PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
DELAVSKA
ENOTNOST
24. JANUARJA 1970 - ŠT. 3 - LETO XXVIII. |
Ob 60-letnici E. Kardelja
»Mati in oče sta bila delavca — in to zavedna člana delavskega gibanja — tako da sem bil že od otroških let pod vplivom tega gibanja in se nisem od njega nikdar ločil. Ko sem bil star 14 let, sem se moral odločati med Orjuno in trboveljskimi rudarji in sem se seveda odločil za trboveljske rudarje ter zato doživel prve politične težave v šoli s sošolci in učitelji. Ko sem bil star 16 let, sem že pomagal tiskati na ciklostilu ilegalne letake. Ko sem bil star 17 let, sem v političnih demonstracijah prvič na lastnem hrbtu začutil, kaj pomeni policijski pendrek.«
Tako je v intervjuju za naš list maja lanskega leta opisal začetke svoje revolucionarne poti tovariš Edvard Kardelj, ki bo te dni — 27. januarja — praznoval svojo šestdesetletnico.
Ljubljana, njegovo rojstno mesto, je bila tudi torišče njegovega začetnega revolucionarnega dela. S šestnajstimi leti je postal član SKOJ, leto dni pozneje je bil že član Mesinegd komiteja SKOJ za Ljubljano, z osemnajstimi leti je postal član Komunistične partije Jugoslavije, z devetnajstimi leti pa sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Istega leta je končal učiteljišče.
Ni še bil star dvajset let, ko je bil prvič zaprt — za dva meseca. Komaj nekaj mesecev starejši je že spoznal Glavnja-čo in zverinske metode, ki jih je uporabljala beograjska po-
Jubilej
revolucionarja
licija, ko je skušala fizično in psihično zlomiti komuniste-re-volucionarje. Zapor v Zabeli pri Požarevcu, kjer je prestal dvoletno kazen, se mu po Glavnjači gotovo ni zdel težak, kot že prekaljen komunistični borec ga je izkoristil za marksistični študij.
Po vrnitvi v^jLjubljano je kot član Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo skupaj z Borisom Kidričem delal na povezovanju. ostankov partijskih organizacij, ki jiti je razbila še-stojanuarska diktatura. Po dveh letih so te organizacije bile ne samo ponovno postavljene na noge, temveč tudi okrepljene.
Sledili sta dve leti šolanja na Leninski šoli v Moskvi, nato pa je prišlo do enega najpomembnejših mejnikov na življenjski in revolucionarni poti Edvarda Kardelja: januarja leta 1937 je postal sodelavec Josipa Broza-Tita in od takrat naprej se to sodelovanje ni nikoli več prekinilo, temveč samo še poglabljalo.
Centralni komite KPJ je takrat deloval v Parizu in Tito, njegov organizacijski sekretar je vzel vajeti krepko v roke; želel je, da se vodstvo jugoslovanskih komunistov čimprej vrne v domovino. Edvard Kardelj je dobil nalogo, da se ilegalno vrne v Jugoslavijo in skupaj s tovariši, ki so takrat bili na čelu ilegalne komunistične organizacije v Sloveniji, organizira ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Ze čez dobra dva meseca je ta naloga bila izpolnjena.
Leta 193S je Edvard Kardelj postal član Politbiroja CK KPJ in skupaj s Titom je usposabljal Partijo za ogromne naloge, ki so bile pred njo in ki jih je tako uspešno izvrševala med narodnoosvobodilnim bojem in v povojni socialistični izgradnji Jugoslavije. Šele zgodovina bo lahko res pravično ocenila njegov ogromni prispevek k podobi, kakršno ima nova Jugoslavija.
V mozaiku revolucionarne dejavnosti Edvarda Kardelja je tudi majhen kamenček, ki pa ima za naše uredništvo poseben pomen: bil je eden soustanoviteljev Delavske enotnosti, »krstil« je naš list, gradivo naše prve številke iz novembra 1942 pa je v dobršnem delu prišlo izpod njegovega peresa. Tudi zato se uredništvo Delavske enotnosti najiskreneje pridružuje čestitkam k njegovemu jubileju, želeč mu še mno-Oo zdravih let za ustvarjalno delo pri izgradnji naše socialistične skupnosti.
MILAN POGAČNIK
tiskarski Škrat
Uvodnik »V središču pozornosti« v zadnji številki DE je vseboval stavek, ki je bil zaradi zamenjanih in nepravilno stavljenih brst povsem nerazumljiv. Objavljamo popravek: »Poleg razprav, v Katerih se je politično ocenjevanje in politična intervencija nave-z°vala na uresničevanje družbene in gospodarske reforme, na ele-rnentg, ki jo pospešujejo ali zavirajo, kot so vprašanja gospodar-skih integracij, administrativnih posegov v gospodarstvo, očitno ^kontrolirana inflacija, žarišča socialnih negotovosti, potreba po načrtovanju akcije in sredstev za prestrukturiranje gospodarstva ln drugo, so bila v središču pozornosti na konferenci tudi druga
vPTašanja...«

ZAVAROVALNICA
SAVA
v«,	'
o
o
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ. KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA. TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
^\AAy>^vy\/\AyvvVVN/\/\/VVNAy\/\/V\A/\AAAA/SAAAAAAAAAA/VVyVA^AA/NA/VVSy\/N/\AAy^A/V/N^^
OBČNI ZBOR OSS POSTOJNA:
V OSPREDJU POZORNOSTI:
ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE
RAZMERE ČLANSTVA
Postojnčani so minuli teden na svojem dobro organiziranem in izpeljanem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta postavili v ospredje življenjske in delovne razmere sindikalnega članstva, poudarjajoč potrebo, da se pospeši reševanje problemov, ki jih srečujejo v svojem vsakdanjem življenju. Ta njihova zahteva je našla svoje mesto tudi v delovnem programu občinskega sindikalnega sveta, ki tudi sam meni, da go življenjske in delovne razmere članstva vprašanje, ki zasluži njegovo nenehno pozornost. In naj takoj povemo tudi to, da je vodstvo postojnskih sindikatov prepričano, da se marsikatero vprašanje s tega področja da urediti tudi brez velikih sredstev — seveda le pod pogojem, če imajo vsi zainteresirani dejavniki za to razumevanje in če so seveda pripravljeni, da gredo v organizirano akcijo.
Pri poudarjanju teh vprašanj pa Postojnčani niso pozabili, da so možnosti za urejanje najrazličnejših vprašanj standarda — predvsem družbenega — odvisne v prvi vrsti od višine dohodka, ki ga ostvarjajo. Gradivo za občni zbor pa tudi razprava na občnem zboru je to upoštevala v polni meri, ko je odkrito pogledala v oči različnim dejstvom in odmerila, kaj je dobro, kaj pa morajo spremeniti na bolje.
MANJKA PROGRAM REGIONALNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA
Od zadnjega občnega zbora postojnskih sindikatov pred dvema letoma se je v gospodar-
skem življenju te občine marsikaj obrnilo na bolje. Takrat so postojnski sindikati poudarjali predvsem potrebo po izdelavi razvojnih programov gospodarskih organizacij, danes pa
ALI JE RES POTREBNA ŠE ČETRTA TOVARNA BATERIJ, ČE PA SEDANJI TRIJE PROIZVAJALCI IZKORIŠČAJO KOMAJ DVE TRETJINI ZMOGLIVOSTI_
KJER JE DIM,
OGENJ (NAJBRŽ) NI DALEČ
lahko ugotovijo, da so v tem pogledu dosegli že kar lepe uspehe. Prav pa je, da sedaj opozarjajo pa nujnost čim hitrejše izdelave programa regionalnega razvoja gospodarstva, saj jim samo takšen program lahko omogoči res pravilno usmeritev njihovih prizadevanj.
Postojnčani so na občnem zboru z zsllovoljstvom ugotovili, da je v največji delovni organizaciji v njihovi občini v LIP »Javor« Pivka — zares krenilo na bolje: kakih 1400 zaposlenih
Več kot tri leta so se vztrajno širile novice, da Elektronska industrija Niš pripravlja — po japonski licenci — gradnjo lastne tovarne baterij. Specifikacija natečaja za »javno zbiranje ponudb za nabavo opreme za tovarno sestavnih delov«, objavljenega v jugoslovanskem Uradnem listu, omenjene govorice tudi uradno potrjuje. V času, ko zdajšnje tri tovarne baterij (CROATIA Zagreb, Nikola TESLA Gospič in ZMAJ Ljubljana) izkoriščajo komaj dve tretjini svojih zmogljivosti, naj bi naša država torej dobila še četrto tovarno baterij.
Elektronska industrija Niš javno doslej še ni obrazložila svoje utemeljitve o potrebnosti omenjene investicije. Ce priprave na vsako večjo naložbo, dokler povsem ne »dozorijo«, v določenem pomenu predstavljajo skrbno varovano poslovno skrivnost, je »molk« El Niš seveda razumljiv.
Tako lahko spregovorimo samo o drugi strani medalje; o tisti, ki jo vidijo že navedeni proizvajalci baterij. Iz neuradnih informacij pa tovarne CROATIA, NIKOLA TESLA in ZMAJ na primer povzemajo, da se je El Niš za gradnjo četrte baterijske tovarne v državi menda odločil zaradi tega, ker po njegovih ocenah zmogljivosti sedanjih tovrstnih proizvodnih kapacitet ne morejo pokriti potreb domačega trga, kvaliteta doma-' čih baterij naj bi pa tudi bila tako slaba, da je zaradi tega otežkočena prodaja tranzistorskih sprejemnikov iz programa El Niš. Po istih neuradnih informacijah naj bi El Niš slednjič menila, da je mogoče doseči največji ekonomski in tehnološki uspeh samo pod pogojem, če je proizvodnja tranzistorskih sprejemnikov in baterij združena v eni roki — pod isto streho — ter da so investicije v nove kapacitete racionalnejše od modernizacije in še drugih prizadevanj za boljše izkoriščanje sedanjih zmogljivosti.
VIHAR V KOZARCU
ALI NEKAJ DRUGEGA?
Razen navedenih, v bistvu pomanjjkljivih in morda tudi enostranskih informacij, na srečo obstajajo tudi drugi in točne j ši podatki.
Tako tovarna CROATIA, NIKOLA TESLA in ZMAJ odkrito priznavajo, da se je do leta 1968 dejansko dogajalo, da zaradi pomanjkanja reprodukcijskih' materialov na krajša obdobja tržišču niso mogle nuditi zadostnih količin posameznih vrst baterij. Delno upravičene so bile, prav tako do leta 1968, tudi pripombe na kvaliteto baterij. Vendar se je v navedenem letu z modernizacijo in uvedbo najsodobnejše tehnologije, obenem pa tudi s prehodom na diferencirano kvaliteto, poprečna kvaliteta tako popravila, da ne le presega zahteve jugoslovanskih standardov, marveč da je najmanj enaka zahtevam, kot jih pred proizvajalci baterij postavljajo strožji standardi zahodnoevropskih držav. V dokaz tej trditvi lahko tovarne CROATIA, ZMAJ in NIKOLA TESLA pokažejo ateste priznanih inozemskih in domačih inštitutov, ki se med drugim ukvarjajo tudi s kontrolo kvalitete baterij.
Utemeljevanje gradnje nove baterijske tovarne s tehnološko-, tehnično povezanostjo med proizvodnjo baterij in naprav na baterijski pogon pa je po mišljenju naših zdajšnjih tovarn baterij ne le zgrešeno, ampak tudi
(Nadaljevanje na 9. strani)
Na 4. strani objavljamo povzetek razprave Edvarda Kardelja na razgovoru v republiškem sindikalnem svetu o nekaterih vprašanjih samoupravljanja in uveljavljanja XV, amandmaja.
v tem delovnem kolektivu je zavestno pristalo na razmeroma nizke osebne dohodke, da bi lahko modernizirali svoje podjetje. Letos bo končana prva faza njihovega razvojnega programa, ki predvideva povečanje zmogljivosti posameznih obratov tudi za štirikrat, za kar bodo investirali 5 milijard starih dinarjev. Tudi nekateri drugi postojnski kolektivi se imajo s čim pohvaliti: v kovinskem podjetju LIV so se odločili za gradnjo nove tovarne, v Trans-avtu so se usmerili na povečanje voznega parka in uslug, dobro so zastavili delo tudi v perutninarskem kombinatu Pivka, v kolektivu Postojnske jame itd.
Hkrati z drugimi dejavniki v občini se tudi postojnski sindikati dobro zavedajo pomena, ki ga ima Postojna kot turistična točka: naj s tem v zvezi omenimo podatek, da gre skozi Postojno tri četrtine vseh turistov, ki pridejo na dopust v Jugoslavijo. Nezaposlenosti, ki sicer v občini nj hujši problem — gre predvsem za nekvalificirano
(Nadaljevanje na 2. strani)
r,
f
i i i
i
i
■

r~j adnje čase dobiva v go-X spodarskih in političnih pogovorih na Slovenskem beseda manj razvitih vse več veljave. Manj razviti pravijo, da bi ne bilo prav, če bi skrbeli za takšne pokrajine in predele, kakršni so njihovi, le v merilu države, namreč naj bi enaka skrb veljala tudi Kozjanskemu, Pomurju, Dolenjski z Belo in Suho krajino in še kakšnemu odročnemu kotu naše republike. Ideje in predlogi o tem, kako pomagati manj razvitim,
Glas
manj
razvitih
se opirajo predvsem na resolucijo VI. kongresa ZKS, ki pravi, »naj bi razlike v razvitosti posameznih območij znotraj Slovenije odpravljali tako, da bi bolj načrtno gradili objekte infrastrukture in razvijali z ustavo zagotovljene oblike minimalnega družbenega standarda«. In še: naj se »gospodarski razvoj na manj razvitih območjih usmeri tako, da bo spodbujal mobilizacijo lastnih sil in integracijske procese najrazličnejših oblik, stopenj in smeri«.
Nerazvitost posameznih področij izvira predvsem iz skrajno neugodne gospodarske in socialne strukture kmetijstva. To pomeni, da smo dolžni jasneje opredeliti nadaljnji razvoj zasebnega in družbenega kmetijstva, ki pa ga je mogoče dosegati le z modernizacijo in z razreševanjem problemov, ki jih povzroča selitev kmečkega prebivalstva v mesta«.
Lepo povedano, malo narejenega! Praksa namreč kaže, da očitno vse prepočasi ures-
• (Nadaljevanje na 9. strani)
hoja
predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8
PREJ
LESNI KOMBINAT LJUBLJANA

OBUP
“ Pa kako naj slovenski železničarji položimo kar naprej pobirajo tračnice!

tir v reformo, ko pa nam v Beogradu
ti
».Z ER /1K 41 STOLPEC
Vlado
Črešnik ji
direktor stanovanjskega podjetja Celje
© Imeli smo priložnost slišati oceno, da sodi vaše podjetje med najbolj uspešna tovrstna podjetja pri nas. Kakšno je bilo vaše minulo poslovno leto?
Proti pričakovanju dobro, zato, ker nam je kljub slabši »-letini« uspelo potisniti stanovanjsko gradnjo tako daleč, da bo letos vseljenih 360 stanovanj v blokovni gradnja. To je v primerjavi z 1968. letom 1Q0 °jo povečanje. Ob tem velja poudariti, da je to rezultat združevanja sredstev med našim podjetjem, ki prispeva za soudeležbo 'sredstva amortizacije, in delovnimi organizacijami. Tudi v prihodnje želimo biti glavni organizator združevanja sredstev. Naše podjetje sklene pogodbo z izvajalci, nadzira gradnjo in kontrolira kvaliteto.
Med našimi primarnimi nalogami je gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskim fondom. Stanovanjskih enot je približno 8000. Ta stanovanja so bila v minulih letih zelo slabo vzdrževana, zaradi tega je evidentiranih potreb za popravilo v višini 20 milijonov novih dinarjev. Za te namene pa imamo hd voljo letno komaj 2 milijona 500 tisoč novih dinarjev. Kljub skromnim sredstvom nam je le uspelo odpraviti nekatere osnovne hibe teh stanovanj, kot so suha stranišča, kanalizacija, voda.
Tretja naša dejavnost je gospodarjenje s poslovnimi prostori. Uresničujemo načrt širjenja poslovnih prostorov v ožjem poslovnem središču mesta, in sicer tako, da preseljujemo stanovalce v nova nadomestna stanovanja, izpraznjena stanovanja pa preurejamo v lokale. V Zidanškovi ulici, denimo, bi na td način izpraznili .vsa pritličja, lokale pa namenili za različne uslužnosine dejavnosti. Na Otoku III, v novi gosto naseljeni stanovanjski soseski, kjer sploh ni bilo uslužnostnih delavnic in servisov, smo zgradili nov objekt za take namene. Prav tako smo v središču mesta zgradili podzemno garažo z 92 boksi.
Za adaptacijo poslovnih prostorov vlagamo tudi namenska sredstva podjetja in spodbujamo najemnike k soudeležbi v skupne naložbe. Take naložbe seveda obračunavamo pri najemnini.
Zlato
Šindič
direktor turistične organizacije za re^ kreacijo, izletništvo in letovanje delava cev »Alpe Adria«, Ljubljana
@ Bi nam lahko povedali, kako ocenjujete poslovanje v minulem letu?
Za naš kolektiv kot celoto in zame osebno je najvažnejše to, da si je »ALPE ADRIA« kot turistična organizacija slednjič le ustvarila vsaj tisto nujno materialno osnovo, ki ji tudi v prihodnje omogoča, da bo ne le ohranila, ampak tudi razširila svoj osnovni program, to je 'skrb za rekreacijo, oddih in letovanje delavcev. To smo, med drugim, dosegli z dograditvijo avtomatskega kegljišča, pivnice piva in Snack bara v naših prostorih na Masargkovi cesti v Ljubljani. Komercialni učinek teh investicij nam namreč omogoča, da se prebijamo skozi mrtvo sezono, da vzdržujemo stalni kader v naših počitniških domovih ob morju in v planinah ter da na račun dohodka iz komercialnih objektov še vnaprej ohranjamo sprejemljive cene za oddih članov delovnih kolektivov,.
Minulo leto smo »do pike« izpolnili naš finančni plan, čeprav je bil kar za 100 % višji gd plana za leto 1968 in čeprav so se med letom močno podražili živilski artikli, kar je sicer poslabšalo rezultate celotnega jugoslovanskega gostinstva in turizma. Ker so že omenjeni komercialni objekti lani prinašali dohodek samo v drugi polovici leta, letos pa bodo poslovali skozi vse leto, računamo na še večji poslovni uspeh. Del tega dohodka bomo morali nameniti na povečanje zaslužkov naših ljudi, ki sa se v preteklosti odrekali dobršnemu delu osebnih dohodkov, da bi se naša organizacija obdržala in tudi uveljavila n trgu turističnih storitev.
SPREJETA POBUDA SINDIKATOV

Pismo sveta ZSJ zvezni skupščini, ki zadeva problematiko uveljavljanja XV. ustavnega amandmaja:, je naletelo pri poslancih na polno razumevanje. V pismu svet ZSJ med drugim predlaga skupščini:
© da prouči sedanje razmere pri uveljavljanju XV. ustavnega amandmaja ter da pcem družbeno-ekonomske in družbeno-politične rezultate tega proesa;
•	v posebnem dokumentu — resoluciji — naj skupščina razloži stališča do temeljnih in najbolj aktualnih vprašanj nadaljnjega razvoja družbeno-politicnemu zboru, zavzemata med drugim za naslednje: odnosov.
Kq sta pred nedavnim zasedala dva odbora Zvezne skupščin« za družbeno politične odnose — pri zboru narodov in pri družbenopolitičnem zboru — ter uradno razpravljala o pobudi sindikatov, sta jo tudi brez pridržka sprejela. Poslanci so ob tem tudi opozorili, da bi morala Zvezna skupščina vedno bolj pogosto ocenjevati in zasledovati, kako se v praksi uresničujejo posamezni dokumenti, ki jih sprejema. Zato se. tudi poročili omenjenih odborov, naslovljeni zboru narodov in družbeno-političnemu zboru, zavzemajo med drugim za naslednje:
#	na pobudo sveta ZSJ naj bi vsi zbori zvezne skupščine obravnavali rezultate in probleme pri uveljavljanju XV, ustavnega amandmaja;
6 na osnovi te razprave in javne razprave naj bi zvezna skupščina sprejela posebno resolucijo, ki bi podrobneje osvetlila vsebino XV. ustavnega amandmaja, da bi se lahko v prihodnje izognili nevarnosti maličenja intenci j zakonodajalca;
© da bi naj zaupali pripravo osnutka resolucije komisiji vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja;
PRED VOLITVAMI
Sekretariat CK ZK Bih, izvršni odbor republiške konference SZDL, ter predsedstvo republiškega sindikalnega sveta v tej republiki so se na zadnji seji dogovorili o koordinirani akciji ob bližnjih volitvah v predstavniške organe in v organe družbeno-političnih organizacij. Mnenje vseh udeležencev v tej razpravi je bilo enotno: na napakah iz prejšnjih let bi se morali naučiti, kako naj potekajo letošnje volitve. Ena od takih napak, kot je bilo poudarjeno na tej seji, pa je bila dosedanja neenakomerna porazdelitev kadrov. Tako se je ob vseh dosedanjih volitvah primerilo, da so se najboljši kadri skoncentrirali v Zvezi komunistov in v predstavniških organih, medtem ko je za Socialistično zvezo in za sindikat največkrat obveljalo pravilo, da kandidira tisti, ki je sploh še pripravljen sprejeti kandidaturo. Zato po mnenju udeležencev v razpravi tudi dosedanje kadrovske rešitve niso ustrezale funkciji in vlogi družbeno-političnih organizacij, kot sta Socialistična zveza in sindikat.
