni videlo baje niti jagode grozdja in daja dobiček fabrikantu, mesto, da bi pil dobro domačo kapljico in bi Istro rešil vinske klize. Vina bi še prekmalu zmanjkalo in misliti bi bilo na nove nasade trt, ki tu najbolje vspevajo izmed vsega sadja. Koliko je še trdega sveta, koliko hribov, ki stoje tu kakor navlašč za trto! Preskrbeti bi trebalo le brezobrestna posojila za nasade novih vinogradov po tem svetu. Nehote mi prihajajo na misel besede znanega humorista v tržaški okolici, ki je pogodil že marsikatero pametno in zrelo : „Za divji hrast in bor nastavljajo uradnike z zlatimi zvezdami pod brado, za žlahtni refošk se pa nikdo ne meni!". In prav ima, ker je res tako. Iz vsega rečenega sledi, da bi moralo biti nastavljenih po Istri vsaj toliko potovalnih učiteljev kmetijstva, kolikor ima dežela sodnih okrajev. Vsak tak učitelj naj bi imel v svojem okraju svoje veliko poizkusno polje, nad katerim bi se vzgledovali bližnji in daljni sosedje. Naj bi ne bilo vasi v okraju, da st ne bi imelo v njej vsaj po enkrat, dvakrat v letu potrebnih strokovnih predavanj. Samo z reševanjem nešteviinih uradnih aktov ne dc-ežemo nikoli zaželenega smotra. Ven, ven med narod ! Na roko pojdimo mu z nasveti, poukom in zgledom! Razen omenjenih naprav bilo bi preskrbeti še industrijalnih. Dolgi jesenski in zimski večeri, nojozni jesenski deževni in zimski mrzli dnevi ne bi minevali brez koristi, ako bi se imelo doma kaj delati. Tudi otroci obojega spola od 12. leta dalje bi se ne kmetom pot naprej od škofovega gradu; in tudi ti niso slutili, da bodo uporniki tudi pri njih počenjali grozodejstva, kakor v Ravni in njeni okolici. Uporni kmetje so navalili na škofov grad in pred očmi nepripravljenih in prestrašenih svobodnih kmetov, so ga oplenili od strehe do temelja in ga zažgali na to. Nobenemu ni padlo v glavo, da bi se pro-tivil pobesnelim kmetom. Škofov oskrbnik je vtekel preko vinogradov naravnost v Zagreb, kjer je še istega dne javi] to veliko nesrečo svojemu gospodu. Škof Tauzi je bil ves iz sebe od same jeze. Nekdanji dubiški poveljnik je hotel takoj oditi v svoji kočiji v Gradec in se takoj spoprijeti z kmečkimi psi in izrodi, kakor jih je krstil v svoji jezi. Komaj so ga odvrnili od tega vratolomnega dela, predo-čivši mu, da bi mogel ta korak plačati z lastno glavo, ker uporniki ne ogledajo ne na ugled, ne na čast njegovo. Škofu ni pre-ostajalo druzega, nego da je sporočil vice-banu v Lužnici, naj pride takoj v Zagreb na posvetovanje. (Pride še.) Stran II »EDINOST« Št. 60 V Tretu, dne 1. marca 1911 potepali brezposelno okoli, če bi imeli svoje opravilo, ki donaša lepega zaslužka. Po Istri je mnogo ilovice, apnenca, kamenolomov, laporja, primernih prostorov za nasade vrbovja. Tvornice za opeko in lončene posode, tvornice za apno, kamenoseški izdelki, tvornice za cement, pletenje raznih jerbasov, košev in košaric — vse to bi dajalo prebivalstvu zaslužka ob hudih časih in vzbujalo v njem veselje do dela, treznosti in štedenja. Posode in posodice za konserviranje sadja, razne jerbase, koške in koše za razpošiljanje sadja in zgodnjih pridelkov imeli bi kar doma pri rokah. Prebivalstvo ima še premnogo potreb ; zlasti potrebuje cest in vodnjakov. Ljudstvo zahteva šol, ker se zaveda, da šola odpira vrata k večemu blagostanju. Ono zahteva odpravo sramotnih šolskih taks, zahteva subvencije k troškom za šolske zgradbe itd. itd. Naravno: kdor nima ničesar, potrebuje vsega ! Zaključujem. To vam ni nikakoršna fantazija, ki se vzbuja v glavi brez pomena; ne, to je marveč skrb, izzvana vsled silne bede ljudstva, med katerim živim in vidim na lastni očesi njegovo nesrečo. Vse to bi se dalo doseči brez bogve kako hudih naporov. Treba je samo resne volje, ljubezni do trpečega bližnjega, ljubezni do roda svojega in enotnega dela v blagor ljudstva. To je potreba, ki se ne da dalje odlašati. Ako gledamo nesrečnika, ki se potapljajoč bori s smrtjo, a mi držimo hladnokrvno in trdno-vratno roke križem, mora nesrečnik konečno podleči. Tak nesrečnik je naš tužni Istran, za katerega se ne menijo trdosrčni in siti ljudje. Na noge torej rojaki, povzdignite svoj glas: prvi na Dunaju, drugi drugod — vsi in vsak na svojem mestu po svoji moči in dolžnosti, da ne pridemo prepozno ! Politični položaj na Hrvatskem. Adresna debata. — Organizacija Toma-iičevih pristašev. — Nadomestna volitev v dugoselskem okraju. Zagreb 26. H. —B— Ves zadnji teden je minul ob razpravljanju predloženih adresnih načrtov. Vse stranke so predložile svoje adresne načrte v vsprejem. Govoril je tudi znani šarlatan, voditelj kmečke stranke, Stipica Radić, ki je priporočal adreso svoje stranke. Njegov govor se je vlekel skozi cele tri dni. To je bil pravi ričet, a sestavljen je bil iz samih izvadkov, pobranih iz nekaterih političnih razprav. Branil je Avstrijo, Čehe in Ruse, slavil imperijalizem Avstrije, a ob enem napadal ruski carizem. Napadal je tudi Srbe in je s tem svojim napadom hotel dokazati, da je dober avstrijski patrijot, kajti napadati Srbe pomenja danes biti *dober Avstrijec". Tomašićevi „munkači" so se organizirali kakor „neodvisen saborski klub". Ironija : „munkači" — pa neodvisnost!! Javnost jim je že poprej dala njihovo klubsko ime: Tomašićevi munkači — mame-luki! Ob enem je ta novi klub sklenil kooperacijo z „osrednjim klubom" (Slavonci). V dugoselskem volilnem okraju je bil na dopolnilni volitvi izvoljen Radićevec — agronom Predovec. Saborsko zasedanje je odgodjeno do 7. marca. Dnevne novice. Za panamski kanal. Iz Washingtona poročajo: Poslanska zbornica je dovolila za gradnjo panamskega kanala 45,560.000 dolarjev, za utrdbe kanala pa tri milijone dolarjev. Pretep med dijaki na Dunaju. — V noči od minule sobote na nedeljo je prišlo med približno 150 nemškonacijonalnimi in židovskimi dijaki do pretepa, pri katerem je bilo ranjenih več dijakov. Moralo je posredovati redarstvo. PODLISTEK. IV. Kongres bolgarskih železničarjev se vrši 6. maja v Sofiji. Na dnevnem redu je več važnih referatov o reorganizaciji „Zveze" in o nadaljvi taktiki in o vzgoji že-lezničarskih otrok. Ljudsko štetje. Glasilo magistratne kamore „Piccolo" prinaša natančne uradne podatke o ljudskem štetju in sicer o številu prebivalstva, Številu hiš in številu domačih gospodarstev. Glasom tega je bilo v Trstu dne 31. decembra m. 1. (brez vojakov) 229.471 prebivalcev, ki se razdele na posamezne okraje kakor sledi: A) MESTO. Leta 1900 L Sv. Vid 21.606 (15.975) II. Staro mesto 19.655 (21.243) III. Novo mesto 23.646 (19.889) IV. Nova mitnica 25.917 (21.159) V. Stara mitnica 42.368 (34.399) VI. Sv. Jakob / n 24.573 (19.525) B) SPODNJA OKOLICA. Leta 1900 1. Skedenj (s Čarbolo) 11.650 (6083) 2. Sv. Ana (obe sv. M. Magd.) 8.211 (5866) 3. Farnet (Lonier, Kjadin in Rocol) 12.831 (8477) 4. Vrdela (s Kolonjo) 10.077 (6502) 5. Rojan (s Škorkljo) 9.827 (5288) 6. Barkovlje (z Greto) 5.808 (4200) C) GORNJA OKOLICA."/ Leta 1900 1. a) Prošek 1330 (1106) b) Kontovelj 1008 (936) c) Sv. Križ 1778 (1721) d) Opčina 2176 (1605) 2. a) Bane 235 (206) b) Bazovica 878 (838) c) Gropada 422 (394) d) Padrič 300 (254) e) Trebče 794 (722) Število vojaštva je 3052 mož, mornarjev 1236. Za danes toliko. Vsekako se pa še povrnemo na ta predmet. Sicer je pa zelo čudno, da o narodnosti ni nič govora? Ali gospodom ne diši, da bi prišli na dan s številkami o občevalnem jeziku? Domače vesti, Smrtna kosa. Umrl je predsinočnjem v Gorici gospod Ivan Korošec, bivši širom znani mesar in posestnik v Šempetru na Krasu. Pokojnik je bil vsikdar zvest sin svojega naroda, kar je posvedočil tudi s tem, da je še pred nekaj časa podaril dve njivi v dolinski občini za slovensko šolo v Kopru, a sedaj je volil družbi sv. Cir. in M. 250 K. Pokojnik je dosegel visoko starost 80 let. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin I Žalujoči rodbini pa izrekamo iskreno sočutje! Tudi v vojaških stvareh s tolmači! Včeraj predpoludne se je predstavil v ma-gistratnem oddelku za vojaške stvari bram-bovec Trost, da se zglasi, ker odhaja iz Trsta. Mož ne zna laški in je bil torej prisiljen govoriti slovenski. Ali signori ga niso hoteli umeti in mu niso hoteli podpisati knjižice. Dokler so menili, da zna laški, a da noče govoriti, so ga gonili od Poncija do Pilata v razne sobe. Ko pa so se uve-rili, da res ne zna laški, so mu veleli, da naj si gre — iskat tolmača!! Ali on se ni hotel odstraniti. Prosil je in prosil in je bil tako zbegan in preplašen, da so mu prišle solze v oči. Ko so ga ošteli, da je žalostno, da ne zna laški, ko je vendar že toliko časa v Trstu, so