NA ROB RAZPRAVI IN SKLEPOM OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V SLOVENSKI BISTRiCI_
ZASKRBLJUJOČ ODSTOTEK NEZAPOSLENIH >
ZOBČlNSKrH
V veliki dvorani Doma kulture v Slovenski Bistrici soNimeli minuli teden tamkajšnji sindikati svoj redni občni zbor. Poleg večine izvoljenih delegatov je zboru prisostvovalo veliko število predstavnikov okoliških sindikalnih svetov, med njimi tudi iz SR Hrvaške, ki so vključeni v medobčinsko sodelovanje občin Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Varaždin in Slovenska Bistrica, Medtem ko je skušal občni zbor osvetliti večino aktualnih družbeno-političnih vprašanj v občini in obenem nakazati tudi nekatere smernice za bodoče delo, se bomo tokrat dotaknili le dveh: gospodarjenja in zaposlovanja. Obe ti vprašanji se tesno povezujeta in predstavljata eno izmed glavnih področij dela tako za družbeno politične organizacije kot za delovne kolektive, j
»V proizvodno ekonomskih odnosih zaznavamo v naši občini premike, ki so zelo podobni splošnim premikom v Sloveniji, dinamika povečanja proizvodnje pa je nad planom oziroma presega podatke, ki veljajo-za slovensko gospodarstvo. Tendenca povečanja materialne proizvodnje pa se obeta tudi v prihod-njem obdobju.. ..« je v svojem poročilu dejal Kvirin Petrač, dotedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica.
Gospodarske rezultate pa tudi na tem območju spremljajo znaki nestabilnosti, ki se odražajo predvsem v neurejenih cenah zlastj surovin, v težavnem finančnem poslovanju, v nelikvidnosti, neizkoriščenosti kapacitet, zastarelosti osnovnih sredstev itd.
Fizični obseg proizvodnje v bistriški občini je bil v 11 mesecih minulega leta za 28,1 °/o večji V primerjavi z enakim obdobjem leta 1968. Gospodarske organizacije so izvozile v tem času za 9,770.000 dolarjev, to je za 39.3 "/o več kot v enajstih mesecih leto dni poprej. V primerjavi s planom pa znaša indeks izvoza le 88,8, kar po svoje dokazuje, da je bil plan le preveč optirpističen.
Upoštevaje nekatere okoliščine, ki so pogojevale izvoz Impola, kot denimo pomanjkanje surovin, posledice stavke luških delavcev v ZDA in podobno, je bil izvoz minulo leto, čeprav nekoliko pod planom, še vedno zadovoljiv, posebno če dodamo, da izvažajo delovne organizacije slovenjebistriške občine TO.0/« na konvertabilna področja.
PREMALO STROKOVNJAKOV
V primerjavi z letom 1908 so narasli skladi delovnih orga-nizacii v minulem letu za. trikrat. Ce je gospodarstvo bistriške občine razpolagalo ob koncu leta 1968 z 230 milijoni skladov in z manjšim absolutnim zneskom amortizacije, je zabeležilo ob koncu meseca septembra leta 1969 kar 700 milijonov skladov in poltretjo milijardo amortizacije.
»Vemo, da je naše. gospodarstvo izredno obremenjeno z anuitetami, ki so kar z 2,7 milijarde udeležene v naši delitvi sredstev za reprodukcijo. Lahko smo v primerjavi z minulim obdobjem zadovoljni z doseženo stopnjo akumulati vnesli, toda kljub temu ni razloga za pretirano zadovoljstvo. Ne bi želel
podcenjevati dosežkov na področju gospodarjenja v minulem letu, vendar moram spomniti na potrebe, ki se kažejo v našem gospodarstvu,« je dejal tovariš Petrač. »Samo za kolikor toliko normalno strukturo poslovnih sredstev potrebuje naše gospodarstvo 2 milijardi S dinarjev, če izključimo bančna sredstva, ki so bila angažirana samo v minulem letu, pa še nadalje 2,6 milijarde. Pri vsem tem pa nam niti približno niso znane potrebe, koliko potrebujemo za obnovo močno zastarelih proizvajalnih sredstev, da o modernizaciji in sodobni tehnologiji sploh ne govorimo.«
. KAR 7«/o NEZAPOSLENIH
2e uvodoma smo povedali, da so na občnem zboru v Slovenski Bistrici povezovali probleme gospodarjenja in zaposlovanja. Tudi na področju zaposlovanja ugotavljajo namreč na območju Slovenske Bistrice nekatere uspehe, vendar pa z njimi nikakor ne morejo .biti zadovoljni.
Oglejmo si nekaj najbolj značilnih podatkov:
Ob koncu minulega leta je znašalo število zaposlenih 6.631, to je za 400 več kot leto dni poprej, ob tem pa je v občini kar 443 ljudi, predvsem mladih, ki ne najdejo zaposlitve. Tako znaša odstotek nezaposlenosti na ob-rpočju Slovenske Bistrice 7 °/o v primerjavi s 3,24 »/o v Sloveniji.
Dalje: v tujini trenutno dela blizu 400 delavcev s tega področja. Število pa še raste: samo v minulem letu se je na novo zaposlilo na tujem 159 ljudi: v zamejstvo odhaja vse več zakonskih parov, }n kar je ; še bolj. zaskrbljujoče,. vse več strokovnjakov!
Tako smo slišali na minulem občnem zboru bistriških sindikatov.	A. Ul.
V ospredju pozornosti:
ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE ČLANSTVA
Za ureditev marsikaterega vprašanja s tega področja niso potrebna veiika sredstva, pač pa posluh, razumevanje in organizirana akcija zainteresiranih
(Nadaljevanje s 1. strani) žensko delovno silo — v turistični sezoni takorekoč sploh ni. Perspektive za nadaljnji razvoj turizma in s tem za nov dohodek, pa tudi za nova delovna mesta so torej dobre, pri tem pa postojnski sindikati opozarjajo, da se politiki kadrov — tako pri investicijah v industrijo kot v turjzem — vsaj zaenkrat še ne posveča ustrezna pozornost. Moderna industrija pa nedvomno zahteva kvalificirano deldv-no silo. kar zahteva tudi solidno organizirano turistično poslovanje. Zato bodo sindikati vztrajali, da se pri kadrovski politiki naredijo ustrezni premiki.
NEZADOSTNA STIMULACIJA KADROV
Podoben premik zahtevajo sindikati tudi pri nagrajevanju kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrov, ki sedati te kadre v precejšnji meri zapostavlja, kar z ene strani povzroča njihov odliv iz občine, z druge strani pa zavira njihov priliv. To vprašanje pa je za Postojno želo pomembno, saj "tu primanjkuje ne samo visoko šolanih, temveč tudi srednješo-lanih kadrov, še posebej v upravah podjetij in v družbenih službah.
Osebni dohodki zaposlenih v postojnski občini so sicer nekako na republiški ravni — s tem, da ima največ zaposlenih — več kot četrtina osebne dohodke med 800 in 1000 N dinarjev fhe-sečno, zelo veliko — skoraj 19 % — pa manj, od 600 do 800 N din mesečno. Zaposlenih, ki bi zaslužili manj kot 600 dinarjev, sedaj ni več veliko manj kot 100, medtem ko jih je bilo leta 1968 še kakih 400, od tega večina iz podjetja »Javor« Pivka. Občinski sindikat je že predlanskim sprejel sklep, da osebni dohodki izpod 600 Idin jnesečno niso sprejemljivi in ie torej v tej svoji akciji že dosegel znaten uspeh.
Kot mairsikje drugje postojn-
ski sindikati ugotavljajo, da gre naraščanje osebnih dohodkov ponekod v škodo akumulacije in da sistemi nagrajevanja niso izoblikovani. Medtem ko izpolnjevanje sistema nagrajevanja sodi v stalne naloge sindikata, pa v Postojni hkrati opozarjajo na to, da uveljavljanje samoupravnih dogovorov o usmerjanju in delitvi dohodka pri njih vsaj zaenkrat ni uspelo, kar seveda zahteva povečano angažiranje sindikatov.
KRITIKE NA'RAČUN ŽIVLJENJSKIH IN DELOVNIH RAZMER
Verjetno življenjske in delovne razmere zaposlenih Postojnčanov niso toliko slabše kot drugod v Sloveniji,, da bi bil to vzrok, zakaj je na občnem zboru — pa tudi v gradivu za občni zbor — bilo toliko kritik na račun teh razmer. Vzrok za te kritike je verjetno drugje: da so se Postojnčani bolj kot drugi ovedli, da mnogih težav, ki jih imajo, ne bi bilo, če bi vsi zainteresirani dejiavniki zavihali rokave za njihovo načrtno, postopno odpravljanje in kompleksno reševanje.
Na primer mnogi zaposleni se morajo hraniti v gostiščih in za svojo prehrano odšteti kar precej zaslužka, medtem ko se v obratih družbene prehrane posameznih (precej redkih) organizacij hrani le majhno število njihovih delavcev, zaradi česar je ta prehrana za te delovne organizacije precej draga. Dalje: svoje počitniške domove ima le 12 delovnih organizacij, preostali pa se morajo znajti, kakor se vedo in znajo.
Se bi lahko naštevali: otroško varstvo, zdravstvene usluge, higiensko-tehnična zaščita, gradnja stanovanj (ki je v Postojni sicer predvsem problem lokacijskih dovoljenj) — vse to so področja družbenega standarda, s katerimi Postojnčani še malo niso zadovoljni. Skupai z njimi deli to nezadovoljstvo tudi sindikat, ki si je zalo reševanje teh problemov zadal kot svojo
stalno skrb. Zato med drugim tudi sklep postojnskih sindikatov, da bodo z vsemi silami podprli akcijo za uspešen izid referenduma o samoprispevku za rešitev problema oskrbe z vodo, ki je za Postojno eno naj-boli kritičnih vprašanj.
Novo vodstvo postojnskih sindikatov, ki je bilo izvoljeno na občnem zboru ( za predsednika je bil ponovno izvoljen Tomaž Tušar) torej ni v dvomih, kam usmerit) svoja prizadevanja, da bo odgovorilo potrebam in zahtevam članstva. In verjetno se zaradi skupnih interesov tudi ni bati da koordinirana akcija občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacii v podjetjih ne bi dala dobrih rezultatov.
MILAN POGAČNIK
VELENJSKI
SINDIKAT
PRED
OBČNIM
ZBOROM
V središču pozornosti zadnje plenarne seje' občinskega sindikalnega sveta Velenje v tej mandatni dobi so bili rezultati gospodarjenja v delovnih organizacijah , v Šaleški dolini v minulem letu. Prvi podatki o uspehih delovnih organizacij so nadvse zadovoljivi; v primerjavi z letom 1968 se je lani povečal obseg industrijske proizvodnje skoraj za polovico, poprečno število zaposlenih v občini pa se je povečalo za skoraj 1.500 oseb ali kar za 16 %. Za dobro petino so se povečali osebni dohodki in so lani znašali v poprečju dobrih 1.200 din na mesec. Gospodarstvo Šaleške doline je lani doseglo tudi za več kot 25 % večjo akumulacijo kot leto poprej, pri čemer se je ostanek dohodka nekoliko zmanjšal, povečala pa za polovico amortizacija.
Občinski sindikalni svet Velenje je na zadnji plenarni seji razpravljal tudi o predlogu republiškega zakona o minimalnih osebnih dohodkih delavcev. Po krajši razpravi so potrdili stališča, ki jih-je izoblikovalo predsedstvo OSS Velenje.
Med drugim se !: Velenjčani zavzemajo, da morajo biti minimalni osebni dohodki usklajeni z eksistenčnim minimumom na območju občine, v kateri je delovna organizacija, ki izplačuje minimalne osebne dohodke. Drugače povedano: Velenjčani soglašajo s sprejemom republiškega zakona, s katerim bi določili minimalni osebni .dohodek v visiiii 450.: dinarjev' na meseč, enako pa tudi s postopkom, ki j e pred-viden za izplačilo. Menijo pa, da bi bilo treba piri izdelavi in sprejemu zakona upoštevati ekonomsko moč posamezne občine oziroma višji minimalni osebni dohodek v posameznih občinah.
Plenum občinskega sindikalnega sveta Velenje je slednjič tudi sklenil, da bo jubilejni X. občni zbor velenjskih sindikatov 29. januarja. Na zboru bodo podelili 71 aktivistom plakete in diplome za večletno delo v organizacijah Zveze sindikatov.
Plenum je za tem obravnaval še vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na X. redni občni zbor OSS Velenje in v tej zvezi potrdil poročilo o aktivnosti organov Zveze sindikatov v Šaleški dolini med dvema občnima zboroma -ter soglašal s predlogom programske osnove in sklepov X. rednega občnega zbora OSS Velenje	.
(vš)

Ob zakliuf-kii redakcijo
© LJUBLJANA
V četrtek dopoldne se je se-
menili, da bi si morali pri tem prizadevati, da bi tudi V drugih državah in z drugimi sindikati urejali tovrstne probleme tako, kot je to primer v sosednji Avstriji. Še posebej naj bi prizadevanja republiškega sindikalnega vodstva veljala v tem času Italiji in italijanskim sindikatom, saj po-
stala komisija za mednarodne da»ki izpričujejo, da se. v tej stike pri republiškem sindi- držav! zaposluje čedalje vec
sveto obravnavala aTbS^tSui™ »oVK program sodelovanja z drugi- rned obema državama, problemi sindikati v letošnjem letu. mi v zvezi z zaposlovanjem še Program predvideva poseb- zdaleč niso niti zakonsko ure-no živahno sodelovanje zlasti jem.
s sindikati Avstrije in Italije, Komisija za mednarodne sti-kar je razumljivo tako spričo ke je slednjič sklenila prcdlo-dobrih sosedskih odnosov kot žiti republiškemu sindikalne-tudi dosedanjih, že močno po- mu vodstvu, naj bi založilo poglobljenih stikov in sodelova- sebno publikacijo, s katero bi nja. Program komisije za med- tujim sindikalnim delavcem narodne stike pri republiškem predstavili vsaj osnovni proces sindikalnem svetu pa posebej družbeno-ekonomskega in idej-skrbno obravnava tudi naloge no-političnega razvoja pri nas. slovenskih sindikatov v zvezi Potrebe po tovrstni publikaci-z zaposlovanjem naših delav- ji se kažejo že dlje. cev v tujini. Člani komisije so	nn
/
Kod hodiš, sindikat?
Ne izgubljajo morale
Ze nekaj let preboleva Cinkarna Celje težko krizo. Lani ob polletju je kazalo, da se je, predvsem po zaslugi delovne vneme kolektiva, položaj nekoliko izboljšal, toda v drugem polletju se je vnovič skrajno zaostril. Zaključni račun še ni opravljan, vendar ocenjujejo izgubo na več milijonov N-di-narjev.
Kaj se dogaja s Cinkarno?
Najhuje jo pestijo dolgovi. Investicije na kredit v proizvodnjo žveplene kisline in cinka niso zaokrožile celotnega investicijskega programa, zato tudi ne vračajo vloženih milijonov v takšni meri, da bi z njimi ustvarjali večjo akumulacijo in še vračali dolgove. Dolga je še vedno za 80 milijonov N-dinarjev, letna odplačila znašajo 16 milijonov N-dinarjev, samo obresti pa poberejo letno 20 milijonov akumulacije!
Drug problem je vse večji razkorak med naraščajočimi cenami cinkovih koncentratov in med že dlje zamrznjenimi cenami cinkovih izdelkov. V takšnih kleščah proizvodnja ne more biti rentabilna. Ta problem je tudi tesno povezan z nerentabilnim izvozom. Cinkarna prodaja na zahodnem trPu.v.neenakem konkurenčnem spopadu s tamkajšnjimi podobnimi proizvajalci. Zahodne države, ki ščitijo domačo proizvodnjo, so celo znižale cene pocinkani pločevini, mimo tega pa so se večkrat zavarovale pred »vdorom« uvoznikov. Zaščitne carine nanesejo kar 26—30 % na osnovno ceno, kar seveda plačuje naš proizvajalec, torej Cinkarna, za nameček pa še drag prevoz na dolgi poti do inozemskega kupca.
V takšnih razmerah, razumljivo vzvalovijo notranji odnosi, saj ni mogoče stimulativno urejati najosnovnejših življenjskih razmer, delitvenih odnosov v kolektivu. Prizadet je proizvajalec, ki mu še tako garaško delo ne vrača sadov.
Kako mu je v tej stiski stopil ob bok sindikat, organizacija, ki ima med nalogami predvsem skrb za urejanje življenjskih in delovnih razmer delavcev?
Želimo izvedeti resnico,
DA BI ZNALI PRAV RAVNATI
Po delovnem stažu stari cin-kamarji ne izgubljajo morale. S Cinkarno so bili v njenih dobrih in hudih časih. Prirasla jim je k srcu. z njo so odrasli, zato ji ne obračajo hrbta, ko je najbolj potrebna enotne opore vsega kolektiva. Vedo, da morajo v tem trenutku stopiti za strokovno vodstvo podjetja, za samoupravne organe, za druž-beno-politične organizacije. In narobe. Vedo, da morajo vsi omenjeni predstavniški organi storiti vse. da se njihova cinkarna postavi spet na noge.
Ivan Veranič, vodja izmene v obratu pražarna in žveplena kislina: »-Kar je bilo v pristojnosti predsedstva izvršnega odbora sindikata, je ta organ sproti proučeval in zadeve tudi reševal. Zdaj je trenutek, ko moramo vsi delavci vedeti za položaj podjetjla.Podražitve reprodukcijskega materiala in transporta občutimo pri osebnih dohodkih. Začrtati smo morali zgornjo mejo ne glede na rezultate dela. O tem se je potrebno pogovarjati z delavci. V tem neposrednem obveščanju delavcev pa je pobuda sindikata in delavnost nekaterih članov pododbora zamrla.«
Franc Grabar, vodja izmene v transportu: »-Menim, da je bilo delo sindikata v sedanjih razmerah plodno. Tudi sindikat v pododboru je spodbujal k nekaterim notranjim ukrepom, na primer k varčevanju z materialom, k zmanjšanju nadur, večji Produktivnosti itd. Posredoval je tudi konkretne predloge sa-
moupravnim organom, kako rešiti posamezna vprašanja. Na izboljšanje nastalega položaja za cinkarno pa seveda sindikat ne more direktno vplivati. Čutiti pa je, da si odgovorni delavci v podjetju prizadevajo, da bi se zadeve uredile, saj so med drugim v zadnjem času oskrbeli podjetje s potrebnimi surovinami. Seveda je še veliko neurejenih vprašanj, ki bi jih morali odpravljati z večjim čutom odgovornosti do podjetja. Zdaj čakamo na analize in izračune vodstva podjetja. Z verodostojnimi podatki je potrebno seznanjati ljudi o realnem položaju podjetja. Delavci so slabo poučeni, često sprašujejo drug drugega, ali je res, da bo Cinkarna prišla na boben. Starejši cinkarnarji smo živo zainteresirani za obstoj podjetja. Zato želimo jasne odgovore, da se bomo znali pravilno soočiti z resnico.«
Franc Poklšek, metalurški tehnik v talilnici in član RO sindikata delavcev industrije in rudarstva:	»Menim, da pesti
Cinkarno več sistemskih kot organizacijskih napak. Sindikat mora biti pobudnik za objektivno obveščanje. Seveda so uspehi odvisni od aktivnosti posameznih funkcionarjev. V našem obratu smo na pobudo sindikata naložili obratovadstvu, da skliče sestanke z delavci, da bi tako iz prvih ust zvedeli za razmere, hkrati pa za proizvodne in druge naloge v prihodnje. Ob tem bi želel poudariti svojo staro misel, da mora bita vsak organizator proizvodnje ne le strokovnjak v proizvodnji, ampak tudi družbeno-politični de-
lavec. Kjer bo tako sožitje med strokovnim in družbeno političnim delom, uspehi ne morejo izostati«
Jože Kovač, vodja internega transporta:	»Pogrešam boljšo
koordinacijo med sindikalnim odborom in pododborom. V našem oddelku že leto dni nismo imeli sestanka. Izkušnje pa kažejo, da se delavci bolje prilagajajo položaju in bolj prizadevno pomagajo pri uresničevanju nalog, če poznajo razmere v podjetju. Sestanki bi morali biti v manjših skupinah, da bi se laže razvila razprava.«
Miško Lončar, topilničar: »Poznam položaj podjetja. Z njim me je seznanil predsednik tovarniškega sindikata. Če ga le vidim, ga potegnem za rokav, nikoli ne bo odrekel odgovora, četudi se zavleče preko delovnega časa. Delavci želimo vedeti vso resnico. Le polovične resnice povzročajo paniko — slišiš zvoniti, pa ne veš, kje zvoni. Po moje bi se morali vsi prizadevati za izboljšanje položaja z dobrim in discipliniranim delom. Na vsakem koraku bi morali varčno ravnati z materialom. Kilogram cinka, na primer, velja 5,60 dinarjev; kilogram cinka pa je tudi tako majhna količina, da se kaj hitro porazgubi«
Jože Oajhen, skladiščnik in član CDS: »Delavci smo resno v skrbeh za podjetje. Kot član CDS se pogovarjam s svojimi sodelavci. Pripovedujem jim o prizadevanjih strokovnega vodstva, samoupravnih organov, o pobudah sindikatov za ureditev položaja. Za težave ni kriv le naš kolektiv. Krivi so tudi zu-
nanji vzroki, med njimi neurejeno premiranje izvoza.«
OB NOTRANJIH UKREPIH ZAŠČITITI ČLOVEKA
Sindikat v Cinkarni ni vase zaprta organizacija. Kakorkoli je organiziran, njegov glas je slišati povsod. Vsa njegova prizadevanja pa vodijo k enemu samemu cilju: v interesu delavcev in za delavce storiti vse, da bi čimprej znova zaživeli v delovni skupnosti, ki jim bo zagotavljala delo in vračala sadove vloženega dela.
»Tako sigurnost,« je dejal Martin Andrejaš, predsednik IO sindikalne organizacije Cinkarne, »pa je potrebno graditi z notranjimi in zunanjimi ukrepi. V družbeno-političnih organizacijah trdimo, da je naša rešitev v večji proizvodnji, večji storilnosti in boljši kvaliteti izdelkov. Zato se opredeljujemo za tak sanacijski načrt, ki bo jasno opredelil prihodnji proizvodni program, povedal, katero proizvodnjo in službe je potrebno zlagoma opuščati, katero proizvodnjo pa povečevati. Zavedamo se, da to ne bo preprosto. kajti taka preobrazba proizvodnje zadeva predvsem človeka. Kakršnakoli bo pot, ki jo bo nakazal sanacijski načrt, ne smemo pehati ljudi na cesto,, poudarjamo v sindikatu. Tg problem je potrebno reševati z naravno fluktuacijo, s prekvalifikacijami bodisi za delovna mesta v cinkarni bodisi v drugih industrijskih podjetjih. Pri notranjih ukrepih poudarjamo tudi boljšo delovno disciplino in komercialno službo.«
Cinkarnarji trdijo, da vsi notranji ukrepi ne bodo obrodili pričakovanih uspehov, če jim v njihovih prizadevanjih ne bo pomagala širša družbena skupnost.
»Novi krediti nam ne bi bili v pomoč,« zatrjuje Martin Andrejaš. »Z novimi dolgovi ob kopici starih se ne bomo izvlekli. Zato pričakujemo subvencijo za pokritje izgube, hkjrati pa triletni odlog odplačila anuitet za že najete kredite.
S položajem nodjetja. s prizadevanji vseh odgovornih služb, posameznikov in organizacij pa mora biti seznanjen ves kolektiv. Zato bomo morali tudi v sindikatu še izpopolniti lastno organizacijo, da bo ob pravem času spodbujala k ukrepom, razpravam, in neposrednim pogovorom med delavci«
I. VRHOVCAK
Pravna posvolovalnica llE
• VPRAŠANJE:
Več kot eno leto sem občasno delala kot prodajalka v raz-‘•čnih trafikah ter sem zamenjavala delavce v rednem delov-hem razmerju, ki so bili odsotni zaradi koriščenja letnega dopusta ali zaradi bolezni, tako da sem s polnim delovnim časom uelala skupno 8 mesecev. Za ves čas dela pa mi podjetje ni vpi-salo v mojo delovno knjižico delovne dobe, ker se je postavilo Jja stališče, da ni treba priznati delovne dobe delavcu, ki je z delovno organizacijo v civilno-pravnem delovnem razmerju. Oktobra letos so mi v podjetju pojasnili, da bom lahko delala bu enak način kot doslej še do konca meseca februarja naslednjega leta, ko bodo verjetno zaposlili na tem delovnem mestu drugega delavca. Ker sem zvedela, da tako ravnanje ni pravilno, I*1 da bi morala biti sprejeta na delo za nedoločen čas, je podjetje to delovno mesto, na katerem delam, razpisalo in bo tako bu vsej verjetnosti v kratkem zaposlen na tem delovnem mestu drug delavec. Zanima me, ali sem glede na dejanski položaj, ki sem ga imela, na delu v rednem delovnem razmerju s tem podjetjem In ali se moram na razpis prijaviti, če hočem, da prosto delovno mesto zasedem, in končno, ali lahko zavrnem zahtevo *a Poskusno delo, ker sem doslej uspešno delala v tem podjetju *e 8 mesecev.
B. M. — STORE
■ ODGOVOR:
Ravnanje vaše delovne organizacije, ki vas je zaposlovala le ° civilno pravno pogodbo, je nezakonito, ker je v nasprotju z določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Cl. 138 TZDR, •d ureja tak civilno-pravni odnos, daje delovni organizaciji mož-b°st, da na tak način zaposli delavca le v primeru, če delo p*aja do 30 dni v posameznem koledarskem letu. Kot sledi iz vašega vprašanja, pa ste delali poln delovni čas v teku enega Jcta 8 mesecev, zato ste vsekakor upravičeni, da zahtevate priznanje te delovne dobe v svojo delovno knjižico. Ce vam te delovne dobe noče vpisati vaša delovna organizacija, lahko zahte-ate vpis pri pristojnem komunalnem zavodu za socialno zava-dvanje, kjer morate Vložiti zahtevek za priznanje te delovne dobe ter dokazati, da je šlo v vašem primeru dejansko za redno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
. Kljub temu, da' ravnanje vaše delovne organizacije glede va-oga delovnega razmerja ni bilo pravilno, pa še niste v rednem delovnem razmerju s tem podjetjem in se morate, kolikor že-‘Jt®- nastopiti redno delovno razmerje, prijaviti na razpis. V osem primeru je namreč šlo za tako imenovano faktično de-dvno razmerje, to je za delo, ki ima sicer vse elemente delov-dga razmerja za delo za nedoločen čas, vendar pa o vašem Janstvu v tej delovni organizaciji še ni sklepal pristojni organ Povijanja in vam tako manjka bistveni formalni element za ase članstvo v delovni skupnosti. Ker formalno tudi še niste di v delovnem razmerju s to delovno organizacijo, lahko kot S°S0j za sprejem za delo delovna skupnost določi tudi poskusno Q6i0-	A. Poljanšek
•	VPRAŠANJE: Kot aktivni podoficir sem bil dne 25. XI. 1952. leta zaradi bolezni odpuščen iz vojaške službe in sem sprejemal minimalno pokojnino od 1. XII. 1952 do 1. IX. 1955. leta, ko sem se ponovno zaposlil. Ali se mi čas od 1. XII. 1952 do 1. IX. 1955. leta šteje v pokojninsko dobo?
Z. Z. — PREBOLD
•	ODGOVOR: Vojaškemu zavarovancu, ki prejema invalidsko pokojnino in je zaposlen najmanj polovico delovnega časa, se doba take zaposlitve šteje v zavarovalno dobo za pokojnino po določbi 127. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Ne more pa se šteti v pokojninsko dobo čas prejemanja invalidske pokojnine vojaškemu zavarovancu, ki ni zaposlen, ker v zakonu ni take določbe.
M. VEHOVEC
•	VPRAŠANJE:
Na poti v službo sem na poledeneli cesti padla in si pri tem zlomila desno roko. V bolniškem staležu sem bila 10 tednov in sem v tem času prejemala denarno nadomestilo v višini 100 %. Ob koncu lanskega leta so v podjetju, kjer delam, delili osebni dohodek po obračunu, vendar mi tega dela osebnega dohodka za čas, ko sem bila v bolniški, niso priznali. V splošnih aktih podjetja to vprašanje konkretno ni urejeno, zato vas prosim za odgovor.
S. M. — Žalec
•	ODGOVOR:
Za čas, ko ste bili v bolniškem staležu, imate pravico le do nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela, ki vam ga za prvih 30 dni zadržanosti plača vaša delovna organizacija, po 30 dneh pa vam to nadomestilo izplačuje komunalni zavod za socialno zavarovanje. Za čas, ko ste v bolniškem staležu in prejemate nadomestilo osebnega dohodka, seveda nimate pravice do osebnega dohodka in zato tudi ne do osebnega dohodka po obračunih, ker v času staleža niste delali.
A. POLJANŠEK
o
m
M
OS
0,
<
N
CA
Obveščanje v statutu manjše delovne organizacije
iv.
V lanskoletni 52. številki in v letošnjih 1. in 2. številki smo objavili pod tem naslovom večino predlogov statutarnih določil o informiranju in poslovni tajnosti, ki so jih pripravili za manjše delovne organizacije strokovni sodelavci Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Predlog tokrat dopolnjujemo in zaključujemo z določilom o načinih informiranja, p tem, kdo zagotavlja informacije In kaj morajo redno vedeti člani delovne organizacije.
(Predlagano poslednje določilo je predstavljeno v dveh variantah: varianta B je za delovne organizacije z več kot 30 do največ 150 zaposlenimi delavci, varianta C pa je za delovne organizacije z več kot 150 do največ 500 zaposlenimi delavci!)
Poslednji člen predlaganih določil o informiranju in poslovni tajnosti navaja najprimernejše načine za informiranje, o čem je treba zaposlene informirati in kdo za to odgovarja.
SESTANEK DELOVNE SKUPINE, ENOTE ali OBRATA, ki ga sklicuje najmanj vsak drugi mesec njen vodja po lastni presoji ali na zahtevo osnovne sindikalne organizacije oziroma na zahtevo najmanj... (na primer 5) delavcev. Na sestanku se obvezno razpravlja zlasti o:
—	letnem programu,
—	sistemu delitve dohodka,
■— delitvi osebnih dohodkov,
—	vprašanjih, ki jih člani delovne skupine (enote, obrata) zastavijo vnaprej pismeno ali na samem sestanku.
•	OBJAVLJANJE POROČIL, ZAPISNIKOV, SKLEPOV IN O INFORMACIJ NA OGLASNIH DESKAH v delovnih enotah za-g gotavlja sekretar (vodja splošne službe, vodja kadrovske službe)
<	ob sodelovanju vodij delovnih enot in odbora za informiranje. £ Na oglasnih deskah se obvezno objavlja zlasti:
— kratke informacije o tekočem poslovanju delovne enote, n — skice sej organov samoupravljanja s kratkimi povzetki ^ predlaganih samoupravnih odločitev in utemeljitev zanje ter m sprejete sklepe organov samoupravljanja z zadolžitvami,
>	— druge informacije, ki zadevajo medsebojna delovna raz-
os merja (dopusti, pohvale, kazni itd.).
N OBČASNE INFORMACIJE ureja odbor za informiranje, “ gradivo zanje pa pripravlja in skrbi za razmnoževanje (tiskanje)
•	sekretar (vodja splošne službe, vodja kadrovske službe). Občasne O informacije prejemajo vsi člani delovne skupnosti. V njih se g v kratkih povzetkih obvezno poroča zlasti o:
^	—	letnem programu,
o,	—	sistemu delitve dohodka,
^	—	delitvi osebnih dohodkov,
n — poslovnih uspehih delovne organizacije v posameznih meti secih,
g — osnutkih pravilnikov in sprememb pravilnikov,
<	—	kadrovski politiki,
£	— sklicih sej organov samoupravljanja, o predlaganih sa-
N moupravnih odločitvah in utemeljitvah zanje ter o sprejetih " sklepih za zadolžitvami.
® Predlog omenjenega člena za varianto C pa je naslednji: O	SESTANEK DELOVNE SKUPINE, ENOTE ali OBRATA
tč (glej varianto B!).
K OBJAVLJANJE POROČIL, ZAPISNIKOV, SKLEPOV IN INFORMACIJ NA OGLASNIH DESKAH v delovnih enotah za-gotavlja referent za informiranje (referent za izobraževanje informiranje itd.) skupaj z odborom za informiranje. Gradivo Sn za pripravo poročil, zapisnikov, sklepov in informacij zagotav-H Ija sekretar (vodja splošne službe, vodja kadrovske službe), a redno objavljanje na oglasnih deskah in odstranjevanje z njih k pa zagotavljajo vodje delovnih enot. Na oglasnih deskah se ob-n vezno objavlja zlasti: (glej varianto B!).
o
m
M
<
05
0,
<
N
H
co
M
<
a
o.
N
0
01
05
d
05
0.
<
N
B
01
05
<
05
0,
a
o
01
3
<
N
W
01
3
a
0
01
Š
05
a
<
N
<
05
a
OBČASNE INFORMACIJE, ki jih ureja odbor za informira^ nje, gradivo zanje pa pripravlja sekretar (vodja splošne službe, vodja kadrovske službe) in drugi vodilni delavci. Uredniške in tehnične posle z izdajanjem občasnih informacij ureja in opravlja referent za informiranje (referent za izobraževanje in informiranje itd.). Občasne informacije prejemajo vsi člani delovne organizacije. V njih se v kratkih povzetkih obvezno poroča zlasti o (glej varianto B!).
JAVNA TRIBUNA, na kateri poročajo o poslovnih uspehih delovne organizacije ter odgovarjajo na vprašanja članov kolektiva direktor, vodilni delavci in pooblaščene osebe. Javno tribuno skliče za vsak obrat (prostorsko ločeno enoto itd.) najmanj dvakrat letno referent za informiranje (referent za izobraževanje in informiranje itd.) ali za informiranje zadolžena oseba itd. O sklicu javne tribune se kolektiv obrata (prostorsko ločene enote itd.) obvesti najmanj sedem dni prej z objavo na oglasnih deskah in v občasnih informacijah. Odgovore, ki jih na postavljena vprašanja na javni tribuni ni možno posredovati, se objavlja na oglasnih deskah in v občasnih informacijah.
GLASILO KOLEKTIVA ureja odbor za informacije skupaj z referentom za informiranje (referentom za izobraževanje in informiranje itd.), ki je hkrati tudi odgovorni urednik. Gradivo za objavljanje prispevkov v glasilu zagotavljajo sekretar (vodja splošne službe, vodja kadrovske službe) in drugi vodilni delavci ter strokovne službe. Uredniške in tehniške posle v zvezi z izdajanjem glasila opravlja referent za informiranje (referent za izobraževanje in informiranje itd.). Glasilo prejemajo brezplačno (po ceni... dinarjev za izvod) vsi člani delovne organizacije.
V glasilu se obvezno poroča zlasti o:
—	letnem programu,
—	zaključnem računu,
—	izpolnjevanju letnega programa in nastajajočih problemih,
—	delitvi dohodka in osebnih dohodkov,
—	predlaganih samoupravnih odločitvah z utemeljitvami in o sprejetih sklepih za zadolžitvami,
—	kadrovski politiki,
—	osnutkih pravilnikov in sprememb pravilnikov,
—	o delu, življenju članov kolektiva,
—	problemih komunalne skupnosti.
—	možnostih, kako člani delovne skupnosti lahko izboljšujejo poslovni uspeh svoje delovne organizacije.
Izdajanje in urejanje glasila kolektiva, pravice in dolžnosti članov kolektiva glede glasila in nagrajevanja sodelavcev glasila ureja pravilnik o izdajanju glasila kolektiva.
Predlog statutarnih določil o informiranju in poslovni tajnosti za večje delovne organizacije in predlog pravilnika o informiranju (primer železarne Jesenice) pa si lahko zagotovite, če se obrnete na informativno službo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4-1 V.
a
DUŠAN REBOLJ
Edvard Kardelj:
Tehnokratske tendence v delovnih organizacijah lahko paraliziramo le z usposobitvijo delavskih svetov za samostojnejše in kvalitetnejše odločanje
Prirejeno na podlagi dela izvajani tovariša Edvarda Kardelja o nekaterih vprašanjih samoupravljanja in uveljavljanja XV. amandmaja iz razgovora na RS ZSS 25. XI. 1969 in iz razgovora zrazširjenim celjskim političnim aktivom 27. XI. 1969.
V zvezi s praktičnim uveljavljanjem XV. amandmaja velja poudariti, da so določeni zmedi v praksi botrovala zlasti tolmačenja dveh teoretičnih tez. A ti tezi imata^ po mojem mnenju, svojo praktično vrednost samo, če se aplicirata v sistemu samoupravljanja kot takega, se pravi v odnosih med ljudmi v združenem delu, izgubita pa svoj smisel, kakor hitro se delo tretira kot izvršna funkcija samoupravljanja. Tu je, po mojem mnenju, izvir nekaterih nesporazumov. Gre najprej za pojmovanje o enotnosti vodenja in upravljanja. Delo ni izvršna funkcija samoupravljanja, ampak narobe, samoupravljanje je oblika in sistem odnosov med ljudmi v združenem delu. Toda nekateri tolmači te teze očitno ne upoštevajo razlike med vodenjem, to je tehnološkim, poslovnim upravljanjem s stvarmi, s procesom dela in pa med upravljanjem z ljudmi, to je s samoupravljanjem in težnjami delovnih ljudi za njihovo ustvarjalno uveljavljanje, za izboljšanje njihovega materialnega, družbenega, kulturnega položaja, itd. Tu obstajajo zelo močno izraženi skupni interesi, toda tudi določena protislovja in celo konflikti, katerim se ni možno izogniti. Potrebno pa jih je nenehno reševati in to kar najbolj racionalno. Ideja samoupravljanja je prav v tem, da v socialistični družbi te konflikte ne bi razreševala administrativno-državna ali lastniška tehnokracija, temveč skupnost proizvajalcev, ki naj si podredi upravljanje s stvarmi, in sicer tako, da bo v naj večji možni meri spodbujala k racionalnosti poslovanja in k naporom za višjo produktivnost dela. To pa pomeni, da se obenem tudi ta skuprtost sama mora prilagoditi nujnosti, ki jo vsiljuje razvoj tehnike in tehnologije.
Individualni in kolektivni izvršilni organi
Iz pojmovanja o enotnosti vodenja in upravljanja je izšlo drugo pojmovanje, k nastanku katerega so deloma prispevala tudi nekatera omahovanja v naši teoretični misli. Gre za vsebin* pojma izvršne fukcije in izvršilni organi. Po mojem mnenju je pojem izvršilnega organa edino pravilen, če gre za izvršilni organ v okviru funkcij samega delavskega sveta, To je bil doslej npr. upravni odbor delavskega sveta, ki ni bil organ vodenja podjetja, temveč izvršilni organ delavskega sveta. Zato je termin izvršilni organ v tem primeru upravičen. Delno velja to tudi za direktorja in za nekatere druge vodstvene funkcije v delovni, organizaciji. Direktor. je izvršilni organ glede tistih svojih funkcij, ko izvršuje sklepe delavskega sveta. Toda ne moremo reči, da delavec za strojem izvršuje sklepe delavskega sveta. Tudi ni možno reči za inženirja, ko vodi ta delovni proces. Delovni proces je samostojen ustvarjalen proces in to na vsej liniji — od delavca do inženirja ter do najvišjega vodje-tehnologa. Tako pri delavcu kot inženirju ne gre v prvi vrsti za odnose med ljudmi, temveč za boj z materijo, z naravo, ki ga ta vsiljuje človeku. Upravljanje s stvarmi torej ni preprosta izvršilna funkcija, temveč izraz samostojnega ustvarjalnega napora ljudi, ki jih združuje delo. Zato se področje samoupravljanja in njegovih izvršilnih organov pričenja tam, kjer pričenja pravica delovnega človeka, da enakopravno razpolaga s pogoji, sredstvi in. plodovi dela. Zato zelo močno dvomim, če je prav, da rabimo v delovnih organizacijah izraz »izvršilni organi« na pojmovno enak način kot ga uporabljamo v političnem sistemu za organe v občinah, republikah in federaciji. Pri teh organih gre namreč za družbeno politične skupnosti, torej ne za proces upravljanja s stvarmi.
Ker je inženir odgovoren za delovni proces, pri tem ne sme biti odvisen od sklepov nekega organa, ki ni sestavni element vodenja materialnih procesov. Zato je po mojem mnenju nujno, da imamo na eni strani samostojen delavski svet, na drugi pa samostojno vodstvo delovnega in poslovnega procesa. V takšnem od. nosu je možno uveljavljati tudi medsebojno odgovornost in jasno opredeliti najvišje pristojnosti delavskega sveta. To razlikovanje je potrebno tudi zato, da se lahko bojujemo proti težnjam, ki gredo v škodo tehnološkega in tehničnega napredka in ki težijo k zmanjševanju strokovne ravni vodilnega osebja. Zavzemati se moramo za to, da bodo podjetja imela visoko kvalificirano vodilno osebje, ki bo res lahko veliko prispevalo k materialnim rezultatom delovnega procesa. Zato ni potrebno, da se delavski svet vtika v čisto strokovna vprašanja delovnega procesa, za katera ni kvalificiran. Zelo pomembno pa je, da so ljudje, ki so na čelu organizacije dela, v celoti odgovorni delavskemu svetu za rezultate in za vse vidike delovnega procesa, ki neposredno vplivajo na položaj delovnega človeka in na odnose med ljudmi.
V praksi se seveda upravljanje z ljudmi in vodenje delovnega procesa medsebojno prepletata in je to težko razmejiti; sicer pa to tudi ni potrebno. Pomembno pa je, da se konflikti, ki ob tem nastajajo, razrešujejo v okviru samoupravnih institucij, ne pa v okviru organov vodenja procesa dela, kajti v tem drugem primeru se bo kaj hitro zgodilo, da delovni človek ne bo več subjekt dela, marveč objekt tehnokratske manipulacije z ljudmi.
Delo poslovnega odbora ne sme škodovati samostojnosti delavskega sveta
Nekateri tolmači teorije o 'enotnosti vodenja in upravljanja pa so postavili stvari na glavo. Gre namreč za mnenje, da je treba konflikt med upravljanjem s stvarmi in upravljanjem z ljudmi razrešiti tako, da se ustanovi enoten organ — poslovni odbor v smislu nekakšnega direktorija. Tako naj bi ljudje, ki vodijo boj z materijo oziroma delovni proces, prevzeli tudi upravljanje z ljudmi. Omenjeni predlog gre očitno na škodo samoupravljanja ljudi in to ne glede na to, ali bi vodilni ljudje v podjetjih želeli
omejiti samoupravljanje ali ne. Prepričan sem, da v večini primerov gotovo tega ne želijo, vendar bi tako vzpostavljeni odnosi delovali kot družbena zakonitost v to smer.
Ob tem bi mimogrede opozoril na čudno protislovnost pri nas. Znano je, da del managerjev v razvitih kapitalističnih deželah finančno močno podpira raziskave tako imenovanih medčloveških odnosov (human relations), ker se zaveda, da delovnega človeka ni možno več obravnavati kot navaden stroj, če se želi zagotoviti nadaljnje gospodarsko napredovanje. Vse teorije te vrste služijo seveda ohranitvi kapitalističnih odnosov med ljudmi v modernejši obliki. In ker je cilj takšen, je tudi znanstvena vsebina teorij te vrste zelo skromna in se velikokrat reducira na manipuliranje z abstraktnimi kategorijami. Pri nas nekateri ljudje papagajsko ponavljajo take in podobne formule, ne da bi se zavedali, da je naš samoupravni socialistični in demokratični sistem — pri vseh svojih mnogoštevilnih pomanjkljivostih in nezrelostih — za celo epoho pred spoznanji omenjenih teorij. Zato se neredko dogaja, da ne samo nekateri naši poslovni ljudje, ampak tudi del znanstvenih delavcev ne zna prav oceniti možnosti, ki jih daje samoupravljanje v boju za vse višjo raven produktivnosti dela.
Morda bo kdo pri tem dejal, da delavci pogosto niso zadosti informirani niti kvalificirani za kvalitetno odločanje ter da so včasih zainteresirani tudi za primitivne in neracionalne rešitve, oziroma da včasih ne vidijo dalj kot do »konca svojega nosu«. Tudi na tem je del resnice. Enako kot drugi ljudje, tudi delavci niso svetniki. Normalno je, da delavec v podjetju teži k večjemu osebnemu dohodku in normalno je, da vodstveni organi, ki imajo globlji vpogled v delovni proces, teže k večjemu vlaganju in k razvoju proizvajalnih sil, čeprav tudi slednji niso imuni glede dohodkov. Vendar pa obe skrajnosti vodita v krizo. Ce bo delavski svet prenapel svoje materialne zahteve, bo seveda ogrozil materialno bazo svojega obstanka, in če bodo managerji mislili, da lahko dirigirajo ljudi kot objekte in sredstvo dela, da lahko onemogočajo sodelovanje delavcev pri samoupravljanju, bodo povzročili močne socialne konflikte.