se ga vendar usmilili in mu podpisali. Ali niso mogli takoj storiti tega ? ! Ne, oni hočejo šikanirati naše ljudi, da bi jih s šikanami prisilili govoriti laški ?! Ali ni to najdrzneja zloraba v nacijonalistično-sovini-stične svrhe poslov, ki so poverjeni magi- Slavje 50-letnic? „Slov, Čitalnice" v Trstu. K akademiji dne 4. marca 1911. /. A. Bedrich Smetana, predigra k operi „Libuša" in „Uspavanka" iz opere „Poljub". Bedrich Smetana, največji češki skladatelj ter ustvaritelj moderne češke narodne glasbe, je bil rojen dne 2. marca 1824 v Ljutomericich in je dne 12. maja 1884 v Pragi umrl. Bil je skladatelj sosebno na polju oper ter je celo leta 1881, čeravno gluh, na slavnostni otvoritvi Narodnega gledališča v Pragi dirigiral predigro k svoji najslavnejši operi „Libuša". Pomen Smetane leži v prvi vrsti v tem, da ni komponiral po tujih vzorih, temveč, da so njegove kompozicije narodno - češke ter da je v svoje skladbe uvedel pravi češki narodni ton in češke napeve. Navzlic svoji težnji biti narodnim, pa je bil tudi izrazitim modernim komponistom ter je sosebno znal v svoji najlepši operi „LibuŠa" spojiti narodni češki ton in modernost v eno nerazdruženo umetniško celoto. Sosebno predigra „Libuša* je izredno stratu od vojaške oblasti?! Torej tudi tedaj, ko se naše ljudstvo zglaša na oblastih, da vrši svojo najtežo državljansko dolžnost, ne sme govoriti v svojem jeziku, oziroma ga oblasti nočejo umeti, in zahtevajo, naj dovaja seboj — tolmača! Ali se še ne zdi vojaški oblasti, da je to vnebovpijoča krivica, za katero pada v prvi vrsti odgovornost na njih, ker po tolikih pritožbah in rekriminacijah nočejo storiti najlogičnejega koraka, da bi odpravili ta škandal s tem, da bi te posle odvzele magistratu ?!! Velike so žrtve, ki jih nalaga militarizem tudi našemu ljudstvu, a to poslednje jih mora občutiti tem huje in grenkeje, ako teh težkih dolžnosti ne more vršiti ne da bi bilo žaljeno v svojem čutstvovanju in prikrajšano v pravicah, ki mu jih zagotovljajo državni temeljni zakoni! In ali nič ne slutijo vojaške oblastnije, kako sodbo si mora ustvarjati naše ljudstvo o njih, ki ravno one, ki vedno zatrjajo, da je iz vojaških vrst izključena vsaka politika in vsaka narodna enostranost, dajajo v svojih poslih zbesnelim narodnim šovinistom sredstev, da uganjajo svoje italijanske nacionalistične orgije. Ko bi si kak slovenski magistrat dovoljeval take narodno-politične orgije v vojaških stvareh, bi vojaške oblasti bržkone navile druge strune. Radovedni smo, ali tudi ta naš apel naleti na gluha ušesa pri slavnih c. in kr. vojaških oblastih, ki bi morale imeti v prvi vrsti pred očmi napis na cesarskem dvoru na Dunaju, da je pravičnost do vseh naj-trdneja podlaga držav ? !! Sinočnji ples N. D. O. je izpal nad vsako pričakovanje lepo. Udeležba od strani narodnega delavstva je bila naravnost velikanska. Zabava je bila priprosta, domača, prisrčna in dostojna. Plesalo se je, da je bilo res pravo veselje. Da-si je bil ples namenjen v prvi vrsti našemu delavstvu, smo vendar videli na istem tudi mnogo inteii-gentov. Vsekako sme biti naše delavstvo in posebno ono, ki se zbira v okrilju N. D. O., ponosno na sinočnjo svojo prireditev, ki dela vso čast tudi odboru N. D. O. Zadnji dan pusta. Lepšega pustnega torka si nismo mogli želeti. Sinje nebo in toplo pomladansko solnce je moralo izvabiti vsakogar ven na ulico ali pa^ v — naravo, proč iz pustnega šuma. Po tržaških ulicah so se valile ogromne množice ljudstva, velika večina — radovednežev, ki so si hoteli ogledati tržaški starodavni korzo. Kakor lani, tako moramo tudi letos konsta-tovati, da ga že davno — ni več. Par voz in ena godba, to je bilo vse kar smo včeraj videli. A kar še posebno karakteri-zuje letošnji pust je to, da nismo opazili skoraj nič mask, zlasti ✓ne elegantnih. Sploh je letos tržaški elegantni svet popolnoma izostal. — Skratka, dekadenca tudi v tem oziru, gotovo posledica slabih gospodarskih razmer. Javni lokali, kavarne in kinematografi so bili nabito polni občinstva. To je vse, kar imamo povedati o letošnjem pustu. Št. Jakobška mladina je razposlala raznim rodoljubom in društvom vstopnice za ples, ki se je vršil minole sobote v „Nar. domu". Ker je čisti dobiček namenjen prepotrebni novi šoli pri