Posamezniki menijo, da je treba čimprej odpraviti samoupravne odnose in dobiti nekega »modrega, genialnega« direktorja, ter da bodo s tem vsi problemi rešeni. TO je le slepilo! »Genialnih« direktorjev imamo zelo malo in prav ti najbolj razumejo smisel samoupravljanja. Toda tudi zelo sposobni direktorji bi ^e v tehnokratskem sistemu kaj hitro znašli v sporu z ljudmi in bi bili tako onesposobljeni pri svojem delu.
Z vsem tem sta povezani še dve skrajni tezi o samoupravljanju in tehnološkem napredku, ki očitno ne vzdržita kritike. Po prvi tezi samoupravljanje ovira tehnološki napredek, po drugi tezi pa naj bi delavci-samoupravljavci neposredno odločali o vsem v podjetju. Dejstvo pa je, da sta samoupravljanje in tehnološki napredek v popolni medsebojni odvisnosti. Zato moramo ta dva elementa postaviti v takšne medsebojne odnose, da bosta vsak zase — upravljanje s stvarmi in samoupravljanje — na visoki, ravni, ter da bomo sposobni doseči maksimalne rezultate.
Glede poslovnega odbora naj omenim, da nisem proti temu organu nasploh. Nasprotno, poslovni odbor je bil zamišljen kot delovni, strokovno sposoben, managerski team na čelu delovnega procesa že v razpravah pred IX. kongresom ZKJ. Ni nujno, da bi tak team imeli v vsakem podjetju. Toda v velikih organizacijah z razvitimi in različnimi tehnološkimi in ekonomskimi vezmi, je to lahko zelo koristna institucija. Glede sestave tega organa ni ravno potrebno, da so v njem delavci! Lahko so, ni pa to nujno. Nujno pa je, da so v poslovnem odboru odgovorni funkcionarji. Toda njegovo delovanje ne sme iti na škodo samostojnosti delavskega sveta! Skratka, poslovni odbor ne sme biti postavljen tako, da zmanjšuje formalne in — kar je še posebej pomembno — dejanske pristojnosti delavskega sveta. Nekateri novi statuti dajejo namreč delavskemu svetu na papirju velike pravice, dejansko pa ga spravljajo v popolno odvisnost od poslovnega odbora. Namreč, če si zamislimo, kako bi ta odnos med poslovnim odborom in delavskim svetom izgledal v praksi, je jasno, da bi delavski svet skozi to postal popolnoma odvisen od poslovnega odbora na celi črti od informacij do odločanja. Tak odnos pa potiska delavski svet s položaja organa samoupravljanja v položaj organa soupravljanja, če že ne v privesek poslovnega odbora. Zato je osrednji problem torej v tem, kako organizirati delavski svet, da bo res samostojen v odnosih do operativnega vodstva, to se pravi, da bo sposoben samostojno ocenjevati materialne rezultate tega vodstva, da bo sposoben na tej podlagi zaostriti odgovornost, voditi pravilno kadrovsko politiko, delitev itd. Na drugi strani pa je vprašanje, kako zagotoviti potrebno samostojnost operativnega vodstva, da bi bila organizacija dela, tehnološko vodenje in podobno organizirano čim boljše.
Kako uveljaviti odgovornost samoupravnih organov in organov vodenja
Ker prej omenjeni odnos ni do kraja razčiščen — kar tudi ni lahko —• nastaja situacija, da se delavski svet ukvarja z vsemi mogočimi stvarmi in včasih pri tem izpusti iz rok to, kar je njegova prvenstvena naloga. Dogaja se tudi, da se direktor oziroma vodilno osebje ukvarja z zadevami, s katerimi bi se moral ukvarjati delavski svet. Posledice tega so znane. Za odločitvami delavskega sveta se skrivajo tudi zadeve, za katere bi moralo vodilno osebje odgovarjati popolnoma samostojno. Ce ta odnos ni raz-
čiščen, ne prispeva to niti h krepitvi samoupravljanja niti h graditvi organizacije dela. Zato bo v prihodnje treba več storiti tako glede notranje graditve strukture delavskega sveta kot glede formiranja učinkovitega vodstvenega aparata.
Iz vsega tega tudi izhaja, da je uveljavitev odgovornosti zelo odvisna od pravilne organizacije samoupravljanja in tudi obratno. Dejansko smo glede odgovornosti ostali skorajda tam, kjer smo bili v času sprejemanja prvih zakonov o delavskem samoupravljanju. Še vedno smo premalo storili, da bi lahko to vprašanje uspešneje praktično reševali v delovnih kolektivih. To je tudi eden od razlogov, da so se proučevanja tega vprašanja lotili prav tisti tehnokratski krogi, ki nastopajo proti samoupravljanju oziroma so za omejevanje samoupravljanja in vprašanje odgovornosti jemljejo kot argument proti samoupravljanju. .
V duhu samoupravljanja smo vprašanje odgovornosti postavljali kot odgovornost organov vodenja delovnega procesa do delavskega sveta, ki je nosilec družbenih in individualnih interesov ljudi v združenem delu. To je izhodišče samoupravne odgovornosti. Vsaka odgovornost, ki ni obrnjena k članom samoupravne skupnosti, ampak je vezana za dejavnike zunaj tega, vodi v etatizem ali v privatno lastniški odnos. Po drugi strani pa je delavski svet skupaj z direktorjem odgovoren družbi kot izvršilni organ delavskega sveta. V Ustavi je zapisano, da mora delavski svet gospodariti z družbenimi sredstvi v duhu dobrega gospodarjenja. Delovni kolektiv torej nima samo pravice upravljati z delovnimi sredstvi, z dohodkom itd., temveč hkrati tudi dolžnost, da s temi sredstvi upravlja kot dober gospodar, to se pravi v interesu družbe oziroma v interesu drugih delovnih ljudi. Iz tega izhajajo po eni strani določene družbene ingerence do delovnih kolektivov glede kontrole, ekonomske politike, planiranja, zakonodajne dejavnosti ipd. Po drugi strani pa iz tega izhaja tudi dolžnost družbe do teh kolektivov, da ustvarja optimalne pogoje za uresničitev njihovih prizadevanj za povečanje storilnosti dela ipd. Zato bi moral biti delavski svet dovolj sposoben, da bi mu bil lahko aparat vodenja v celoti odgovoren ter da bi na tej podlagi delavski svet skupaj z direktorjem lahko odgovarjal družbi za materialne rezultate svojega dela. Da pa bi usposobili člane delavskega sveta za to, bi moral delavski svet razpolagati z lastno organizacijo in viri informacij, ki ne bi smeli biti odvisni od direktorja oziroma od organov vodenja.. Pri tem ne gre za nikakršno nezaupanje do funkcije direktorja, ampak nasprotno za njeno utrditev s tem, da dobiva prave dimenzije pravic in odgovornosti.
Delavski svet naj ima lastni izvršilni organ
Zato bi delavski svet moral imeti najprej svoj lastni izvršilni organ, bodisi v obliki upravnega odbora, kot je bilo to do sedaj, ali nekaj podobnega. To vlogo lahko opravlja tudi predsednik delavskega sveta z določenimi drugimi izvoljenimi funkcionarji sveta. Tak izvršilni organ bi moral biti glede svojega delovanja usmerjen izključno na organizacijo dela delavskega sveta, ne pa na vodenje delovnega procesa. Prav tako ta organ po pravilu ne bi smel imeti širokih pravic odločanja, temveč bi bil odgovoren predvsem za samostojno funkcioniranje delavskega sveta in njegovih organov. Konec koncev gre tudi za to, da ima delavski svet izvršilni organ, ki bo skliceval seje delavskega sveta ne le takrat, kadar bo to predlagal direktor, temveč ko bo svet sam menil, da je to potrebno.
Razen tega so za delovanje delavskega sveta pomembne komisije in podobni organi. Te komisije bi morale imeti zadosti diferencirana področja dela, tako da bi se njihovi člani lahko res temeljito ukvarjali z vprašanji s svojega področja — da bi lahko zbirali podatke, se posvetovali s sindikati, strokovnimi institucijami, Službo družbenega knjigovodstva, Zvezo komunistov, Socialistično zvezo, občinskimi organi in podobno, predno bi prišli na delavski svet z določenimi predlogi. Skratka, komisije naj bi bile dejavnik, ki bi delavski svet kvalificiral za odločanje. Morda bi delavski svet lahko imel ponekod celo določen strokovni aparat, da bi se laže povezal z zunanjimi strokovnimi dejavniki itd.
Tako bi delavskim svetom odprli možnost za samostojnejše in kvalitetnejše odločanje. Seveda pa sedanjega stanja ni možno spremeniti čez noč. V današnjih razmerah pomeni, kolegij glede na svoj dejanski vpliv na upravljanje nevarnost, ker omejuje vlogo delavskega sveta. Računati je treba s tem, da je proces premagovanja teh realnosti dolgoročen zgodovinski cilj. Sedanji realni odnosi se bodo na določen način nedvomno pokazali ne glede na to, ali se vodilno osebje sestaja v okviru poslovnega odbora ali pa v okviru kolegija ali pa, če ima direktor individualno pravico sklicevati sodelavce. Toda jasno je, da možne tehnokratske tendence v kolegiju, poslovnih odborih ali podobnih organih z drugačnim imenom lahko paraliziramo le s krepitvijo politične moči in s strokovnim usposabljanjem delavskega sveta. Kolikor bolj bomo uspeli v prizadevanjih, da usposobimo delavski svet za samostojno ocenjevanje poslovnih rezultatov in drugega, toliko manj bo možnosti za samovoljo različnih skupin in vodstev v podjetjih. Danes so delavski sveti neredko žrtev svojega aparata ali pa raznih skupin, zlasti v tistih delovnih organizacijah, kjer je prišlo do resnih notranjih zaostritev. Te skupine se vsiljujejo z lastnimi podatki in informacijami. To naredi v delovnem kolektivu zmedo in na ta način se pričenjajo procesi notranje dezintegracije. Prav lahko se zgodi, da postane sicer sposobno vodstvo podjetja žrtev takšnih intrig in napadov. Cim večja omejitev takšnih možnosti bo potem-, takem tudi v prid dolgoročne zaščite stabilnega položaja vodilnega osebja, ne pa samo posameznih članov delovnega kolektiva.
Iz naše družbe
NAŠA AKCIJA, KI NAJ ODGOVORI NA VPRAŠANJE
3
■
!
KAJ SE JE ZGODILO NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA V ZADNJIH DVEH LETIH
S
m
ZA AKCIJO JE POTREBEN	|
SKUPEN DOGOVOR	j
V kamniških delovnih organizacijah opozarjajo: dogovorimo se, kaj je potrebno konkretno storiti za razvoj otroškega varstva ® Prva namenska sredstva so bila dobro naložena; z adaptacijami in reorga- | nizacijami je v zadnjih dveh letih skoraj enkrat več otrok v varstvu 9 Predsednik skupščine VINKO § Gobec: Od sodelovanja vseh družbenih dejavnikov je odvisno, ali bomo program razvoja otroškega var- |
stva izpolnili
Lojze Konda, vodja splošno
kadrovskega sektorja v »Svilanit« je pred dnevi dejal: »Problem otroškega varstva je tako občuten, da se je potrebno zelo konkretno vprašati, kako bomo reševali njegov nadaljnji razvoj In kaj bomo zanj dali. Morda smo tudi v sindikatu in delovnih organizacijah doslej na to vprašanje premalo konkretno odgovorili. Velikokrat pa se zazremo v statistiko odsotnosti z dela, o primerih nedoseganja norme, o kdaj pa kdaj slabši kvaliteti proizvodov itd., kar je odraz najrazličnejših delovnih in življenjskih razmer zaposlenih, med drugim tudi posledica neustrezno urejenega otroškega varstva. V mnogih primerih sj morajo starši pomagati glede varstva, kakor vedo in znajo. Včasih jih velja neorganizirano varstvo dobršen del mesečnega zaslužka, ki ga dajejo za čuvanje otrok pri družinah.
Kaj smo v naši delovni organizaciji storili? Ničesar. Leta 1964 smo nameravali vzporedno z obratom družbene prehrane urediti tudi prostore za varstvo Vsa razpoložljiva sredstva pa smo morali dati v nov objekt. Lahko pa se v naši delovni organizaciji pohvalimo, morda bolj kot drugod, da z velikim posluhom urejamo materialna vprašanja zaposlenih žensk, ki štejejo pri nas tri četrtine delovnega kolektiva.«
Delovni kolektiv Stol v Duplici je v enem izmed svojih stanovanjskih blokov odstopil stanovanje za potrebe otroškega varstva. Tu so v varstvu večinoma otroel zaposlenih v Stolu. Kljub temu pa varstvo otrok za številne delavce še vedno ni rešeno. Mavrici j Kotnik, vodja kadrovsko socialne službe ocenjuje problem tako: »Mnogi naši delavci so doma v okoliških krajih, kjer sploh ni varstvenih ustanov. V mnogih primerih rešujemo to vprašanje z izmenskim delom staršev. Včasih pa š.e
tega ni mogoče uskladiti, še posebno ne, če oba starša nista zaposlena v našem kolektivu. Na Duplici bi lahko uredili v osnovni šoli tudi varstvo za šolske otroke. Vendar, če sem prav seznanjen, se večina staršev ni odločila za šolsko varstvo. Po drugi strani pa ugotavljamo, da so na naši šoli nekoliko slabši učni uspehi kot na drugih šolah. Vzrok za to j« med drugim tudi neurejeno varstvo. Ne gre le za čuvanje otrok, za prehrano, z otrokom je treba sesti tudi k učnim nalogam. Starši pa so zelo obremenjeni z gospodinjskimi in gospodarskimi problemi in se nimajo' dovolj časa posvečati otroku.«
USPEŠNE naložbe V ADAPTACIJE
Kamniška občina ime le eno varstveno ustanovo za predšolske otroke v mestu Kamnik z dvema dislociranima ustanovama v Duplici in v Zapricah. Matična ustanova je v starejši stavbi, dislocirani oddelki pa v občinskem stanovanjskem bloku in v stanovanjskem bloku delovnega kolektiva Stol. V dijaškerh domu pa je pet oddelkov za šolsko varstvo otrok. Skupno pa sprejmeta ustanovi približno 280 otrok. To je za sedaj vse, kar premore Kamnik za varstvo otrok, čeprav je na tem območju med zaposlenimi približno 47 odstotkov žensk. Obstoječe zmogljivosti pa so vendarle napredek, saj so bile pred dvema letoma za polovico manjše, nad osrednjo varstveno ustanovo pa ja zob časa celo preluknjal streho.
Prva namenska sredstva, ki jih je »zvrtal« zakon o financiranju otroškega varstva, so bila za Kamnik dobra osnova za boljše urejanje vprašani otroškega varstva. Prvi tisočaki so
bili zdaleč preskromni za novo gradnjo, zato je bilo potrebno Iskati drugačne rešitve.
Mara Drčar, predsednica in Savica Lane, članica Sveta za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti, sta pripovedovali prav o teh rešitvah: »Osnovna usmeritev je bila, razpoložljiva sredstva vložiti v razširitev in izboljšanje obstoječih zmogljivosti in varstvo okrepiti s potrebnim kadrom. Na ta način smo v dveh letih uredili prostore v dijaškem domu za dnevno varstvo 120 šolarjev, ki so prej v veliki meri utesnjevali prostore za predšolsko vzgojo in varstvo. Prostore dijaškega doma, ki so služili prej v druge namene, je bilo potrebno delno preurediti in ustrezno opremiti. Največ denarja pa smo lani vložili v ureditev centralne kurjave v dijaškem domu. V otroškem vrtcu smo popravili streho, dimnike, žlebove, vrata, okna. Kljub temu, da deluje vrtec v prostorih, ki so bili zgrajeni za druge namene, smo ga z adaptacijami zelo funkcionalno uredili. Poleg tega ima zelo ugodno lego z lepim prostorom za igrišče in vse možnosti za dozidave. Zato bomo v bližnji prihodnosti v vrtcu uredili sodobno kuhinjo in dozidali prostore za čuvanje dojenčkov.«
V PRIHODNJE Z VEC SAPE...
Vprašanje je, ali je kljub napredku kamniška družbena skupnost dovolj storila za razvoj otroškega varstva. Delovne organizacije so povedale samokritič- . ni odgovor — ne. Zelo podobno je odgovoril tudi predsednik občinske skupščine Vinko Gobec: »Kamniška občina ni dovolj storila za nadaljnji razvoj otroškega varstva.« Kljub temu ji ne kaže zanikati pripravljenosti za
ureditev teh vprašanj: »Menim,« je dejal Vinko Gobec, »da je varstvo in izobraževanje enoten vzgojni proces. In ker je tako, ga je potrebno enotno tudi razvijati. Na področju šolstva smo v zadnjem obdobju storili velik korak dalje z izgradnjo osnovnih šol. Pripravili smo tudi program za razvoj otroškega varstva, Mimo že opravljenih nalog, ki so sestavni del programa, računamo, da bi v prihodnjem obdobju še uredili nekatera otroška igrišča, razširili zmogljivosti za varstvo v Duplici in v prihodnjih dveh, treh letih zgradili novo ustanovo v južnem delu mesta. Za to novogradnjo redni viri ne bodo zadoščali. Dopolniti jih bo potrebno s sredstvi, ki jih zbiramo z družbenimi dogovori, oziroma s sredstvi občinskega proračuna. Poudariti moram, da si TIS zelo uspešno prizadeva izpolnjevati svoje naloge, Mimogrede, poleg drugega, smo za letos tudi sklenili dogovor o enotnem vrednotenju dela v varstvenih in izobraževalnih ustanovah.«
Ne morem se znebiti vtisa, da so v Kamniku sicer s srcem pri stvari, da bi podobno, kot so marsikaj že storili v tej napredni komuni, raje storili več za otroško varstvo. Videti pa je, kot da bj čakali drug na drugega ali celo pričakovali drug od drugega poziv k akciji. Zato toliko laže razumemo opozorilo, ali bolje priporočilo predsednika skupščine Vinka Gobca: »Od temeljne izobraževalne skupnosti, od sodelovanja vseh dejavnikov v občini je odvisno, ali se bomo v prihodnje še uspešneje lotevali nalog na področju otroškega varstva in bomo prvi program tudi v celoti uresničili.«
I. VRHOVCAK
ra
H
m
■t:
u
H
a
n
■
H
a
a
s
H
a
S
sa
3
i
a
«
a
I
a
1
H
OBČINSKA VODSTVA DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ IZ VELENJA SO NA SKUPNI ZAKONOV O ZDRAVSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
PORTRETI IN SREČANJA
ernard Svetlin, asistent priprave vložka za plavže na Jesenicah je začel delati v železarni že leta 1928. Dolga doba, čeprav je po letih še mlad, saj je bil rojen leta 1912. Izhaja iz prave železarske družine. Če bi sešteli delovno dobo njegovega starega očeta, očeta, dveh stricev, njegovo, delovno dobo brata, sinov in nečakov, so bili v železarni skupaj zaposleni nad 265 let. To so ugotovili letos 1. maja za 100. obletnico železarne, ko so ugotavljali, katera družina ima najdaljšo železarsko tradicijo. Svetlini sicer niso prvi, so pa na petem mestu. Oče Bernarda Svetlina je delal v železarni polnih 54 let. Bernard pa je bil navzoč pri zakurjenju obeh plavžev na Jesenicah, razen tega pa je kot strokovnjak za
Najstarejši
plavžar
visoke peči sodeloval pri gradnji in zakurjenju plavžev v Sisku in Varešu.
Svoje delo v železarni je Bernard Svetlin začel v elek-trodelavnici, leta 1937 je bil dodeljen k montaži prvega plavža, po zakurjenju pa je ostal v merilni postaji. Kasneje je bil imenovan za delovodjo visokih peči, na to mesto se je vrnil tudi iz NOB. Ko je dokončal tehnično srednjo šolo, je postal obratovod-ja visokih peči, po rekonstrukciji železarne pa je postal obratovodja priprave vložka za plavže.
Vprašali smo ga, zakaj si je izbral prav enega najtežjih poklicev.
»Življenje je tako naneslo in tradicija je vplivala na mojo odločitev,*• je bil njegov kratek odgovor. »Osebno sem bil zadovoljen pri vsaki šar-ži, ko sem videl, da se je tudi z mojim sodelovanjem ruda spreminjala v železo.-«
»Kdaj vam je bilo pri delu najbolj težko?«
»Vsekakor v začetku, ko smo se pravzaprav šele učili, kako se iz rude pridobiva železo. Težko je bilo tudi zato, ker takrat še nismo imeli livnega polja, pač pa smo si ga morali pred vsakim prebodom sproti narediti. Razen tega smo plavže kurili takrat z ogljem, to pa je bilo težko in problematično.«
»In kdaj vam je bilo najlepše ?«
»Težko bi na to odgovorili ker je zaradi neprestanih izboljšav vedno lepše, bolj varno in tudi tekoče. Za plavže je namreč najvažnejše, da ne ugasnejo nikoli in da je izplen ctmvečji in čim kvalitetnejši. Osebno pa sem se najbolje počutil takoj po osvoboditvi, ker je bilo takrat tovarištvo pristno.«
»Pa vaš konjiček?«
»Že pred vojno sem rad telovadil. Pri Sokolu sem bil član župne telovadne vrste in v državni reprezentanci sem osvojil 12. mesto. Dolga leta sem bil trener telovadbe na raznem orodju, pozneje pa načelnik gorenjske zveze za
telesno kulturo. Nastopali smo tudi drugod in sem tako razen mnogih naših krajev videl tudi Prago, Varšavo in Sofijo.«
»In sedaj?«
»Šport me Še vedno navdušuje. V domu Partizana na Javorniku še vsak teden telovadim.«
»Za delo in prizadevanja v telesni kulturi ste dobili mnoga priznanja. Kakšna?«
»Lastna hvala, cena mala, tako pravijo. Ker pa ste me že vprašali, vam skoraj moram odgovoriti.
Dobil sem medaljo dela III. stopnje, priznanje Kip telovadca od občinske zveze za telesno kulturo, Gregorčičevo plaketo za dosežene uspehe v športu leta 1968, in priznanje, ki ga je podelila republiška zveza Partizana Slovenije.«
»Polni ste življenjske energije in volje. Ali boste tudi vi posnemali očeta, ki je 54 let delal v železarni?«
»Priznam, da bi ga rad, vendar to ni odvisno satmo od mene. S športom pa se bom ukvarjal vse dotlej, dokler mi bodo dopuščale moči.«
BRANKO BLENKUS
SEJI OBRAVNAVALA DELOVNA OSNUTKA
Koliko skupnosti zdravstvenega zavarovanja komo imeli ?
Velenjčani ^e zlasti sprašujejo, po kakšnih metodah so sestavljavci delovnih osnutkov ugotovili, da bo mogoče dobro samoupravno odločati v tistih skupnostih, kjer bo najmanj 50,000 ali 80.000 aktivnih zavarovancev © Delovna osnutka zakonov Ok zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju ne zagotavljata enovitosti zdravstvenega varstva niti zdravstvenega zavarovanja ® V delovnih osnutkih je veliko neusklajenosti in formulacijskih pomanjkljivosti
Na 10 el c ero
•	SLOVENSKE KONJICE
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Slov. Konjice je sredi januarja na redni seji imenovalo štiri komisije, ki bodo njegovi pomožni organi. Komisijo za organizacij sko-kadrovske	zadeve
in izobraževanje bo, vodil Boris P od vršni k, komisijo za gospodarstvo in samoupravljanje dipl. inž. Vida Štefan, komisijo za šport in rekreacijo bo vodil Kranc Hlastec, komisijo za družbeni standard in socialna vprašanja pa Leon Lazar. Komisije se bodo v kratkem že sestale in izdale svoje delovne programe. Med prvimi nalogami, ki jih bo treba urediti, je priprava programa za družbeno-ekonomsko izobraževanje sindikalnih kadrov, komisija za gospodarstvo pa bo skupaj z ustrezno komisijo občinskega komiteja ZKS obravnavala probleme pri nagrajevanju tistih delavcev, ki mesečno zaslužijo manj kot 600 din.	V. L.
•	CELJE
Na seji sekretariata sindikalnega odbora v Gradbenem industrijskem podjetju »INGRAD«, ki Je bila 13, januarja, so skupaj s predstavniki občinskega sindikalnega sveta Celje razpravljali o pripravali na volitve v samoupravne organe. Razpravljali so tudi o
osnutku statuta podjetja. M. B.
•	RIBNICA
Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ribnica Je pokazal, da so sindikalne organizacije v tesnem sodelovanju s samoupravnimi organi uspešno reševale številne naloge na področju gospodarstva, izobraževanja »n ostalem. V orisu doseženih uspehov na področju samoupravljanja so menili, da je Prav, ko bi letos, ko praznujemo 20-letnico delavskega samoupravljanja, sklicali zbor samoupravljavcev te občine, na katerem bi pri-n^zali razvojno pot samoupravlja-Pja, ki je doseglo lepe us e eh c—.v tem obdobju. Živahna je bila razprava o izobraževanju zaposlenih. Jmhajanju ljudi na delo v tujino •n ostalih vprašanjih.	V. D.
Prejšnji teden so se v Velenju sestala na pobudo občinskega sindikalnega sveta občinska vodstva družbeno političrjih organizacij na skupni seji, pa katero so povabili tudi poslance in predstavnike samoupravnih organov in služb Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem. Obravnavali so delovna osnutka zakonov o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanj au.
V razpravi je bilo posebej na-glašeno, da je treba zagotoviti, da si bodo zavarovanci sami in samostojno določali pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva, prav tako pa tudi samostojno upravljali skupnosti in določali organizacijo. Ustrezni republiški zakoni pa naj bi določali ob tem le nekatere minimume, ki paj bi jih skupnosti zdravstvenega zavarovanja zagotovile.
V	SLOVENIJI LE 1 SKUPNOST
ZDRAVSTVENEGA
ZAVAROVANJA
Velenjčani so se v razpravi, podobno }tot v štirih koroških občinah, id sestavljajo Komunalno skupnost socialnega zavarovanja* delavcev Ravne na Koroškem, zavzemali, naj bi bila
V	Sloveniji v prihodnje le ena
skupnost zdravstvenega zavarovanja. S tem bi na eni strani' zagotovili enovitost zdravstvenega zavarovanja, na drugi strani pa bi v kar najširšem smislu — in sicer na podlagi družbenega dogovora — zagotovili solidarnost!
Ker pa je vprašanje, če bomo imeli v Sloveniji od 1. 1. 1971 naprej le eno skupnost zdravstvenega zavarovanja, menijo v Velenju, da bi moralo obveljati pri ustanavljanju skupnosti načelo, da iahko tudi še vnaprej delujejo tiste skupnosti, ki bodo lahko uveljavljale obveznosti, ki izhajajo iz 91. in 92. člena delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju, oziroma, ki bodo lahko s sredstvi, zbranimi z rednimi prispevnimi stopinjami, krile vse stroške. Predvsem pa se zdi Velenjčanom nesprejemljivo tisto določilo v delovnem osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki pravi, da se lahko ustanovi skupnost zdravstvenega zavarovanja, če je na njenem območju najmanj 50,000 oz. celo
80.000	aktivnih zavarovancev. Radi bi slišali mnenja sestav-Ijalcev deiovneroi osnutka zakona o tem. predvrnm pa jih zanima. če bi bilo morda samoupravljanje ali gospodarjenje
slabše, če hi bilo v skupnosti zdravstvenega zavarovanja npr. samo 30.000 ali 40.000 aktivnih zavarovancev.
V	razpravi pa je bilo celo naglašeno, da si določila 91., 92. in 93. člena delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju nasprotujejo.
GRE ZA ENAKOPRAVNE POSLOVNE ODNOSE
V	delovnem osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju je več zadev, ki bi'jih lahko reševali oziroma določali zavarovanci sami v okviru posameznih skupnosti zdravstvenega zavarovanja, Med drugim se Velenjčani zavzemajo za to, da bi z zakoni natančneje opredelili le oblike varstva in načine uveljavljanja pravic, vse drugo pa naj bi prepustili zavarovancem oziroma samoupravnim skupnostim zdravstvenega varstva.
V razpravi na skupni seji vodstev družbeno političnih organizacij občine Velenje smo slišali tudi zahtevo, da je treba zagotoviti enakopravne poslovne odnose, in sicer na samoupravni ospovi, med skupnostmi zdravstvenega varstva in med zdravstvenimi zavodi, predvsem glede določanja programov zdravstvenega vairstva, izvajanja
teh programov in financiranja. Kot določa delovni osnutek zakona o zdravstvu, določajo ceno zdravstvenih storitev zdravstveni zavodi. Velenjčani poudarjajo ob tem, da bi morali cene oblikovati na osnovi predpisov in družbenih dogovorov, predvsem pa bi morali upoštevati, s kolikšno stopnjo lahko obremenimo narodni dohodek za zdravstvo.
Se vrsta drugih
POMISLEKOV IN DODATNIH PREDLOGOV
Velenjčani menijo, da za ustanavljanje skupnosti zdravstvenega varstva ni potrebno predhodnega soglasja občinskih skupščin in občinskih sindikalnih svetov. Zavarovanci sami naj samostojno ustanavljajo skupnosti zdravstvenega zavarovanja, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
Poraja se celo vprašanje, če ne bi kazalo s posebnim zakonom urediti določila o obveznem zdravstvenem varstvu, se pravi, da bi moralo v tem primeri} izpasti III. poglavje iz delovnega osnutka o zdravstvu.
Nekatere nejasnosti so tudi v določbah o ustanovitvi republiškega medicinskega sveta. Predvsem se poraja vprašanje,
kdo bo imenoval člane sveta in kakšna bo mandatna doba.
Prav je nadalje, poudarjajo Velenjčani, da so v delovnem osnutku zakona o zdravstvu določbe o zdravstvenih delavcih. Poraja pa se vprašanje, če bo mogoče vsa določila tudi dosledno izvajati. V konkretnem primeru gre za določbe o strokovnem izpopolnjevanju. To bo zvezano, če bodo obveljale določbe, s precejšnjimi stroški. Nihče za zdaj ne ve. koliko bo to strokovno izpopolnjevanje stalo oziroma če si ga lahko privoščimo?
V razpravi smo v Velenju slišali tudi vprašanje, če so izdelani izračuni, koliko bodo veljale prav vse oblike zdravstvenega varstva, ali kaže uveljaviti pozavarovanje v ožjem ali širšem smislu in pa ugotovitev, da zaenkrat še ni določen' statut kmetov, nejasne pa so tudi pravice.
O delovnih osnutkih zakonov o zdravstvu in o ■ zdravstvenem zavarovaniu so razpravljali tudi v osnovnih organizacijah sindikata v Šaleški dolini, pričakovati pa je mogoče, da bodo o tem spregovorili tudi na bližnjem X. občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Velenje.	(v«)
Iz naše družbe
T~W adnje čase govorimo o socialnih razlikah v naši družbi Jr sicer še vedno v veliko povzdignjenim govorniškim to-w J nu> lcar vprašanje, tako tesno povezano z našim vsak-danjim razmišljanjem, ne zasluži — vendar pa že mnogo bolj sproščeno in odkrito kot pred meseci. Tako so razpravo o tem, vprašanju na seji konference ZKS strnili v misel, da socialno diferenciacija po materialnem položaju in družbeni moči objektivno izvira^ iz sedanje ravni razvoja proizvajalnih sil, uresničevanja načela delitve po delu in rezultatih dela ter vse močnejšega uveljavljanja tržnih zakonitosti, to je, da so social-ne,razlike na tej stopnji družbenega razvoja neizbežne. Se več: pozitivni vidiki ekonomske in socialne diferenciacije, da sodijo med temeljne pogoje uresničevanja programa reforme in so pomemben vzvod za nadaljnji vzpon proizvajalnih sil in za napredek samoupravnega socializma.
Socialne razlike med ljudmi potemtakem ne kaže odpraviti z delitvijo enakih plač, ker bi s tem odpravili materialno spodbudo za izobraževanje ter proizvodno in ustvarjalno delo, ampak drugače. Velja se zavzemati le za takšno enakost, ki bo temeljila na enakem delu, in pristati na tiste razlike med ljudmi, ki izvirajo iz razlik v zahtevnosti, kakovosti in obsega njihovega dela.
Zastavlja pa se vprašanje, kako odpraviti tiste socialne razlike med ljudmi, ki so posledica naših subjektivnih slabosti, neizoblikovanosti konkretnih samoupravnih družbeno-ekonom-
Kako ublažiti socialne razlike?
skih odnosov, ekonomskega sistema ter stihijnosti in nedoslednosti pri razvijanju temeljnih vrednot socialistične samoupravne družbe. Priče smo namreč pojavom, da posamezni ljudje in skupine pridobivajo dohodek brez objektivnega ugotavljanja rezultatov dela, mimo spoštovanja načel reforme in s prilaščanjem rezultatov tujega dela. Z dogovarjanjem v zaprtih skupinah ali z zasebnimi zvezami pridobivajo in utrjujejo svoj družbeni položaj in vpliv na odločanje mimo javnega samoupravnega dogovarjanja in odnosov.
Kako torej takšne pojave izkoreninjati?
Izkušnje kažejo, da jih je mogoče korenito iztrebiti le z dosledno uveljavitvijo čimbolj objektivnega vrednotenja in nagrajevanja uspešnosti vsakega, tudi visoko strokovnega, intelektualnega in vodilnega dela. Tega vrednotenja pa ne smemo poenostavljati, to je, ne smemo upoštevati samo rezultatov gli ekonomskih učinkov, temveč moramo poleg tega upoštevati vsa prizadevanja pri uresničevanju posameznih delovnih dolžnosti in nalog.
Ali, z drugimi besedami, zmanjševati je treba tiste razpone v osebnih dohodkih, ki niso nastali z objektivnim vrednotenjem resničnih delovnih prizadevanj in rezultatov dela, marveč s subjektivističnim ocenjevanjem in z upoštevanjem samo splošnih in formalnih pogojev ali pa so samo posledica stihijskega delovanja tržnih zakonitosti.
Z davčnim sistemom in davčno politiko bi morali vse dohodke, ki ne izvirajo iz rezultatov osebnega in kolektivnega dela, nameniti za splošno družbeno uporabo. To pomeni, da je treba javno, jasno in redno predstavljati tudi vire, merilo in višino osebnih dohodkov zaposlenih v delovnih organizacijah ter javnih delavcev v družbenih organizacijah in skupnostih.
Razumljivo: proti opisanim pojavom monopolnega in zašeb-niškega ravnanja skupin in posameznikov pa se lahko učinkovito bojujemo samo z neposrednim in konkretnim obravnavanjem teh primerov, saj vsako posploševanje in njihova neopredeljenost zamegljujeta resnično nosilne, stvarne vzroke in način reševanja takšnih problemov in odnosov.
Konferenca ZKS je prištela blažitev socialnih razlik v slovenski družbi med poglavitne naloge komunistov. Priporočila je, naj se odločno postavijo po robu skrajnostim, ki nastajajo pri socialni diferenciaciji: na eni strani proti obnavljanju neznanja in revščine in na drugi strani proti neupravičenemu bogatenju ter prikritemu prilaščanju rezultatov tujega dela.
Kako to doseči?
Predvsem z oblikovanjem enakopravnejših odnosov med ljudmi pri delu in prisvajanju po rezultatih dela — z načrtnim urejanjem tistih vprašanj, od katerih sta odvisni tako večja socialna varnost ljudi kakor tudi celovita socialno-ekonomska uravnovešenost razvoja in položaja posameznih plasti prebivalstva.	V. B.
t Z ZASEDANJA skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev
Izpolnjena obljuba uresničena stališča
S sklepom o povečanju pokojnin, to je o uskladitvi starih pokojnin na povprečno pokojninsko osnovo leta 1968, praktično izginja razlika med tako imenovanimi starimi in novimi upokojenci. Uskladitev pokojnin in valorizacija za povišane življenjske stroške v lanskem letu ter program dela skupščine za letos pa sta bili tudi osrednji točki dnevnega reda zasedanja skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev minulo sredo.
Eno najpomembnejših dejstev, ki je bilo na zasedanju republiške skupščine zavarovancev nekajkrat poudarjeno, je, da so prizadevanja samouprave zavarovancev ne samo rodila uspeh temveč tudi potrdila, da je mogoče probleme razreševati mnogo bolj učinkovito po demokratični in samoupravni poti, kot pa po upravni in administrativni. Podporo takemu razreševanju so dali vsi oblastni in družbeno politični dejavniki v republiki in to je tudi eden od pomembnih ugodnih pogojev, v katerih so odbori skupščine zavarovancev skupaj s službo socialnega zavarovanja pripravljali predloge o uskladitvi in valorizaciji pokojnin, o katerih je sklepala skupščina.
V razpravi pred glasovanjem so člani skupščine tudi povedali, da upokojenci izražajo zadovoljstvo in priznavajo, da je letošnje povečanje pokojnin dejansko odraz iskrene pripravljenosti, da se v okviru možnosti, ki jih imamo in predpisov, popravijo razlike med pokojninamij kot se to največ da.
Skupščina je sprejela sklep, da se pokojnine za tiste, ki sp bili upokojeni do konca 1. 1964, povečajo za 23 odstotkov (v‘ vseh ddstotkih so sešteti odstotki za uskladitev pokojnin in odstptJn za valorizacijo). Tistim, ki so Mili upokojeni v letu 1965. se boder pokojnine povečale za 14 odstotkov, upokojenim v letu 196(1 za skupaj 20 odstotkov in upokojenim v letu 1967 za 13 odstotkov. Drugi del valorizacije na dvig življenjskih stroškov bodo dobili upokojenci v obliki enotno določenega mesečnega zneska 40 dinarjev, kar je treba prišteti k zgoraj navedenim povečanjem. Ta enotni znesek predstavljanja-lidarnost in je instrument, s Katerim se nekoliko izravnavajo razlike med upokojenci z najvišjimi in najnižjimi pokojnina-
M
mi, in sicer v prid upokojencem z najnižjimi pokojninami. Tak način je tudi skladen s stališčem resolucije republiške skupščine in s stališči družbeno političnih organizacij in Izvršnega sveta skupščine SRS.
Če vzamemo v poprečjih, se z letošnjo uskladitvijo pokojnin odpravljajo razlike med upokojenci, ki so bili upokojeni v različnih obdobjih. Tako uskladitev dopuščajo predpisi pokojninskega zakona, medtem ko individualnega usklajanja ni možno izvesti, ker to ne bi bila več uskladitev, pač pa nova odmera pokojnin. Zato pri tej uskladitvi tudi govorimo o poprečjih, kajti tudi sedaj obstajajo možnosti razlik med posameznimi pokojninami, katerih višina je bila pogojena z različnimi vzroki bodisi, da jim je botrovala nepravilna delitev po delu, inflacijske težave v našem gospodarstvu ali pa neakumulativnost panog.
V poprečju se bodo z letošnjim povečanjem dvignile pokojnine v Sloveniji poprečno za 23 odstotkov. Skladi socialnega zavarovanja bodo na račun letošnjega povečanja pokojnin morali dati okrog 300 milijonov dinarjev. Če primerjamo 'lanske in letošnje poprečne pokojnine v dinarjih, ugotovimo, da bo pokojnina, ki je lani znašala v poprečju 614 dinarjev, letos znašala 755 dinarjev. Če pa upoštevamo samo starostne pokojnine, včasih smo jih imenovali osebne, te pa predstavljajo nekaj več kot polovico vseh pokojnin v Sloveniji, potem dobimo naslednjo primerjavo: lanskoletna pokojnina je znašala 713 dinarjev, letošnja pa bo za 22,6 odstotka višja in bo znašala 874 dinarjev.
Pomemben je odnos pokojnin do osebnega dohodka. Če upoštevamo vse pokojnine, je znašala lanska poprečna pokojnina 53,3 odstotka poprečnega osebnega dohodka, letos pa znaša 58 odstotkov. Se boljše razmerje dobimo, če primerjamo starostne pokojnine s poprečnim osebnim dohodkom. Lani so bile poprečne starostne pokojnine 62 odstotkov v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom, letos pa predstavlja njihova poprečna višina 68 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja je izglasovala na seji v sredo tudi najnižjo in najvišjo dopustno pokojninsko osnovo. Najnižja pokojninska osnova se povečuje na 463 dinarjev, medtem ko je najvišja možna pokojninska osnova, to je osnova, od katere se odmerja pokojnina, 3300 dinarjev.
Ena od pomembnih nalog, ki so zaobsežene v programu bodo-
I
PRED ZAČETKOM OBRAVNAVE ZVEZNEGA PREDLOGA ZA IZPOPOLNITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V ZASAVJU
RAZPRAVE BO USMERJALA
POSEBNA KOMISIJA
Pred dnevi so v središču revirjev ustanovili posebno komisijo iz vrst članov predsedstev občinskih sindikalnih svetov društev upokojencev, občinskih svetov zavarovancev in drugih, ki bo iniciator številnih posvetovanj in razgovorov o predlogu za izpopolnitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stališča in predloge O tem bo komisija zbrala v posebni analizi in jih posredovala ustreznim organom.
V Trbovljah pa je bilo pred kratkim tudi širše posvetovanje o usklajevanju in valorizaciji pokojnin, pravzaprav o predlogih, ki jih je pripravila skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja. Sodelovali so predstavniki zasavskih občinskih. sindikalnih svetov, društev Upokojencev, občinskih svetov zavarovancev in drugi. O izpolnjenih predlogih za usklajevanje in' valorizacijo pokojnin so seznanili udeležence v revirjih izvoljeni člani republiške skupščine socialnega zavarovanja in njenih odborov. V razpravi so med drugim ugotovili velik interes okrog 5500 zasavskih upokojencev za uskla-
jevanje in valorizacijo pokojnin, saj so zlasti v revirjih razlike med starimi in novimi upokojenci znatne. Čeprav so v razpravi podprli izhodišča skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, kot tudi mnenja komisije Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za življenjske in delovne pogoje, so vendarle imeli vrsto pripomb.
Na posvetovanju so poudarili, da nobeno usklajevanje ne more odpraviti vseh razlik, ki so med upokojenci, zato upravičeno pričakujejo, da bodo imeli priložnost povedati svoja mnenja o zveznem predlogu za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo
trajnejše urejeval to aktualno vprašanje veteranov dela. Usklajevanje bo sicer nekoliko izboljšalo socialni položaj zasavskih upokojencev, vendar bodo nekatere kategorije upokojencev še vedno dokaj prizadete. Predlagali so še, naj bi ponovno preučili tisti del predloga za usklajevanje pokojnin, ki se nanaša na upokojence, ki so odšli v pokoj leta 1966 in leta 1967. Razlika pri usklajevanju pokojnin za te upokojence bo namreč znašala, samo 1 c,o, čeprav je očitno, da so upokojenci, ki so se upokojili leta 1966, na slabšem, kot njihovi vrstniki, ki so odšli v pokoj leto kasneje. Značilno pa je, da so v razpravi ugotovili, da bo sedanje usklajevanje pri nekaterih upokojencih »-prebijalo« sedanje osebne dohodke še zaposlenih ljudi. Konkretno so (navedli primer rudarjev, kopačev v Zasavju, ki so se upokojili leta 1967. Doslej so prejemali okrog 112 starih tisočakov pokojnine, px> novem so izračunali, da bodo imeli okrog 142.000 SD pokojnine. Toliko pa ne zaslužijo niti številni
zaposleni rudarji v Zasavju, čeprav imajo isto kvalifikacijo. Ali tale primer: rudar upokojenec, ki je odšel v pokoj leta 1967, bo imel p>o uskladitvi okrog 142.000 SD pokojnine, njegov kolega pa, ki se je upokojil lani, bo imel precej manjšo pokojnino, ker so bili lani osebni dohodki v rudnikih precej manjši, kot so predvidevali. Ne glede na to pa so na trboveljskem posvetovanju sodili, da bo z usklajevanjem in valorizacijo sedanjih pokojnin odpravljena očitna razlika med starimi in novimi upx>kojenci. Ugotovili so še, da je uvajanje dodatka po 40 din na mesec za vse upokojence enako, v danih okoliščinah edinole umestno.