sv. Jakobu, se nadejamo, da se vsi odzovejo prošnji. Vstopnice naj se blagovoli vplačati pri blagajniku g. V. Vlahoviču, Campo S. Giacomo 2 II. Tajniku R. Cotiču, ulica Molio piccolo 8, ali pri „Trgovski obrtni zadrugi" ul. Sv. Frančiška 2. Drugim se predstavi društveni pooblaščenec s pooblastilom. Okrajni zdravnik na Vrdeli. Vrdelski okraj je jako razsežen in sega od Kandlerja do Lonjerske meje. Kako je pa preskrbljen ta okraj z zdravnikom? Vsaki dan je čuti pritožbe od mater in drugih, da sv. Ivan nima zdravnika. Pač ga ima! Saj ga je magistrat imenoval, saj ima eno sobico za vizite v ulici dei Cuniculi blizo Kandlerja, ordinira pa od 7 do 8 uri zjutraj. — Stanuje pa z družino v ulici Lazaretto vecchio. krasna ter je vsled svojega slavnostnega značaja kakor za nalašč ustvarjena za redke slavnostne prilike. Predigra „Libuše" pričenja s slavnostnimi fanfarami, katere imitirajo v naslednem tekstu pozavno za oktavo nižje, nakar prevzamejo isti stavek pihala ter dokonča ta stavek ves orkester v mogočnem in impo-zantnem fortissimo. Isti motiv se na to ponavlja v lesnih instrumentih zopet v p in na to prinaša oboje drugi ljubeznivi in milozvočni thema „Libuše", katerega ponavlja fletna. Na to se zopet pojavlja prvotni thema v čelu in kontra- basih v crescendo in potem zopet v diminuendo, dokler končno v orkestru v — ff ne zado-nita dve melodiji in sicer v lesni harmoniji prejšni thema in v pihalih novi thema Pfemysla, ki je izredno markanten in možat. Po nekoliko taktih v diminuendo preostaja vse, samo violine prinašajo v pp živahno figuro, katera se stopnjuje v f, na kar se Izopet pojavlja druga melodija. Zopet zadonijo fanfare v — p, na to še enkrat thema „Libuše" v — f; z vshičenjem konča predigra z mogočnim, Široko donečim C-dur akordom. Znamenito je pri tem to, da je Smetana s to svojo skladbo dosegel v C-duru tako mogočen vpliv. Kakor je Smetana slavnosten in impo- zanten v predigri „Libuše", tako je zopet ljubezniv, poetičen in sanjav v svoji operi „Poljub", sosebno v ariji »Uspavanka', ki jo smemo prištevati, k eni najlepših arij skladb Smetane v obče in v operi „Poljub" posebej. Izredno deluje ta skladba na nas in naše srčne čute, ker je v njej z nenavadno poezijo in globokostjo izražena globoka ljubezen matere do svojega deteta. Kam naj gredo bolniki iskat zdravnika, ko stanuje tako daleč? Znana sta nam dva slučaja, da je bila poklicana zdravniška postaja. Pripeljala se je do Cerkve, a še par korakov in bili bi že pri bolniku. Pa ne? Vrnili so se, če tudi jim je oče od daleč migal in jih prosil, da bodo v dveh sekundah pri bolniku. Pa ni pomagalo. Mi Vrdelčani zahtevamo, da naš okrajni zdravnik stanuje v naši sredi, da ga imamo pri rokah o vsakem slučaju. Tega ne bomo trpeli, da bo le po imeni vrdelski zdravnik. Pri nas se odpre tudi lekarna v Fedri-govcu, torej lekarna bo, zdravnika pa še manjka ! Slovanska Čitalnica opozarja vse one, ki mislijo vzeti lože za prihodnje slavje v soboto 4 t. m., da je na razpolago 16 lož. Lože vstopnice in sedeži so v predprodaji pri g.i Bičkovi v „Nar. domu". „Sokol" v Skednju. Iz Skednja. Prva maškarada našega Škedenjskega „Sokola" je izpadla kar najsijajnejše. In to toliko v moralnem, kolikor v materijalnem pogledu. Naš „Sokol" si pridobiva splošne simpatije in njega člani se množe dan na dan. Posebno pa mladina je vsa navdušena zanj in danes šteje naš „Sokol" okolo 90 krepkih mladeničev in v kratkem času se to število gotovo podvoji. — V nedolgem času pa organizamo še ženski Sokol in naraščaj. Da potrebujemo ravno mi Škedenjci trdne društvene organizacije, o tem priča brezobrazni članek v „Piccolu" ki pravi, da je bil Skedenj od nekdaj italijanski in prorokuje, da se mora zopet povrniti v naročje latinske kulture! „Piccolo" poživlja tudi ves svoj Izrael k prispevanju darov za ples „Lega nazionale" v Skednju. Krivemu proroku v „Piccolu" pa naznanjamo, da se je za enkrat zopet temeljito zmotil, če res na-jivno misli, da se svojo Lego in darovi poitaljanči naš ponosni slovenski Skedenj! Za to so še tu razni Godina, Sancin, Flego itd. in pa — mladina! Škedenjskem Sokolu pa kličem s češkim Tyršem : „Vedno le naprej, nazaj niti za korak!14 Kolinsky. „Edinost" se prodaja na novo po to-bakarnah: ulica Acquedotto št. 50, ulica