Kot rečeno pripravljajo v revirjih vrsto posvetovanj, na katerih bodo obravnavali zvezni predlog za izpopolnitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Društva upokojencev pa so že imela nekaj razgovorov o tem in pričakujejo, da bodo imeli y javni obravnavi že- izdelane svoje predloge in stališča o tem	'	.m.
čega dela republiške skupščine zavarovancev, je tudi novo sistemsko urejanje pokojninskega zavarovanja. Skupščina bo preko svojih odborov in s pomočjo službe socialnega zavarovanja podrobno proučila zlasti sistem
valorizacije in pa tudi možnosti za omiljenje neskladij in nesorazmerij, ki se kažejo pri pokojninah med posameznimi panogami in kategorijami delovnih mest.'	N.'L.
S
5
5
S
5
S
N
V
N
S
*
$
!
S
1*
s
!
$
$
•n
»K
S
s
*
5
S
1»
5
*
n
*
s
i
S
!
N
S
S
S
S
*
s
!
!
!
s
s
N
DOPISNIKI POROČAJO
• LJUBEČNA
NOVA UMETNA SUŠILNICA
V obratu Ljubečna, Opekarna Ljubečna, so pred novim letom začeli graditi novo umetno sušilnico za surovo opeko. Sušilnico gradi gradbeno podjetje OBNOVA iz Celja in jo mora končati v pomladanskih mesecih.
Vso notranjo opremo pa bo dobavilo podjetje KLIMA iz Celja. Ko bo sušilnica gotova, bodo v tem obratu lahko še bolj kvalitetno izdelovali že tako priznano opeko. Del sredstev, ki so potrebna, bo vložilo podjetje, del pa bo dobilo iz kreditnih sredstev.	m. B.
•	SLOVENSKE KONJICE
PRIPRAVE ZA SPREMEMBO STATUTOV '
^Medtem ko v nekaterih večjih delovnih organizacijah na območju občine Slovenske Konjice potekajo priprave za spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov dokaj uspešno, pa občinski organi nimajo pregleda, kako se ta akcija izvaja v manjših podjetjih in zavodih. Med prvimi, ki bodo dali predlog sprememb in dopolnitev statuta v javno razpravo, so na lesno-industrijskem podjetju »LIP« Slovenske Konjice. V industrijskem kombinatu »KONUS« bo še v tem mesecu o nekaterih okvirnih zadevah razpravljal centralni delavski svet, v obeh podjetjih pa računajo, da bodo statut sprejeli že v mesecu aprilu. Komisija občinskega sindikalnega sveta, ki deluje na tem področju, ie sklenila, da bo v kratkem pripravila posvet s predstavniki vseh delovnih organizacij na območju občine, na katerem želijo predvsem ugotoviti, kako akcija napreduje, kje so težave in kakšna pomoč bi jim bila potrebna pri neposrednem delu.	mf.—
•	KOČEVJE
USPELA ZDRUŽITEV
Zaposleni v poslovnih enotah Trgovskega podjetja »Trgopromet« Kočevje so spoznali, da sami ne bodo mogli v prihodnje dosegati boljših poslovnih in ostalih nalog. Zato so se odločili, da bodo odslej poslovali kot 'poslovna enota Trgovskega podjetja »Mercator« Ljubljana.
Včerajšnji referendum je pokazal, da je večina zaposlenih za tako združitev, saj je od 211 zaposlenih glasovalo za združitev preko 93 odstotkov. Ta poslovna enota bo še vnaprej obdržala svoje obračun, nekatere naloge pa bodo opravljale skupne službe.	vd
PTUJ
NOV
PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI
X
Na minuli seji delavskega sveta v Tovarni avtoopreme Ptuj so med drugim razpravljali tudi o osnutku zelo zanimivega pravilnika za kolektiv, katerega so po temeljiti in zelo konkretni razpravi tudi dokončno sprejeli. Gre namreč za nov pravilnik o odgovornosti delavcev v tem podjetju. V novem pravilniku o odgovornosti delavcev v TAP Ptuj, je med drugim tudi zapisano, da ima v bodoče komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov tudi pravico izključiti delavca, če je le-ta grobo kršil delovno dolžnost in s svojim delovanjem škodoval celotnemu kolektivu. Prav tako ni več obvezno, da bi moral predsednik take komisije biti tudi član delavskega sveta, kot je to bilo dosedaj, ampak je lahko predsednik komisije sleherni član kolektiva, kar seveda omogoča boljšo in kvalitetnejšo izbiro.	jj, p,
• KOČEVJE
ZANIMIV REFERENDUM
Z c lani so se samoupravni organi delovnih kolektivov Lesne industrije Kočevje in »Melamin« kemične tovarne Kočevje odločili, da bodo izvedli letos referendum, na osnovi katerega se bodo zaposleni v obeh delovnih skupnostih odločali o združitvi teh dveh delovnih organizacij.
Na referendumu, ki je bil minuli teden, so v večini glasovali za združitev samo delavci Lesne industrije, medtem ko je večina zaposlenih delavcev kemične tovarne bila proti združitvi. Težko Je reči, zakaj referendum ni uspel tako, kot Je bil predlagan. Po vsej verjetnosti so zaposleni v kemični tovarni navkljub skrbnim pripravam za združitev ugotovili, da v združeni organizaciji ne bi dosegali večjih uspehov. Nadaljnja razvojna pot v obeh delovnih organizacijah pa bo pokazala, kdo je imel prav.	v. D.
MODNA HIŠA V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU NUDI V VSEH LETNIH SEZONAH MODNE NOVOSTI, KOT JIH NAREKUJE SVETOVNA MODA. MOŠKI MAKSI PLAŠČI V MODNIH KROJIH IN BARVAH BODO RAZVESELILI VSE, KI ŽELIJO SLEDITI MODI.
PRODAJNI SERVIS
modna hiša
j LJUBLJANA — MARIBOR —.OSIJEK
■■■■■■■»■■••■■aaaaaaaai


I VELEBLAGOVNSGA



JS5(
priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo
potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje
za tuje kupce je v hiši menjalnica
LJUBLJANA
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a
Obojestranske
koristi
»Ne bo šlo
brez pomoči . . ,«

Med štirimi očmi s Kraigherjevimi nagrajenci: tokrat z GREGORJEM KLANČNIKOM, direktorjem ravenske železarne, od 15. januarja letos pa tudi generalnim direktorjem združenega podjetja Slovenske železarne
»Imamo zdravo materialno podlago v sodobni tovarni. Imamo zadosti kvaliteten, širok in gibčen proizvodni program, da vzdrži najrazličnejše gospodarske potrese. Imamo sposobne strokovnjake. Imamo sodobno, kijub častitljivi letnici nastanka, mlado mesto
in trudimo se za skladno duhovno in telesno rast.
V vse pa, kar imamo, je direktor Klančnik vgradil del sebe, vsemu je dal pečat.
Iskreno mu torej stiskamo roko ...«
Te vrstice sem prebral, ko sem se odpravil na Ravne na Koroškem, da bi se pogovarjal s Kraigherjevim nagrajencem Gregorjem Klančnikom. Prebral sem jih v tovarniškem časopisu ravenske železarne »Informativni fužinar."
Brez kakršnihkoli formalnosti je nato stekel pogovor.
Gregor Klančnik se je spominjal začetkov:
»Leta 1946. sem bil postavljen za upravnika jeklarne na Ravnah, ali z drugimi besedami za direktorja. Kot vidite, sem 24 let ostal na tem delovnem mestu. Ta dolžina mojega di-rektorovanja pomeni, da sem na Ravnah začutil prijetno delovno vzdušje.In kljub raznim ponudbam nikoli nisem razmišljal, da bi si delovno mesto po-iskai v kakšnem drugem kraju. V vseh teh letih so Ravne doživele zgodovinsko ekspanzijo. Pred štiriindvajsetimi leti je bilo v železarni zaposlenih le 500 delavcev, danes pa služi kruh v tej tovarni neposredno 3500 delavcev. Na to največjo industrijsko tovarno na Koroškem je vezanih še dodatno najmanj 500 delavcev. To so delavci raznih gradbenih in montaž-hih podjetij, delavci, ki so za--iposleni v terciarnih dejavnostih, na področju zdravstva, kulture, športa in drugih dejavnosti. Domišljav bi bil, če bi trdil, da so dosežki zadnjega slabega četrt stoletja, ki so neprimerno večji °d dosežkov prejšnje 300-letne tradicije proizvodnje jekla v Mežiški dolini, v glavnem moja zasluga. Ti dosežki so rezultat stvarnega, prizadevnega in usklajenega dela tukajšnjih budi na vseh področjih. Kot direktor sem k tem uspehom prispeval le svoj delež.«
POVSOD PRISOTEN
Domačini na Ravnah, delavci v železarni vedo vsakemu povedati, da je , njihov -direktor Povsod prisoten, kjerkoli se kaj dogaja, kjerkoli se o čem od-l°ča. O tem zgovorno priča podatek, da je Gregor Klančnik Prisostvoval na primer vsem 221 sejam delavskega sveta ravenske železarne, kolikor jih je "ilo v -tem kolektivu, odkar so 5- septembra 1950. leta izvolili Prvi delavski svet.
'•To pomeni, da sem od ustanovitve samoupravnih organov Pu do danes vseskozi tesno sodeloval z njimi ter iskal možno-sti za napredek in še večjo reproduktivno sposobnost raven-ske železarne.«
Nato pa je Gregor Klančnik nanizal vrsto konkretnih podatkov o poslovnih uspehih železarne.
»Naša železarna je lani prodala proizvedenega jekla že za 35 milijard starih dinarjev, ob enakih cenah pa bi ga na pri-u^er leta 1939. prodala le za 1,5 Ubkjarde starih dinarjev. Istega ieta je naša železarna na primer
proizvedla le nekaj nad 7000 ton, lani pa smo proizvedli že nad 160.000 ton surovega jekla. Toda to še ni vrhunec sedanjega razvoja 'ravenske železarne. Smo namreč v največji investicijski izgradnji, ki bo zaključena letos. Ob jubilejnem letu 25-letnice osvoboditve, 350-let-nice začetka taljenja jekla v Mežiški dolini, ŽO^ctnice delavskega samoupravljanja, bo naša železarna zaključila največje razvojno obdobje in dosegla proizvodne zmogljivosti na področju surovega, jekla 220.000 ton. To bo v največji meri hladno in vroče predelano v dosedanjih in novozgrajenih zmogljivostih livarne, valjarne, kovačnice, vzmetarne, jeklovleka in mehanske obdelovalnice. Ko bodo vsi omenjeni obrati začeli proizvajati s polno zmogljivostjo, bo naša realizacija znašala 56 milijard starih dinarjev. Letos pa bomo proizvedli že za 40 milijard S dinarjev izdelkov, ki jih bomo prodali na domačem jn tujem trgu. Ob tem bo blizu 200 ljudi iz naše doline dobilo zaposlitev.«
KAJ POMENI ŽELEZARNA
Ravenska železarna prav gotovo daje ton gospodarskemu, političnemu in kulturnemu življenju v Mežiški dolini.
»Naša tovarna je dala Ravnam in. bližnji' okolici ne samo novo kvaliteto pri videzu kraja, marveč je omogočila, da so Ravne na Koroškem resnično postale gospodarski, družbeno politični, kulturni, zdravstveni in tudi športni center,« je nadaljeval Gregor Klančnik. »V etodobju, odkar sem direktor v Železarni, je bilo zgrajeno kompletno novo naselje Čečovje. Razen tega je tod naokoli zrasla vrsta enodružinskih in dvodru-ž inski h stanovanjskih hiš in hi-: šic naših delavcev, kar je vse lepo dopolnjeno z drugimi objekti družbenega standarda. Ponosni smo, da smo si zgradili Dom telesne kulture s sodobno telovadnico in pokritim plavalnim bazenom ter ob njem športni park, ki je glede racionalnosti najsodobnejši v državi. Ravenski grad smo uredili v eno največjih študijskih knjižnic, kjer je 53.000 najrazličnejših knjig itd«
Res pa je, da .tudi uspehe ne gledajo in ocenjujejo vsi ljudje enako.
Tako se tudi Gregor Klančnik, kot sam pravi, spominja najbolj grenkega dogodka, ki ga je doživel na Ravnah. Brez pomišljanj govori o njem:
»Bilo je novembra 1952. leta. Na partijski konferenci so mi očitali, češ, da imam pomanjkanje partijskega refleksa, kar so utemeljevali s tem, da se ne znam prilagoditi novim razmeram, ki jih narekuje delavsko samoupravljanje. In kljub temu, da sem bil celo izključen iz Komunistične partije ih da
zveznih organov pričakujemo ureditev takšnega mehanizma, ki bo sproti urejal notranje'prodajne cene jekla z domicilnimi cenami jekla na zahodu ter večjo spodbudo za izvoz itd.,« je še dodal Gregor Klančnik, generalni direktor Slovenskih železarn.
MILAN ŽIVKOVIC
Enaindvajsetega januarja je minilo 20 let od pomembnega, skoraj že zgodovinskega datuma.
• ■ a ■
sem ob tem doživljal zelo grenke trenutke, je vse to trajalo relativno zelo kratko. Se naprej sem ostal direktor na Ravnah in. da so me snet sprejeli v Komunistično partijo, se imam prav gotovo zahvaliti delavcem na Ravnah.«
GENERALNI DIREKTOR
SLOVENSKIH ŽELEZARN
Kot je znano, je bil Gregor Klančnik 15. januarja letos na
drugi seji centralnega delavske- __________=__
ga sveta združenega podjetja ^"'s0" jeseniški železarji izvolili Slovenske železarne izvoljen za svpj' prvi delavski svet. Tega njenega generalnega direktorja.	- •
Zavoljo tega v razgovoru nisva mogla mimo tega, da Gregor Klančnik ne bi kot generalni direktor spregovoril tudi o nadaljnji usodi slovenskega železarstva.
»Slovenske železarne se na žalost zaradi omejenih prodajnih cen, izgubljene amortizacije v prvih desetih letih po osvoboditvi, skromnih vlaganj v sredstva za delo v prvih 15 letih po vojni,: prepočasnega in reformi neprilagojenega investicijskega vlaganja v zadnjem desetletju ter zaradi pomanjkanja trajnih 'obratnih sredstev in preusmeritve na rentabilno proizvodnjo, nahajajo v zelo težavnem ekonomskem položaju«
Po besedah Gregorja Klančnika sta Železarni Jesenice in Store na meji rentabilnosti.
Vsem trem železarnam združenega podjetja pretijo 80-odstot-ni osebni dohodki iz minulega leta. Še slabše pa bo v naslednjih letih, ko bodo stroški kapitala stopili na površje. Upoštevati je treba prezadolženost in bo treba ob zadnji investicijski izgradnji vseh treh železarn, v razmeroma kratkem času vrniti 60 .odstotkov kreditov. Kajti vse tri železarne so za svoje investicije spravile skupaj le 40 odstotkov lastnih sredstev.
»Omenjeni problemi pa niso rešljivi v treh tovarnah na Jesenicah, Ravnah ali Štorah, niti v združenem podjetju, marveč: bo za izhod iz nastalih razmer potrebna prisotnost širše družbene skupnosti. Že zdaj pa si znotraj vseh treh delovnih skupnosti sami prizadevamo povečati produktivnost. Naj omenim, da smo lani v primerjavi s ipredlanskim letom povečali produktivnost za 24 .odstotkov.
Predvsem se bomo trudili, da bomo dosegli še večji izplen, nasploh bomo morali izboljšati gospodarnost...«
»Kaj pa pričakujete od družbene skupnosti?«
»Na ravni republike pričakujemo beneficiranje obresti naših dolgoročnih kreditov. Iz republiškega kapitala bomo moraM dobiti sredstva za naša trajna obratna sredstva, razen tega pa pričakujemo odobritev dolgoročnih'kreditov. tako za obratna sredstva kot tudi za našo nadaljnjo modernizacijo. Od
Uspe! referendum za združitev Elita z lnvesticij’ski-______________________mi biroji Trbovlje _______________________
Nekaj dni pred novim letom se je okrog 200-61anski kolektiv podjetja Elektrolivarske industrije v Trbovljah na referendumu odločil za združitev z Investicijskimi biroji. — Za organizacijo združenega dela se je izreklo več kot 95 % vseh zaposlenih. V središču revirjev sodijo, da bo združeno podjetje že letos utegnilo doseči nad 25 milijonov din celotnega dohodka, po končani modernizaciji in rekonstrukciji nekaterih obratov in razširitvi proizvodnje pa se bo obseg gospodarjenja najmanj podvojil.
Tako v podjetju »Elit« kot v Investicijskih birojih oziroma njenem industrijskem inženiringu že prestopajo mejo obrtniške proizvodnje in se uvrščajo med industrijske proizvajalce svojih vrst blaga Zato bo prehod na skupno delo dejansko omogočil hitrejši razvoj vseh obratov obeh bivših podjetij. Polektiv podjetja »mit« je že predlani razširil svoj proizvodni program in začel v večjih serijah izdelovati kabelske uvodnice, razne matice, vijake in vezne tulce, različne odlitke in odlitke za tako imenovane ameriške svetilke elemente za transformatorske postaje in silumenska stikala. Lani' pa so v podjetju začeli izdelovati še kompletne svetilke za potrebe severnoameriškega tržišča in posebne aparate za pranje avtomobilov. Posebnega pomena je za Elitovce čedalji večji izvoz svetilk v ZDA. Lani so skoraj podvojili izvoz tega blaga na omenjena tržišča, imajo pa še večje možnosti za povečanje izvoza v ZDA.
V industrijskem inženiringu Investicijskih birojev so osvojili proizvodnjo- naprav za lahke interne transportne elemente male avtomatike ogrevalnih naprav in instalacij, specialnega orodja, opreme in naprav za industrijo in rudarstvo ter proizvodnjo transformatorjev in svetilk za letališča.. Za izdelavo nekaterih vrst tega blaga so Investicijski biroji odkupili licenco podjetja Karel Stumpf v Zvezni republiki Nemčiji, sklepajo pa nadalje še. kooperacijsko pogodbo za izdelovanje ogrevalnih naprav, s firmami znanega Siemensa y Zvezni republiki Nemčiji. Kot v Elitu tudi v industrijskem inženiringu Investicijskih birojev razpolagajo z nekaterimi zanimivimi načrti za razširitev proizvodnje, za kar imajo že programe in deloma že tudi zagotovljena sredstva iz kreditov in lastnega dohodka. Pomembno pa je tudi to, da sta si oba kolektiva ze nabrala precejšnje izkušnje pri uresničevanju svojih programoY, zato bosta z združenimi močmi dosti hitreje napredovala in v celoti uresničila nekatere zamisli povečanja obsega gospodarjenja letos in prihodnja leta.	m"
DVAJSET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V JESENIŠKI ŽELEZARNI
Pomemben jubilej
dne je bilo na Jesenicah živahno. Delegati so se zbrali v dvorani Titovega doma na Jesenicah na pomembno zborovanje, katerega točka dnevnega reda je bi-
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
Dramatizirani roman: BRATJE KARAMAZOV!
ki ■ ga v nadaljevanjih posreduje slovenskim gledalcem RTV Ljubljana, vzbuja zanimanje za avtentični tekst, po katerem je bil film posnet. Slovenski prevod romana je izdala DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE:
B ■ ■ ■ ■ ■ ■ • ■
Prizor iz TV-fiima »Bratje Karamazovi« (Režiser Sandro Bolchi). Film je bil posnet v okolici Novega Sada.
« • •, 8 S 8 ■' Mr-moŠm 8 8 8 •
F. M. Dostojevski:
BRATJE KARAMAZOVI
v dveh knjigah
8
■ ■ a • i .
r
Roman je eno najpomembnejših del ruske in svetovne književnosti. V Zgodbi, ki je v svoji zunanji zasnovi dramatična, razkriva pisatelj z izredno psihološko prodornostjo nravstvene in idejne tokove svojih junakov, njihove človeške in eksistenčne dileme, ki jih z usodno nepomirljivostjo ženejo v spopade s seboj in okoljem. Marsikaj, kar film samo nakazuje, je v romanu razčlenjeno, psihološko dopolnjeno in filozofsko utemeljeno do najmanjših nadrobnosti. ROMAN JE IZŠEL V ODLIČNEM PREVODU VLADIMIRA LEVSTIKA OBE KNJIGI, NATISNJENI NA BREZLESNEM PAPIRJU IN VZORNO OPREMLJENI, IMATA 920 STRANI. CENA: PLATNO 120 DIN, POLUSNJE 140 DIN. KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. ZALOŽBA DAJE TUDI UGODNOST ŠTIRIMESEČNEGA OBROČNEGA PLAČILA IN SICER PO 30 (PLATNO) OZIROMA PO 35 (POLUSNJE) DIN. PISMENA NAROČILA SPREJEMA UPRAVA
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trg 26
la: volitve delavskega sveta že-lezarjev. Zbrani delegati, bilo jih je 276, so na tem pomembnem zboru zastopali nad 6.60p delavcev in uslužbencev železarne. Živahne razprave, tehtni predlogi, pomisleki, hkrati pa optimizem, to bi bilo na kratko opisano vzdušje prvega delavskega parlamenta. Delegati so kritično ocenjevali posamezne kandidate za prvi, čeprav začasni delavski svet. Precej časa je minilo, da so se zedinili za kandidatno listo, ki je bila potem potrjena. V knjigo »Kronika železarne Jesenice"' se je pod poglavje delavsko samoupravljanje podpisalo 87 izvoljeenih članov kolektiva.
Mesto predsednika prvega začasnega delavskega sveta so zaupali Francu Arhu, za namestnika pa so izvolili inž. Arzenška, ki naj bi kot strokovnjak pomagal s tehtnimi predlogi in nasveti.
Novoizvoljeni organ je sprejel nase težko in odgovorno nalogo, saj niso imeli praktičnih izkušenj, kako voditi tako veliko delovno organizacijo, kot je železarna. Skeptiki so napovedovali, da »nedonošenček« nikoli ne bo shodil. Toda prvi delavski . svet se je lotil dela in rezultati niso izostali. Prišel je 2.0. avgust in ko je Srečko Jagodic sprejel kot predsednik prvega delavskega sveta ključe tovarne, so stari železarji, ki so upognjenih hrbtov spremljali vse to, komaj lahko verjeli, da bodo od tega- dne dalje tudi oni, kj so še pred nedavnim garali 12 ur na dan za kapitalista, lahko dajali svoje pripombe in predloge za uspešno delo in vodenje podjetja.
Ko je Janez Mlakar, delavec in revolucionar, odkrival spominsko ploščo za ta zgodovinski datum, ko so jeseniški delavci sprejeli tovarno v svoje roke. se je orosilo marsikatero oko. Od tega dne je minilo že 20 let. Prvi upravljavci so se učili, prenašali svoje izkušnje naprej, delali zavzeto, čeprav je bilo včasih zelo hudo. Danes imajo jeseniški železarji že bogate izkušnje in kos so še tako težkim situacijam. Vse to pa bo samo koristilo pri upravljanju novega združenega podjetja Slovenske železarne.
STANE TUŠAR
OSREDNJI
PROBLEMI
.HUMU 'IJI
V celjskem sindikatu delavcev industrije so zaskrbljeni nad razmerami y gospodarskih organizacijah
Celjska industrija ni v zavidljivem položaju. Cinkarna, ki jer trenutno sicer v ospredju pozornosti zaradi slabega gospodarskega položaja, ni edini ilustrativni primer za bolna gospodarska žarišča na celjskem področju. Z nekaterimi izjemami se vse panoge gospodarstva otepajo z nelikvicjnostjo. Nekateri 'primerjalni podatki opozarjajo, da je glede akumulacije celjsko gospodarstvo na dnu republiškega poprečja, da so tudi po poprečnih osebnih dohodkih na zadnjem mestu v republiškem merilu. Ob prvem letošnjem izplačilu osebnih dohodkov bi se utegnilo celo zgoditi, da bi skoraj tri četrtine industrijskih, delavcev , prejelo na račun nelikvidnosti le 80 °/o osebne dohodke, če ne bi celotna celjska družbena skupnost na hitro pogasila pretečih gospodarskih požarov.
To ni glas vpijočega v puščavi, ampak resno opozorilo za takojšnje ukrepanje. Tak je bil refren na nedavnem sestanku občinskega odbora sindikata delavcev* industrije v Celju, ki je svojo prvo sejo v novem mandatnem obdobju posvetil nekaterim kratkoročnim nalogam na področju najaktualnejših gospodarskih in družbenih vprašanj, ki zadevajo 13.000 delavcev v tem sindikatu.
Dejstvo je, da še vedno ni-marr.o kazalcev, po katerih bi se lahko opredelili, kaj so to realni osebni dohodki v neki gospodarski panogi. Celjski industrijski delavci, kot že rečeno, PO osebnih dohodkih daleč zaostajajo za republiškem poprečjem. Nekateri razlogi za to so očitni: že omenjena nizka aku-mulativnost, izrabljenost osnovnih sredstev, splošne bolečine bazične industrije, ki predstavlja več kot tretjino celjskega gospodarstva, in ne nazadnje, celjske kolektive bremenijo večje družbene dajatve kot za druge občine. Vše to lahko danes ali •JutrfcfebtJ® sodu dno. Toda ne le zaradi te bojazni, ampak predvsem zato, ker sindikati ne mo-
rejo biti ravnodušni ob materialnem položaju zaposlenih delavcev, želijo svoje prihodnje naloge usmeriti v aktivno spremljanje poslovnih rezultatov in gibanja osebnih dohodkov. 4 Celjski odbor sindikata delavcev industrije se bo posluževal podatkov SDK in ocen strokovnih služb občinske skupščine, hkrati pa bo pobudnik nekaterih ukrepov, ki jih bo potrebno uveljaviti v delovnih organizacijah, v celjskem gospodarstvu in v širši družbeni skupnosti. V ta namen bo, med drugim, v bližnji prihodnosti sklical tudi posvet s predstavniki celjske industrije in povabil zastopnike republiškega gospodarstva.
Uveljavljanje ustavnih amandmajev v delovnih organizacijah ne zadeva ciljev, ki jih je želela doseči nova samoupravna zakonodaja. Nekatere dosedanje izkušnje, nekateri osnutki statutov celo opozarjajo, da samouprava nazaduje. To se lahko dogaja zato, ker skromen tekst ustavnih amandmajev dopušča najrazličnejše razlage v strokovnih službah, sindikalni delavci pa niso dovolj poučeni o vsebini intencij ustavnih amandmajev in niso dovolj družbeno-politič-no oboroženi, da bi se lahko uspešno uprli poskusom maličenja samoupravnega sistema in se argumentirano zavzemali za neposredno samoupravo in odgovornost v najširšem pomenu besede. Zato se je občinski odbor sindikata delavcev industrije v Celju ob načrtovanju kratkoročnih nalog obvezal, da bo pripravil posvetovalne sestanke, kjer bi podrobneje proučili smisel ustavnih amandmajev in se opredelili do nekaterih dvoumnih stališč.
In še dve nalogi čakata celjski sindikat industrije^v naslednjem obdobju: na osnovi izkušenj v celjskih kolektivih bodo pripravili razpravo o beneficiranem delovnem stažu; skupno s strokovno službo pri ObSS se bodo dogovorili za organizirano " rekreacijo v delovnih kolektivih.
I. V.
Po t *novi šoti
do cilja
V podjetju Ljubljanske mlekarne so v zadnjih letih za več kot desetkrat povečali odkup mleka
Posebno poglavje v zgodovini ljubljanskega mlekarstva se je začelo sredi leta 1956, ko se je podjetje Mleko preselilo' v nove prostore v Tolstojevi ulici. Novo imenovano podjetje Ljubljanske mlekarne je združevalo podjetji Združeno mlekarno in trgovsko podjetje Mleko. Večina strojev je bila premeščena iz stare mlekarne, nekaj pa je bilo novih. Ljubljana je tako dobila živilski obrat, ki je lahko nudil potrošnikom kvalitetne mlečne izdelke in uvedel proizvodnjo na osnovi sodobne tehnologije. Zmogljivosti mlekarne so se povečale v vseh proizvodnih smereh, prodajo konzumnega mleka v steklenicah pa je podjetje močno razširilo.
Novi mlekarni pa ni bilo prizaneseno s težavami; najtežje trenutke pa so preživljale Ljubljanske mlekarne pred letom 1960, ko so prišle celo pod prisilno upravo. Odkup mleka je bil izredno majhen, letna realizacija pa tako nizka, da podjetje ni moglo poslovati rentabilno.
Proizvodne zmogljivosti novega obrata so bile preračunane na blizu 60 tisoč litrov mleka dnevno, medtem ko je dosegel odkup mleka komaj 30 tisoč litrov dnevno. Zato so morali v Ljubljanskih mlekarnah začeti reševati ta problem v dveh smereh:
9 nujno je bilo potrebno razširiti odkupno področje in povečati odkupne količine mleka za nemoteno oskrbo potresnih središč s konzumnim mlekom;
® treba je bilo organizirati obrate za predelavo mleka v mlečne Izdelke v obdobjih manjše porabe svežega mleka.
Sanacijski ukrepi so slednjič rodili zaželene sadove: odkup mleka se je v minulih letih močno povečal, podjetje pa posluje tako uspešno kot malokatera sorodna delovna organizacija. V ponazoritev'le nekaj številk: medtem ko je znašal odkup mleka Ljubljanskih mlekarn leta 1956 komaj 4 milijone litrov, se je v minulem letu več kot' podeseteril. Ljubljanske mlekarne so namreč leta 1969 odkupile in spravile v prbmet 44,5 milijona litrov mleka. Letos, ko bo podjetjfe* še nekoliko povečalo odkupni teritorij, bo temu ustrezno narasel tudi odkup mleka.
»Posebno minulo poslovno leto je bilo za nas zares uspešno., nam je dejal inž. Janez Perovšek, direktor Ljubljanskih mlekarn. »V primerjavi Z letom 1968 je bila v minulem letu naša realizacija kar za 43 °,a večja. Seveda v glavnem zavoljo večje prodaje sladoleda, jogurta in steriliziranega mleka. Rezultati gospodarjenja pa se zrcalijo tudi v povečanih skladih, čeprav nismo zanemarili skrbi za porast osebnih dohodkov zaposlenih. Medtem ko so znašali osnovni dohodki naših prodajalk pred petimi leti le po 200 dinnriev mesečno, danes najnižji osebni dohodki v podjetju že presegajo 800 dinarjev.«	-a.
IZ GOVORA DIREKTORJA KRANJSKE TOVARNE »SAVA« INŽ. JANEZA BERAVSA OB DVAJSETLETNICI SAMOUPRAVLJANJA V TEJ DELOVNI ORGANIZACIJI
V prejšnji številki DE smo povzeli prvi del govora direktorja kranjske tovarne SAVA inž. Janeza Beravsa na slavnostni seji delavskega sveta ob dvajsetletnici izvolitve prvega delavskega sveta v njihovi delovni organizaciji. Tokrat povzemamo še preostali del govora inž, Janeza Beravsa.	t
Potem ko je direktor kranjske tovarne SAVA spregovoril o pomenu informiranja in izobraževanja za zavestno sodelovanje slehernega člana kolektiva pri odločanju o skupnih zadevah, je nadaljeval:
»Upravljanje in poslovanje nista dve med seboj ločeni zadevi. Nasprotno! Analiza naše dosedanje prakse nam kaže, da je potrebno stalno strokovno delo v zvezi z organizacijo upravljanja; da prav'to pomeni, znanost svoje vrste in da je za naše' dobro poslovanje nujno, da z vseh vidikov pretehtamo vsako predloženo spremembo našega samoupravnega mehanizma in da stalno analiziramo učinkovitost naših dosedanjih rešitev. Samo tako organizirano samoupravljanje, ki ne temelji na občutkih posameznikov, ampak na sistematičnem strokovnem delu, zagotavlja dobro poslovanje podjetja in onemogoča nepotrebno izgubo časa.
Splošni samoupravni akti ustvarjajo nujno potreben samoupravni red, jasno opredeljujejo pravice in dolžnosti vseh organov ter zagotavljajo, da pomembnost in teža posameznega organa ni odvisna od .moči' vsakokratnega predsednika ali od trenutnega razmerja sil. Z drugimi besedami to pomeni, da obseg pravic in dolžnosti vsakega posameznika ni odvisen od občasnih interesov in hotenj neformalnih skupin, temveč da je položaj vsakogar od nas odvisen predvsem od kvalitete našega dela, tako na delovnem mestu kakor tudi pri opravljanju skupnih zadev.
Samoupravno delitev (leia smo v praksi dovolj preizkusili. Prepričali smo se, da višek samoupravljanja ni v tem, da lahko sleherni odloča o vsem,: saj to pomeni neracionalnost in ne- ► opredeljeno odgovornost tor. omogoča uveljavljanje samovolje, primitivnih teženj in tudi medsebojni odnosi se zavoljo tega začnejo kvariti: Nasprotno; dobra, primerna in priporočljiva je lahko samo tista in takšna samoupravna delitev dela. ko so delovne naloge med vse nas razpodeliene smotrno in racionalno. Delo vseh mora biti vedno usmerjeno k vnaprej določenemu cilju. Zato moramo .občasno in po potrebi tudi objektivno ocenjevati delo vsakega člana kolektiva in ne glede na to, kakšno delovno mesto zaseda.«
V STATUTU- UZAKONJENE IZKUŠNJE
Vse te in še druge izkušnje, o katerih je na slavnostni seji delavskega sveta govoril direktor Janez Beravs, je SAVA s pridom uporabila tudi pri pripravljanju pravkar sprejetega, že III. statuta njihove delovne organizacije.
»Več kot 100 pripomb, ki jih je komisija prejela na osnutek statuta, očitno kaže, da tudi naš sedanji statut ne pomeni dela ozke skupine strokovnjakov, temveč da gre za statut, ki ga je izoblikoval kolektiv,« je poudaril inž. Janez Beravs. »S tem statutom si še bolj določno kot doslej opredeljujemo naloge vsakogar izmed nas, naloge vsake delovne skupine, vsake delovne enote in celotnega kolektiva. Delitev dela še naprej ostaja eno naših temeljnih načel. Zato se z novim statutom temeljna določila našega dela v ničemer . ne spreminjajo, marveč jih samo dopolnjujemo na osnovi dosedanjih izkušenj. Prav zato še bolj kot doslej poudarjamo pomen in potrebnost strokovnega analiziranja, planiranja in izvrševanja vseh nalog, obenem pa tudi zaostrujemo odgovornost na vseh ravneh.«
O SAMOUPRAVNEM DOGOVARJANJU Kranjska industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA v zadnjem času občutno razširja tudi obseg poslovno tehničnega sodelovanja, kooperacije in drugih oblik povezovanja s kolektivi v domovini in v tujini. V mejah uzakonjene delitve dela so o teh vprašanjih zelo natančno spregovorili tudi v njihovem statutu, ki med drugim navaja naslednja temeljna izhodišča:
® obseg in stopnja poslovnega' sodelovanja sta pogojena z razvojnim programom podjetja in z ekonomskimi učinki, ki jih SAVA pričakuje od takega sodelovanja;
® za poslovno sodelovanje šteje vsako trajnejše razmerje, s katerim se ureja določena dejavnost med podjetjem in drugimi partnerji. Sem sodijo: kooperacija, komercialno sodelovanje, tehnično združevanje, po-
slovno združenje in združeno podjetje:
• poslovno sodelovanje mora zagotoviti vsaj enega izmed rezultatov, po katerih merimo uspešnost poslovanja (večja produktivnost, boljša kvaliteta, večja ekonomičnost in rentabilnost poslovanja).
Navedena in še nekatera druga določila povsem jasno opredeljujejo in predvidevajo obseg, vsebino in oblike poslovnega sodelovanja ter hkrati obvezujejo člane kolektiva, da ne prekoračujejo pooblastil, ki jim jih daje statut. Če vse to pomeni interni samoupravni in delovni dogovor, na njegovo vsebino vsekakor močno lahko vplivajo tudi odnosi med SAVO in zunanjimi partnerji. Ni naključje, da je nemara prav zaradi tega direktor kranjske tovarne SAVA med drugim povedal tudi naslednje.
»Prepričan sem, da bo morala SAVA s svojimi razvojnimi programi za naslednje obdobje konkretneje posegati tudi na to področje in sklepati samoupravne dogovore tudi zato, da bi, lahko dosegla cilje, ki si jih je zastavila. Taka usmeritev je pogojena tako z gibanji v svetu kakor tudi znotraj jugoslovanskega gospodarskega prostora. Problematiko lastnega dolgoročnega razvoja bomo reševali uspešno le. če bomo vedno seznanjeni tudi z bodočimi gospodarskimi in družbenimi gibanji doma in v svetu.
Doslej smo uspešno izvedli združitev podjetja STANDARD z našo matično tovarno SAVA, čeprav je doslej potekalo tudi več podobnih dogovarjanj, z drugimi podjetji naše stroke, kot so BOROVO, VILIC AN, RIS in REKORD. Zdaj lahko govorimo o ponovnih začetkih samoupravnega dogovarjanja s podjetji RUNO iz Tržiča, KOVINAR v Kranju, ASTRA Ljubljana in ponovno s tovarno RIS Zagreb.
Več naporov bomo morali vložiti tudi pri prizadevanjih za večje sodelovanje tujih partnerjev pri naših predvidenih investicijah. Glede tega bo treba storiti še. marsikaj, osnovno pa je, da bi se sedanji zakon -o skupnih vlaganjih domačih in .tujih. partnerjev špremenii v tistih poglavjih, ki urejajo obdavčitev osnovne naložbe, pretok dobička v inozemstvo, višino vlaganj iz tega naslova v domačo organizacijo, problem investiranja, da bi zagotovili princip družbene lastnine itd. Ne glede na vse to sem prepričan, da se bodo možnosti samoupravnega poslovno tehničnega, poslovno komercialnega sodelovanja in drugih oblik integracije širile prav zaradi potreb po usklaievaniu interesov in razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Tudi pri nas. v gumarski industriu, bo moral biti proces najvišjih oblik po» slovno tehničnega in poslovno komercialnega sodelovanja za-

Poslovni uspehi v minulem letu napovedujejo tudi za letos bogato žetev
Delovni ljudje Šaleške, Mežiške, Mislinjske in Dravske doline lahko z zadovoljstvom pre-giledujejo uspehe, dosežene, ‘v preteklem letu. Tako so v šoš-tanjski Termoelektrarni sredi del pri gradnji nove Termoelektrarne Šoštanj III., Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec je pripravilo predlog programa razvoja lesne industrije na Koroškem, rudarji in topil-ničarji iz Mežice uspešno izpolnjujejo naloge, začrtane v sanacijskem programu, v dveh največjih velenjskih delovnih kolektivih — v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje ih v Rudniku lignita Velenje pa so sprejeli srednjeročna programa razvoja.
Leto 1969 je bilo še posebej uspešno za velike delovne organizacije. Tako so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje iždelali lani za 620 milijonov din strojev za gospodinjstva. al; skoraj enkrat več kot lani, v izvoz pa so odrvemili Za več kot 3,5 milijona dolar ev izdelkov. Velenjski rudarji so
nakopali 3,400.000 ton lignita ali za 400.000 ton več, kot je določal proizvodni načrt za leto 1969.
Izredno uspešni so bili tudi železarji z Raven na Koroškem: dosegli so 348 milijonov din realizacije ali'kar 33 % več. kot preteklo leto; na tuja tržišča pa so odpremild za približno 3,4 milijona dojarjev. izdelkov.'
Pomembne uspehe so dosegli tudi v nekaterih drugih delovnih kolektivih. Tako so: v lesno industrijskem kombinatu Šoštanj dosegli -za tretjino večjo realizacijo, kot so računali, v Tovarni meri]. Slovenj Gradec so ustvarili za 7 milijonov din višjo realižacijo, , kot, sd predvidevali, več kot polovico celotne proizvodnje pa so izvozili. V Tovarni usnja Šoštanj, kjer, so irnelj leta ,1968 izgubo, pa so lani ustvarili 1,800.000 N din za sklade, ustvarili pa so za 5 milijonov, din večjo reali-zaeiio, kot so previdevali,
Obeta toči so tudi načrti za leto 1970. V -veleniškem Gorenju bodo to leto izdelali več kot
milijon, strojev za gospodinjstva, na tuja tržišča pa bodo odpre-mili za najmanj 7 milijonov din izdelkov, kar. pomeni še enkrat več kot lani. Proizvodnja v Rudniku lignita Velenje bo ostala približno na lanski ravni. Velike delovne naloge so si zastavili tudi ravenski železarji: ustvariti hočejo za 400 milijonov din realizacije, na tuja tržišča pa izvoziti za 4 milijone dolarjev izdelkov.
Številne investicije v obnovo dosedanjih in gradnjo novih obratov pa bodo omogočile tudi večini drugih delovnih organizacij v občinah Velenje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Dravograd, da v prihodnje še bolj povečajo obseg in vrednost proizvodnje ter da še povečajo svoj prodor na tuja tržišča. Lanski letni dosežki kolektivov iz ŠaLIke, Mislinjske, Mežiške in Dravske doline pa so nedvomno velika spodbuda za povečanje naporov za nada1mio rast in krepitev gospodariva v letošnjem letu.
(vš)
ključen najkasneje do 1975. letaj če naj slednjič le zagotovimo tudi enotno nastopanje na domačem in na tujih trgih. Enaka ugotovitev velja tudi za sodelovanje s proizvajalci drugih izdelkov iz našega proizvodnega programa.
V sklop, teh problemov slednjič sodijo tudi samoupravni dogovori, katerih posledica je vključevanje industrije. SAVA v okvir prizadevanj kranjske občinske skupščine in tudi gorenjske regije kot celote.
Pri tem - gre . še posebej za uresničitev načela, da se morata vloga in vpliv delovnih organizacij odraziti tudi na področju šolstva, športa, kulture,, zdravstva in podobnih dejavnosti. Če je vključevanje delovnih kolektivov v razreševanje teh zadev doslej pomenilo bolj ali manj kampanjsko akcijo, bi v prihodnje morale prevladovati dogovorjene samoupravne akcije. Realizacija teh in takih dogovorov pa je seveda možna le pod pogojem, da tako občina kot širša regija s polnim razumevanjem podpreta predvideni razvoj podjetja, saj prav krepitev materialnih osnov delovne organizacije omogoča realizacijo sprejetih dogovorov.«


-»v	w
0 '
9*
JI
Najprej smo bili prizanesljivo posmehljivi:	češ,
kako neki naj takle zelenec dohiti tiste, ki so že nekaj krogov pred njim. In ko je potem ta zelenec dohitel prvega,: pustil za sabo drugega, smo znali celo spodbudno: zaploskati in vzklikniti »naprej, naprej«. tKo pa je ta, ki je prišel zadnji na tekmovalno stezo, začel prodirati v ospredje, ko je začel puščati za seboj starejše, bolj izkušene, smo začeli zmajevati z glavami, češ: »Slej kb prej opeša, poidejo mu moči, zanesljivo ga bo doletel neslaven konec.«
Pa ga ni — vsem našim napovedim navkljub!
Včeraj se je mudil v Ljubljani zahodnonemški tovarnar Bauknecht. Tretji največji producent gospodinjskih aparatov v Zahodni Nemčiji. Vrednost proizvodnje v njegovih tovarnah po Nemčiji — tudi v Avstriji in Švici — kjer je zaposlenih skupno 11.000 delavcev. dosega 620 milijonov DM, petdesetletna tradicija pa uvršča Bauknechta v vrh tovrstne evropske proizvodnje.
Tovarnar Bauknecht je v Ljubljani podpisal pogodbo z Gorenjem, po kateri bodo v štirih letih izvozili iz Velenja v Zahodno Nemčijo oljne peči v vrednosti več kot 8 milijonov dolarjev.