Giulia 44 in ulica Istria nasproti novi šoli. Pozor! V Novemmestu bo v kratkem eksekutivno prodana velika tovarniška stro-jarija, ki je preskrbljena z vsemi potrebnimi modernimi stroji. Tovarna se je doslej izborno rentirala in so drugi vzroki, da je na dražbo. Na to podjetje že preži neki zagrebški Žid. Mi pa moramo preskrbeti pravočasno, da se mu ne posreči marveč, da pride tovarna zopet v slovenske narodne roke. Opozarjamo tudi, da nam je znana oseba, ki bo rade volje dajala vsa potrebna pojasnila, ki bo rada reflektantom na roko in do katere se bo obračati z vsem zaupanjem. Kolodvorske knjigarne. C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu namerava otvoriti v postajah Gorica drž. kol., Pula, Jesenice, Bistrica-Bohinjsko jezero in Bled kolodvorske knjigarne. Prosilci za te knjigarne imajo vložiti primerno opremljene prošnje najkasneje do 15. marca 1911 12. ure opoludne v glavni pisarni c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu ul. Giorgio Galatti 9. Podrobneje je razvidno iz te dni priobčenih razglasov v „ Osservatore Triestino", „Laibacher Zeitung" in „Gazze-tino popolare". Pojasnila daja tudi c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : „Podružnica družbe sv. Cir. in Met. v Ljubljani" s sedežem v Lonjeru. Izjava. Uredništvo izjavlja, da je včerajšnja notica o g. Dugulinu prišla v list brez njegove (uredništva) vednosti ter da se ne strinja z načinom, po katerem je notica pisana. * * * Dr. Antonin Dvorak in njegova ouver-tura „Moj domu. Dr. Antonin Dvorak, prvi in največji izmed čeških skladateljev, je bil rojen dne 8. septembra 1841 v Milevskem. Umrl je v Pragi dne 1. maja 1904. Dvorak se odlikuje v svojih kompozicijah, ki so najrazno-vrstnejše, ter obsegujejo opere, vokalne in instrumentalne skladbe, po svoji veliki samostalnosti in čisto pravem klasičnem slogu ter je vsled tega ustvaritelj povsem karakteristične glasbe. Med tem, ko se Smetana drži principa, da forma nastaja pod rokami skladatelja in njegove fantazije, je Dvorak vedno hrepenel po tej stari klasični formi ter gledal napolniti jo z novo karakteristično vsebino. Sosebno je veliki pomen Dvofakov za razvoj glasbe na polju simfonije, dramatične kan- tate in oratorija. Dvorak je v svoje simfonije vdahnil novega svežega duha, bujne modernistike, preljubke rythmike in žareče simfonike, vse to pa prepregel s slovanskim življenjem. Virtuoziteta Dvorakove tehnike je nekaj preznamenitega. Tudi njegova slavnostna ouvertura „Moj dom" odkriva po vseh teh svojstvih Dvoraka. Dvorak jo je komponiral kakor slavnostno predigro igrokaza „Jan Kajetan Tyl", ter je zvolil za podlago te svoje overture narodno češko himno „Kde domov muj". Po navzgor stopajoči unisono figuri zazveneva v rogu in klarinetu začetek narodne himne v nekako lahno označenje. To se ponavlja nekolikokrat, na kar se razvija himna nadalje v raznih figurah, dokler ne prinese ves orkester prvi thema v ff, nakar se isto ponavlja pri vseh pihalih. Na to nas sprovaja Dvorak k Allegro. Nasledujejo originalne rythmične figure, dokler ne začenja zopet prvi thema himne, toda ryth-mično spremenjen v vsem orkestru. Na to predelava Dvorak kontrapunktično različna themata narodne himne. Večkrat slišimo zopet ta themata v raznoličnih legah in figurirane, toda vedno ostaja jasen pred očmi ves thema narodne himne. Po večjem stopanju zaslišimo na enkrat vso narodno himno, spremljano po markantnih figurah, na kar konča ouvertura s coda v hitrem tempu. (Pride še). V Trstu, dne I. marca 1911. „EDINOST-' št. 60. Mra.ii iii C. k. državne železnice. Začasna dodatna doba 4 dni k dobavni dobi v .smislu železniško-obratnega reda, ki je bila razgla sena v narednem listu za železnice in bro darstvo z dne 23. svečana 1911, Štev. 22, 481, za vse v postaji Trst c. kr. drž. žel. oddane ali došle tovorne pošiljatve, izvzemši v oglasu navedene, je bila z odlokom c. kr. železniškega ministerstva z dne 25. svečana 1911 štev. 8801 naknadno potrjena. Ta dodatna doba je s pretekom 28. svečana 1911 razveljavljena. Ob enem se razveljavljajo istočasno določene in razglašene dodatne dobe za br-zovozne ter postajo Trst c. kr. drž. žel. preidoče pošiljatve. Veliko si lahko prihrani, kdor se poslužuje pri nakupu izgotovljenih oblek v trgovini Bohinec & C.o ulica delle Torri št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), ker tam dobi dobro blago po nizki ceni. I. poluletnik „Edinosti" 1910, ki si ga je svoječasno izposodil v našem uredništvu neki gospod, še ni vrnjen. Zato je isti naprošen, da ga vrne nemudoma. Tržaška mala kronika. Tat, ki je hotel podkupiti javnega funkcijonarja! Včeraj ob izhodu iz proste luke je finančni čuvaj aretiral težaka Josipa Perčič, starega 29 let iz Matovuna, ker je imel pri sebi 6 kg popra dvomljive prove-nijence. — Perčič je čuvaju ponudil 5 kron, da bi ga izpustil. Odvedli so ga v zapor. Glad-slab svetovalec. Ivanka Via-nello, stara 46 let, služkinja iz Benečanskega, je opravljala hišna dela tudi pri d.rju. Ra-vasini na Borznem trgu. Temu je ob ugodni priliki vkradla dva gledališka daljnogleda v skupni vrednosti 60 K in ju zastavila. Aretirana vsled ovadbe je priznala tatvino in izročila zastavni listek. Rekla je, da je grešila, ker je bila lačna in ni imela s čim si kaj kupiti in plačati najemnino. Koledar in vreme. — Danes: Pepelnica. Začetek 40. danskega posta.— Jutri: Simplicij, pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4-11° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vsprejelo na znanje pravila novega društva: „Godbeno društvo Volarič* s sedežem v Lonjeru. Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj I. redni občni zbor dne 4. marca 1911 ob 8. uri zvečer v prostorih „Zum Griinen Anger", Leonhardstr. štv. 3. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi svoj IV. redni občni zbor v soboto, dne 4. marca 1911. v gostilni „Zum griinen Steiermark" (Radetzkystrasse, na voglu Wielandgasse). Začetek ob 8. uri zvečer; vspored običajen. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima v nedeljo 5. marca ob 4. popoludne v Sokolovi dvorani „Narod, doma" v Trstu svoj III. redni občni zbor. Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo bosta zopet dve predstavi, popoludne ob 4. uri se ob znižanih cenah uprizori priljubljena opereta „VALČKOV ČAR" Zvečer pa pride do besede največji pisatelj svetovne literature William Shakespeare. Vprvič se uprizori na našem odru v popolnoma novi opremi svetovno delo „BENEŠKI TRGOVEC". To bo slavnostna predstava že zaradi tega, ker bo to 200-ta dramska predstava. Vstopnice za obe predstavi se dobe pri vratarici „Narodnega doma". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. EDEN. — Danes nov varijetetni program. Nar. del. organizacija. Vsi odborniki skupin svobodna luka (c. kr. javnih skladišč), LIoydovega arsenala in delavnic pri sv. Andreju imajo v petek, dne 3. marca t. 1. skupno važno sejo v prostorih N. D. O, ulica Lavatoio 1, I. Gospodarstvo. Zc varovanje zoper škode ki jih pro-vzroča neurje, se razvija na Danskem zelo živahno, dasi vporablja zelo nizke tarife. Drugod po Evropi se zavarovanje omejuje le zoper škode, ki jih pro vzroča toča. Dobro bi bilo, ako bi se zavarovanje raztegnilo tudi na škode, ki jih neurje napravlja na stavbah, živalih in na zavarovanih pridelkih. Seveda potrebuje tako vprašanje natančnega proučevanja, predno more stopiti v veljavo. Značilna statistika. Po uradni srbski statistiki je znašal v 1. 1910 srbski izvoz 92,981.000 dinarjev, uvoz pa 73,535.000 dinarje v. Značilno je, da je na uvozu deželna Nemška na prvem mestu z 39,200.000 dinarji, Avstro-Ograka pa na drugem mestu s 24 200.000 dinarji. Na izvozu pa participira Avstro-Ogrska na prvem mestu z 31.300 000 dinarji, Nemčija pa samo s 16,800.000 dinarji. Tombola Ciril-Metodovega plesa. Zlato uro (serija /, št 4) je dobil gosp. Franc Sever in podaril družbi sv. Cirila in Metoda 5 kron. f 0 0 a> >00 'u ca a 1 96 12 38 87 2 1 18 126 39 49 141 1 1 56 39 80 93 2 60 149 140 36 154 2 61 120 40 52 111 3 1 136 '41 59 51 3 17 122 41 99 57 3 68 137 42 8 166 4 21 15 42 53 85 4 37 150 43 1 64 5 27 123 43 51 95 5 61 133 44 18 11 6 32 18 44 45 16 6 73 144 45 3 54 7 1 35 45 46 162 7 51 71 46 24 147 8 30 10 46 27 116 8 65 17 47 50 142 9 6 30 47 80 118 9 42 89 48 54 114 10 15 113 48 75 87 10 29 117 49 16 98 10 85 39 49 23 78 11 35 76 50 59 59 11 81 153 50 89 156 11 92 151 51 5 97 12 5 145 51 38 29 12 8 34 52 29 130 12 62 80 52 93 60 13 2 42 53 12 69 13 24 79 53 66 131 14 5 90 54 70 14 14 14 159 54 83 31 14 22 92 55 61 119 15 72 160 55 81 27 15 92 146 56 33 28 16 58 152 56 43 45 16 65 139 57 8 13 17 8 50 57 15 53 17 33 77 58 25 86 17 100 65 58 93 100 18 48 1 59 60 40 18 49 75 59 82 167 18 67 33 60 3 169 19 33 66 60 62 148 19 49 143 61 42 9 19 70 63 61 56 5 20 38 101 62 9 61 20 62 161 62 53 26 21 57 128 63 48 48 21 80 77 63 52 124 21 98 112 64 38 22 22 9 38 64 45 20 22 70 99 65 41 135 23 62 104 65 44 163 23 97 37 66 64 7 24 12 96 66 93 115 24 89 43 67 19 94 25 19 134 67 62 91 25 63 106 68 34 72 26 14 158 68 38 121 26 23 25 69 7 127 27 36 110 69 59 138 27 77 4 70 25 140 28 15 3 70 41 168 28 21 73 71 2 165 29 4 32 71 95 83 29 76 81 72 16 108 30 7 103 72 39 74 30 29 67 73 58 107 31 49 134 73 71 19 31 78 99 74 68 88 32 56 36 74 82 129 32 74 84 75 58 23 33 18 105 75 77 68 33 40 21 76 2 24 34 36 82 76 13 109 34 77 58 77 15 44 35 81 164 77 96 157 35 91 62 78 .53 55 36 17 102 78 82 41 36 24 52 79 61 ' 132 37 12 155 79 82 6 37 75 125 80 13 59 38 57 47 80 79 8 t Globoko potrti naznanjamo, da je naš preljubi in nepozabni oče, stric, tast in stari oče, gospod Ivan Korošec posestnik po dolgi mučni bolezni previden s sveto-tajstvi za umirajoče, dne 27. svečana t. 1. v 80. letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb ljubljenega pokojnika se bode vršil v sredo, dne 1. sušca ob 2. uri pop. iz hiše žalosti, ulica Morelli št. 6, na domaČe pokopališče. GORICA, dne 27. svečana 1911. Družine: Cvetnič, Hafner, Zalaznik, Grabrijan, Sajovic. Velika izbera motnih hloč, 1 srajc Itd. za delavce. 1 Air Artigiono TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone ■■»K brez nlkaklh zadrftkov. Poakviatl trn oo preprtfiatL Velike nove prodajalnice HT pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, nI. Stadion fr 6 - Telefon 22-85 (MSa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, »ne zmerne. Rogata izbera izbera popolnih sob od 300 do "4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem sloga. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo 5091b izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne oprtat in posamtzni leti. IS33S Stran IV »t EDINOST" štev. 60 V Trstu, dne 1. marca 1911 DAROVL — Ker ni napravil svojo sveto dolžnost napram imendanu g. Matjoka Lavrenčiča, podaril je g. RoŠč K 2 za podružn. družbe sv. C. in M. na Greti. Vesti iz Goriške. V občim Kanal so našteli prebivalcev : 472 (466 1. 1900) ) ) ) ) ) ) Kanalu Gor. vasi Bodrezu Idriji Morskah Vrhu hiš: 125 (116) (87) (36) (42) (34) (29) 523 (474 239 (254 285 (289 262 (250 „ 193(219 Skupno 1974(1952) l Dalje so našteli v vsej 832 goved, 1 osla, 12 koz, svinj, 110 panjev čebel, 1464 kokoši, 1 gos, 28 rac in 6 druge perutnine. 99 39 43 35 29 370 (344) občini 11 konj, 68 ovac, 458 Razne vesti. Češki slikar Bogomil Nehasil se je v Pragi ustrelil. — Bil je zadnje čase duševno zelo potrt in se mu ie gotovo duh omračil. MALA POŠTA. Ker so nam pošle vse številke lista od 15. maja, 25. aprila, 20. novembra in 11. decembra 1910 prosimo uljudno naše čitatelje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje proti odškodnini. Upravništvo. ■0BBGB S kMBBB 1 fALi OSLflll s —s ■lttBBB Ak MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane be-jede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. tiičje. Telefon 22-69. 2003 Dobroidoča Edinost p.d št. 350. gostilna se odda v zakup. Zahteva se kavcija. Naslov pove 350 Pt-I/ 'i^nU se oc^a v najem proti kavciji. Po-I vK&Sfld ročeni imajo prednost. Kje pove Edino it ped št. 351. 351 li+mnrn 8 hI prav izvrstnega, eladkega pro I m d ITI sekarja na prodaj. Opčinah pri H. Malaianu. Oglasiti se je na 300 Antonio Alberti zavod za izdelovanje in barvanje kožuhovine — Trst, ulica Ponziaca 665, Telefon 23—56 Zaloga ia n bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vssko popravljanje. Ćisti in pere vsako vrst kožuhovine. 1575 Hlev ?a 15 konj se išče takoj. Kdo išče pove „Edinost" pod št. 324. 324 Akademci kipar Ivan Zajec ustanovil je Bvoj kiparski atelje v Trstu pri Sv Ivanu (zraven cerkve) ter se priporoča svojim cenj. sorojakom na vsa v to stroko Bpalajoča naroČila. 3i8 jpj sivi, belgijske pasme, se prodajo. C-dJl/l pri Sežani, gosfclna. jmarje 336 O' nnniiinio 8 4 sobfmi in z vrtom se i&& O Idil U VcUl J t/ kje v £korklji. Ponudbe na ins. odd. „Edinosti u pod „Antonovič". 317 M fotograf Je Anton Jerkič, Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Trst, Piazza Ponterosso ŠL 6. Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Ciriia in Sietcda. Priporoča se Ivan Bidovec se vdobi :::: pri 1681 Kat. vd. Mulej Prismi, dober brinjjsvec Lovru Šibeniku v Šiški pri Ljubljani. TVnnuina jestvin sprejme vajenca. Tedensko I f UUVIlfa plačilo Svoja hrana. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 344 Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl v ulici Istria št. 8 veliko pekarno in 3la.dčičarne opravljeno po najmodernejšem sistemu, v kateri prodajam svež kruh 3 krat na dan, — ter razne sladčice, biškote in likerje. — Za obilen obisk se priporoča Josip Fabjan. Jfans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON TRST št. 1085. ul. detla Zonta št. 7, /. Najboljše in najcenej, gorivo Rriqucttcsa,Klara4 Izključna zaloga SILVI0 MALOSSI Trst, ulica Oelsi štev. 3 TELEFON 18-89. C epa: 4 $iot. Hilograip z dostav)jenjem frsnko. ALEKS. FBASC MATEK - TBfcT TELEFON 1743. Najbolji! Tir M. doMvaaje k*** Slouencl! - Ml! - Srbi! - Čehi! Odprla se jc v Trstu, ulica Giosue Cardueci 9 aovr. elegantna Zajoga obUVdia hrvatsko - slovenska ■■■■ ia ia»«n» dauiaie* »•»» BMIVMIOA PAVEL ViSIfŠTINi - BRADIČ & TiŠLJAR. TrSt, Ul. GlOSUfi CflTdUtti 31. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Fliijaika ul. s. Sebastiano 8. EUDOLF SOHUi - IZ BERLINA kencesijonirani zebetehnik - Piazza !?arrlera veceliia, uliod uliea Sette Fontane štev. 2, II. bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. ——- Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. j POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. 'gaaBMMHM Za točno postrežbo se jamči. 316 ^ & UMETNI ZOBJE; "JS Plombi a oje soIjoit 'iranie lobov brm' Velika izbsra moških ženfckib čevljev. - to-prave se izvršujejo točno io aolidno m mernik c ml 1 -o o a. n 5- ik < 8 90 1 N 33 cr tS ; -i cs " I i N3 I oc m čevljarski mojsiar Trst, ul. Barr. vecchia 40 Mm Izdelanih domačih Mm* Sprejemajo se naročila p?> meri. i j & II««««« k. TRVDKA Rdolf Kostoris DrJ.Čermak! V. Tuschsr SKiadlSCe obleh za moSke In dečKB Trst, Via S. C* ovsnni 16, 1. TELEFON 251 Roui. II. 'zraven restaviaeije „Cooperativa4 ex Hucker) : -oboževalk : [S kencesl?. sobni feas^ •• TRST " ulioi delift Case.Tm-A it 3.3, a i PASTIUE ZA PRSA § ssss „JJžč ves hašlja" = so edino Biedst.o proti kaSlju, prehlajenju, ^^ zagrijeoosti in vsem boleznim dihalnih or-ganov. Žkatija z navodilom 70 stotink >% —— se dobi samo v lekarni - I Pr&xmarer „Al DUE MORI*' Trst (mestna hiša) Tel. 377 ft Jaja na meseca ali Itfien. obroke obleke in psvrsmke 22 stoike pe, iio itd po dogovornih cenah, m POZOR! Skladišče r*i v pritličju, ampak vi. nad. 1 ^ pivo dvojnega kvasa založnu marksuSiietl Štefan" Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dnnajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa založna marka rSvetl Štefan" zelo npliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe. Zaloga: Trst, ula MMm št. 32. Telefon št. 2201. (B.) bi\ši urar v Seinui : ima svojo novo tg&T* prodajalno miirn O. o. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je j ^ popolnoma na novo preurejena j ^ in po najmodernejem slogu slikana. Točijo ; se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je oivorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. Norberto Nachtigai! Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicaraket o varne Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budiin-ki od K 2-40 dalje. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah Naznanilo Naznanja Be alavmmu občinstvu, da se nahaja VATO VEO : M (prej trg Barriera veotfiia) sedaj M nI. Isffiuto 25 (uo$ol ul. Honzonl 1) Zaloga testenin domačega pridelka, „PEKATETE" z ILIRSKE BISTRICE, tulcaj. pridelka in napolitan-akega. Zaloga olja iz oljk, vinskega jesiha, kave, slad-: korja itd. Posebnost: vina domača in zunanja v steklenicah ln pivo. Toplo se priporoča slavn. občinstvu in svojim prejšnjim cenjenim odjemalcem Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se Izvršujejo po nizkih cenah. Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. J. Kogl. o tel Balkan