Tovarnar Bauknecht ni iz rahločutja dal svojega podpisa na to pogodbo. Približno takole je izjavil: »Veliko sodelujem z italijanskimi proizvajalci in moram ■ ‘či, da jih Gorenje v kvaliteti prekaša, v cenah pa je sprejemljiv za zahodnonem-ško tržišče. Mislim, da bomo v obojestransko korist posle še širili.«
Ta del zgodbe bi lahko nadaljevali tako, da bi pojasnjevali, da bo Gorenje izvažalo v Zahodno Nemčijo preko Elektrotehne, da bo Elektrotehna pripeljala v domače trgovine Bau-knechtove artikle, da se je v sodelovanje že vključilo tudi škofjeloško podjetje LTH, ki je tudi sklenilo izvozni posel s tovarnarjem Bauknechtom V vrednosti dobrih 200.000 dolarjev.
Vendar vrnimo se v areno, kjer smo začeli z našo zgodbo.
Zelenec z [ zadnje steze zdaj diktira tem,po.
V »Gorenju« samozavestno zatrjujejo: »Od. vsega začetka vemo. kaj hočemo in kako naj to dosežemo.«
Navsezadnje komo morali začeti verjeti v njihove besede in 'začeti teči k cilju s tem.vom. kot nam. ga v Velenju kažejo. S. R

# PROSTOR SMO ODSTOPILI LJURL JANŠKEMU PODJETJU KEMOFARMACIJA • # TA PROSTOR SMO ODSTOPILI LJUBLJANSKEMU POD JI
Glas manj; razvitih I
H
(Nadaljevanje s 1. strani) | ničitjemo ta načela kljub spo- o znanju o negativnih posledi- " cah, ki jih povzroča neuskla- • jenost v razvoju posameznih o območij ali delov slovenskega ^ naroda.	j
Kako torej odpravljati raz- h like med razvitimi in manj “ razvitimi področji Slovenije? ^ Na zadnjih pogovorih o tem g na ravni republike je obvelja- O lo stališče, da nikakor ne z ^ ekonomsko neutemeljenimi na- h ložbami na manj razvitih ob- § mačjih, s pomočjo katerih naj S bi odpirali nova delovna me- 8 sta. To pa še ne pomeni STOP znaka za investicije na teh ® Področjih. Če so gradnje ali ^ Povečanja sedanjih ekonom- cu skih zmogljivosti utemeljena, o je treba graditi in razširjati ^ Proizvodne zmogljivosti 'tudi na teh področjih. Še več: takš- h ne investicije bi morali celo ^ ekonomsko spodbujati. Le s o takšno gospodarsko usmeritvi- ^ jo lahko trajno rešujemo iz- ^ redno neugodno socialno-eko- h nomsko strukturo manj raz- S nitih področij.	§
Iz povedanega sledi, da bi ^ Pri programiranju dolgoročnega ekonomsko - socialnega « razvoja Slovenije ne smeli ^ kopičiti proizvajalnih sil v se- O danjih mestnih in industrij- ^ skih središčih, a prav tako jih •> tudi ne bi smeli nesmotrno ^ drobiti po vsem slovenskem n ekonomskem prostoru. Ubrati ° bi kazalo srednjo pot: pospe- <! Sevati gospodarsko in družbe- z, no rast tam, kjer je najbolj 9 koristno tako za razvita kot § 20 manj razvita področja Slo- M Penije. VINKO BLATNIK •
r-**| OKNA
inlesVRATA
»-	| POLKNA
PRODAJA NA
ribnica KRED,T
KJER JE DIM, OGENJ (NAJBRŽ) NI DALEČ
(Nadaljevanje s 1. strani) nestrokovno. Na svetu namreč ni primera, da bi proizvajalci tranzistorjev ali drugih naprav izdelovali tudi baterije za lastne potrebe. Za zgled so lahko svetovne firme kot PHILIPS, SIEMENS in druge. Na tržišču sicer najdemo baterije, ki nosijo etiketo teh proizvajalcev, vendar pa te baterije, v tuji opremi in etiketi, izdelujejo tovarne baterij, med njimi tudi slovita angleška tovarna VIDOR, po katere licenci baterije zdaj izdeluje na primer ljubljanski ZMAJ.
Vsi trije jugoslovanski proizvajalci so se večkrat obrnili na El Niš s predlogi, da bi na podoben način tudi sami želeli vzpostaviti trajno sodelovanje. Še več: pripravljeni so bili upoštevati predvsem potrebe El Niš. Tovrstni predlogi tovarn baterij pa v Nišu, žal, niso naleteli na razumevanje. Zdaj, ko je gradnja četrte tovarne baterij v državi tako rekoč sklenjena, je tudi jasno, zakaj je bilo tako. El Niš bi se namreč, po mnenju tovarn baterij, s svojim pristankom k sodelovanju odrekla enemu svojih glavnih argumentov, s katerimi utemeljuje nujnost graditve lastne tovarne.
Slednjič pa tovarne ZMAJ, CROATIA in NIKOLA TESLA lahko postrežejo še s podatki, da so premike v količini, izboru in kvaliteti baterij dosegle predvsem z vlaganji v modernizacijo proizvodnje. Vse tri tovarne so v letih 1965 do 1969 v te namene vložile skupaj 1,6 milijarde S dinarjev; dobro polovico od tega je na primer investiral ljubljanski ZMAJ.
Važen je tudi podatek, da z investicijami v vrednosti 1.6 milijarde S din, kolikor so v zadnjih letih za modernizacijo porabile vse tri tovarne baterij, ne bi mogli zgraditi tako velike tovarne baterij, ki bi — skupaj s proizvodnjo obstoječih podjetij — pokrila vse potrebe domačega trga. Ker pa so z modernizacijo lastnih zmogljivosti tovarne CROATIA. NIKOLA TESLA in ZMAJ ne le pokrile potrebe domačih kupcev, ampak imajo
tretjino kapacitet tudi »v rezervi,« to pomeni, da je racionalnejša modernizacija sedanjih podjetij in da El Niš nima prav, ko — domnevno — trdi, da so investicije v nove kapacitete bolj racionalne.
KDO BO ZDAJ RAZSODIL?
V obširni informaciji, ki so jo tovarne CROATIA, NIKOLA TESLA in ZMAJ v zvezi z namero El Niš, da zgradi baterijsko tovarno, naslovile na pristojne družbeno-politične in. gospo-
darske organe, je med drugim rečeno tudi to-le:
•	ne moremo se strinjati s tem, da bi že tako skopa in dragocena sredstva, ki jih odmerjamo za modernizacijo jugoslovanskega gospodarstva, porabili za take investicije, ki bi povzročile, da bi se zmanjšalo izkoriščanje zmogljivosti v sedanjih tovarnah baterij, ki so sicer že stopile skozi vrata mednarodne delitve dela z lastnimi napori;
O ne moremo se strinjati s tem, da si El Niš poskuša omogočiti graditev nove baterijske tovarne v ugodnejših družbenogospodarskih razmerah financiranja, kot so veljale in še veljajo za zdajšnje tovarne baterij;
•	odločno zavračamo podvo-jevanje proizvodnih zmogljivosti
z argumentom »lociranja novih kapacitet v nerazvita območja«. Z vso odgovornostjo pa podpiramo industrijski razvoj manj razvitih območij na področju investicij za proizvodnjo tistih izdelkov, ki jih tržišču primanjkuje.
Kakor smo lahko izvedeli, bo spor med proizvajalci baterij in El Niš v kratkem obravnavala tudi Zvezna gospodarska zbornica. Upamo in pričakujemo, da bo ta — po našem mišljenju nedvomno najbolj primeren razsodnik — znal ne le pomiriti
razburjene duhove, marveč bo o predvideni investiciji El Niš znal spregovoriti s trdnimi argumenti tistega gospodarskega besednjaka, kot ga želimo uveljaviti na vseh področjih uresničevanja gospodarske in družbene reforme.
Slednjič pa gre še za nekaj: račune zaradi tako imenovanih »političnih investicij« — nekako tako bi lahko razumeli tudi gradnjo baterijske tovarne v v sklopu El Niš — tako ali drugače plačuje vsa naša družba. Načelno smo take investicije, že obsodili in sklenili, da se v nove ne bi smeli več spuščati: Ali pa smo jih sposobni preprečiti tudi v praksi?
MILAN GOVEKAR
V'">	' ■■ ^-tj ■'	H/;
POHIŠTVO
VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970
Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA
ALEKSANDRA	Za vas izdeluje
ali nova florida	BREST Cerknica
Znane so težave, s katerimi se ubadajo jugoslovanske železnice. Tako tehnična zastarelost njihovih naprav kot zastarel tarifni sistem onemogočata, da bi se železniške organizacije enakopravno vključile v prometno tržišče. Seveda sta oba ta pogoja gospodarjenja medsebojno odvisna.
se cene prevoza na konkretni relaciji določajo skladno s stroški prevoza. Na tej osnovi naj se izvrši tudi selekcija med prevozniki. Zvezna gospodarska zbornica pa je tak predlog železničarjev zavrnila. Ne da bi bila proti vsakemu povišanju tarif, saj je celo sama predlagala določeno zvišanje
Ostro na račun zvezne gospodarske zbornice
V čem je zastarel sistem tarif v železniških prevozih, smo že večkrat pisali. Ponovimo kratko: masovno blago, zlasti surovine, se prevažajo pod dejanskimi stroški prevoza, medtem ko se finalni izdelki prevažajo po tarifah,, ki so bistveno višje, kot so. stroški prevoza. Železnica, ki danes ni več v monopolnem položaju in nima več statusa javne službe, zaradi takega sistema tarif ugotavlja, da ji blago z visokimi tarifami odteka k drugim prevoznikom, ostaja pa ji prevoz blaga, ki se prevaža izpod višine stroškov. Izgube pri železnici so tako . neizbežne. Z narodnogospodarskega vidika pa pomeni tak tarifni sistem ohranjevanje odnosov v cenah blaga, ki ne odraža dejanskih stroškov — in tako se vzdržujejo podjetja, ki bi ob realnih odnosih v cenah morala že temeljito razmisliti o svoji rentabilnosti.
O tem in tako je na prvi seji konference ZKS govoril ZDENKO KUŠTRIN, ki je dejal, da gre v tem primeru za izredno velik in pomemben ostanek administrativnega sistema v našem blagovnem gospodarstvu. Za železnico pomeni torej boj za reformo boj za spreminjanje sedanjih odnosov in odpravo anomalij, kar pa je pogosto' zvezano s težkimi operacijami.
Predlog slovenskih železničarjev je po mnenju tov. Kuštrina izrazito na pozicijah reforme. Njegovo bistvo je, da
tarif, toda linearno zvišanje.’ Železničarji so to ocenili kot pristajanje na višje cene, kakršne lahko vodijo le v inflacijo, prizadele pa bi predvsem tiste, ki že tako gospodarijo pod splošnimi normami gospodarjenja.
V tem primeru se je tudi izkazalo, kako administrativni posegi niso združljivi S samoupravljanjem. Ni naključje, je dejal Zdenko Kuštrin^ da so organi zvezne gospodarske zbornice ne le odklonili predlog železničarjev, marveč so tako tudi napadli, seveda na prikrit način, tudi sistem samoupravljanja na železnici. Železničarjem so dali lekcijo* da je njihovih težav krivo V bistvu samoupravljanje, ki vodi v decentralizacijo. Menili so, da so železnice velik* integriran tehnološki sistem, ki ga je treba le tesneje združiti in povezati, pa bo tudi problemov konec.
O čem govori izkušnja železničarjev? Da je treba Z izostrenim posluhom pokazati na protireformne in protisa-moupravne težnje povsod, kjer se zakrivajo z avtoriteto višjih mest ali pod videzom velike strokovnosti. Danes jo vsakdo v načelu za reformo in za samoupravljanje — zato je v konkretnih primerih potrebno protireformne težnosti temeljiteje analizirati in jih javno idejnopolitično oceniti, kajti njihovi nosilci odkritega soočenja z našo samoupravno družbo ne prenesejo.
S. G.

KEMOFARMACIJA • # TA PROSTOR SMO ODSTOPILI LJUBLJANSKEMU PODJETJU KEMOFARMACIJA • # TA PROSTOR SMO ODSTOPILI LJUBLJANSKEMU PODJETJU KEMOFARMACIJA • # TA PROSTOR SMO O
k	•
M LJUBLJANSKA KEMOFARMACIJA BO DOSEGLA V LETOŠNJEM LETU 180 MILIJONOV N DINARJEV REALIZACIJE
Strogi do domačih in tujih dobaviteljev
V Metelkovi ulici v Ljubljani, kjer so nedavno zrasli novi poslovni prostori Kemofarmacije, smo se pred dnevi pogovarjali o prehojeni poti tega številčno majhnega kolektiva, ki pa šteje po svoji letni realizaciji med ihaše, če lahko tako zapišemo, najuglednejše delovne organizacije. V razgovoru so sodelovali: mr. ph. Uroš Rupreht — generalni direktor, inž. Milan Jenko — direktor finančnega sektorja, dipl. pravnik Štefan Mikec — direktor splošnega sektorja, Savo Belingar — predsednik delavskega sveta in Milica Sagmeister — predsednica upravnega odbora.
Ljubljanska Kemofarmacija, podjetje za promet s farmacevtskim . materialom, je bilo ustanovljeno kmalu po osvoboditvi, natančneje: 14. oktobra 1947. leta.
Prvi koraki številčno skromnega kolektiva niso obetali kdovekaj, najmanj pa to, kar predstavlja danes Kemofarmacija doma in na tujem.
Delo v napol razpadlih lesenih barakah je bilo vse prej kot prijetno. Vse je bilo potrebno zagrabiti pri temeljih. »■Na sveže« je bilo potrebno organizirati delo in si zamisliti razvoj podjetja, ki so ga v Prvi vrsti narekovale potrebe tržišča.
OBSEŽEN POSLOVNI PROMET
Čeprav marsikdo misli, da je Kemofarmacija podjetje le za promet s farmacevtskim materialom, je njen poslovni Predmet precej širši. Tako trguje na domačem trgu na debelo s sanitetnim materialom. medicinskimi instrumenti in aparati ter z opremo za zdravstvene ustanove, inštitute in laboratorije. Trguje tudi s farmacevtskimi in laboratorijskimi kemikalijami, barvili in podlogami, z obvezilnim materialom in s standčevino, s higi-®nsko-kozmetičnimi sredstvi, s serumi in vakcinami, z vitaminskimi, mineralnimi in an-tibiočniimi krvnimi mešanicami itd., itd.
Podobno kot na domačem
je tudi na zunanjem trgu poslovni predmet Kemofarmacije razmeroma obsežen. Podjetje se namreč ukvarja z izvozom in uvozom medicinskih in farmacevtskih proizvodov in medicinskih instrumentov, galanterijskega in bazarskega blaga ter igrač, proizvodov iz gume, kavčuka in plastičnih mas. Poleg tega zastopa Kemofarmacija tudi farmacevst-sko kemična in kozmetična podjetja ter proizvajalce medicinske in laboratorijske opreme; s tem v zvezi vzdržuje Kemofarmacija tudi konsignacijska skladišča tujih podjetij.
Ne glede na to, da se podjetje v glavnem ukvarja s trgovanjem, pa je razvilo tudi proizvodno dejavnost. Naj na tem mestu omenimo le proizvodnjo farmacevtskih, veterinarskih in kozmetičnih sred-Sitev.
Eno z drugim: od najbolj skromnih začetkov, ko podjetje tako rekoč ni imelo ne osnovnih ne obratnih sredstev, je v dobrih 22 letih zrasla Kemofarmacija v izredno močno in ugledno gospodarsko organizacijo, ki dobiva tako doma kot na tujem iz leta v leto večjo veljavo.
OB NESPREMENJENIH CENAH VSE VEČJA REALIZACIJA
Dobrih šest let je tega, kar je delavski svet podjetja oce-
nil, da delovna organizacija stagnira. Ob tem spoznanju so se samoupravni organi Kemofarmacija odločili za radikalne ukrepe, ki naj bi zagotovili nadaljnjo rast podjetja.
Pot, ki so jo takrat začrtali samoupravni organi Kemofarmacije, je bila vse prej kot lahka. Zahtevala je veliko naporov in še več samoodpove-dovanja. Vendar današnji rezultati kažejo, da je bila takrat začrtana pot tudi pravilna in da se je trud dobro obrestoval..
Ob minimalnem povečanju števila zaposlenih je podjetje ob boljši organizaciji dela doseglo v minulih letih veliko ugodnejše ekonomske rezultate. V ponazoritev naslednje:
9 pred petimi leti, ko je zaposlovala Kemofarmacija 121 delavcev, je znašal letni bruto promet podjetja 40 milijonov N-dinarjev;
0 danes je naraslo število delavcev v Kemofarmaciji v poprečju na 160, realizacija pa se je več kot početverila; medtem ko je znašala minulo leto
170 milijonov* bo letos dosegla že 180 milijonov novih dinarjev.
Ob tem moramo zapisati še naslednje: ko je nastopila gospodarska reforma, je znižala Kemofarmacija cene domačim zdravilom za celih 10 %; te cene vse do danes niso porasle.
Skratka, ob minimalnem povečanju števila delavcev in ob korenitih organizacij sko-teh-ničnih spremembah je uspelo Kemofarmaciji v minulih letih to, kar si številna naša podjetja prizadevajo dolga leta.
3.000	m2 NOVIH POSLOVNIH POVRŠIN
Da je bilo podjetje kos vse večjim zahtevam trga, se je moralo lotiti med drugim tudi adaptacije svojih starih in gradnje novih poslovnih prostorov. Če bi danes, ko so' gradbena dela v Kemofairma-ciji tako rekoč zaključena, primerjali zdajšnje podjetje s tistim izpred nekaj let, bi ga le steška prepoznali. Z lastnimi
...........
sredstvi pa tudi s pomočjo kreditov je adaptirala Kemofarmacija blizu 1.500 m2 starih poslovnih prostorov in zgradila povsem nov objekt s
3.000	m2 poslovnega prostora.
Podjetje je moralo seveda globoko seči v žep, da je uspelo realizirati svoje načrte. Potrebne investicije so namreč znašale blizu 6 milijonov N-dinarjev; kljub temu pa bo Kemofarmacija predvidoma uspela že v teku letošnjega leta vrniti vse kredite. Če se ne bi samoupravni organi že pred časom odločili za delitveno razmerje dohodka 65:35 v korist skladov, ki velja za pravilo v podjetju že nekaj let, uresničenje tako zahtevnih načrtov zagotovo ne bi bilo izvedljivo.
V SVOJIH ROKAH 65% ZUNANJE TRGOVINE
Že uvodoma smo poudarili, da šteje v poslovni predmet Kemofarmacije tudi zunanja trgovina. Podjetje ima namreč danes v svojih rokah že blizu
65 % zunanje trgovine v svoji dejavnosti.
K temu so seveda v prvi vrsti pripomogle tako nizke cene kot kvalitetno delo v analitskih laboratorijih Kemofarmacije. Podjetje je namreč polno odgovorno za vse, kar da v promet, za vse, kar uvozi, posreduje in proizvede. Vsaka kemikalija, ki zapusti skladišče Kemofarmacije, ima etiketo in številko opravljene analize. In ker analitiki v laboratorijih Kemofarmacije ne poznajo kompromisov in se v polni meri zavedajo odgovornosti svojega dela — kvaliteta kemikalij mora namreč vedno ustrezati standardom — na svojem področju dela v Jugoslaviji nimajo prave konkurence.
Kemofarmacija je stroga tako do domačih kot do tujih dobaviteljev. Zato je delo njenega analitskega laboratorija cenjeno po vsem svetu.
In to je ed,en izmed glavnih adutov podjetja, ki ga v komercialnem pogledu tudi uspešno izkorišča.
Vzorčne vitrine v prodajnem oddelku Kemofarmacije
. ............
Novo poslopje Kemofarmacije v Metelkovi ulici v Ljubljani
*0*<:^«O*O*O* 0#0*0»0«0«0*0*0»0«C>*0*0*0«0*0*0*0«0«<^0«0«0*0«0*G*0*0*0*0*0*0*0*0«0»0«C>«0*0*C; e :V; *c'^0*0*0«0*0«0*0«0*0«0#0*v0*0*0>«0-*0»0*0*c>»0*0«0*
Izobraževanje in kultura
O preobrazbi izobraževanja
Najusodnejše in najtežje vprašanje našega časa
V stiski, ki v njej danes resnično smo, se pferado dogaja, da izgubljamo širša obzorja. Tako je dejal na nedavni seji konference ZKS Ivo Tavčar, ko je utemeljeval potrebo po globalni preobrazbi izobraževanja pri nas.
Trudimo se, da bi finančno sanirali prosveto in -predvsem izboljšali nezavidljiv gmotni položaj prosvetnega delavca. Toda iz krize ne bomo izšli in resnične ozdravitve šolstva ne bo, če ne bomo v temeljih, seveda postopno, spremenili tako družbenega položaja izobraževanja kot izobraževanje samo. A nas so težave tako pritisnile ob tla, da prevladuje razpoloženje, ki je skorajda nestrpno do razpravljanja o reformi in o prihodnosti še posebej in ki je zelo močno pod vplivom neugodne sedanjosti. Vendar se znaki osveščanja že pojavljajo. Zato je čas, da gremo v odločen idejno-političen boj za reformo in da pridobimo zanjo večino prosvetnih delavcev, saj naposled le-ta odpira edino perspektivo.
Ivo Tavčar pa je tudli opozoril, da moramo reformi dati pravi smisel in pomen in preprečiti, da bi ta smisel in pomen kdorkoli spremenil v nasprotje reforme. Kot primer je navedel nedavne kritike, rojene iz stiske, češ da smo preveč razvili naše šolstvo tako srednje kot visoko, čeprav Zdaj že ugotavljamo, kako zaostajamo po številu visoko izobraženih za drugimi republikami. Omenil je tudi kritike, naslovljene na izobraževanje ob delu, češ da z njim tratimo denar, kil nam ga že tako primanjkuje za šolstvo. Slišijo se tud-j kritike, da je odveč izobraževanje ob delu, saj imamo težave že pri zaposlitvi mladine, ki po rednem šolanju ne najde ustrezne zaposlitve. Iz celote izdvojehjf in kratkovidni pogledi na izobraževanje so tako zavrl! tiste težnje, ki so odražale dolgoročne vidike izobraževanja. Vendar je treba ob tem prižnajtd, je dejal Tavčar, da so številne kritike opozorile tudi-na naše resnične slabosti in da so nas Zlasti opozorile, kako šibko so pripravljene naše reformne akcije in kako je v njih še vedno mnogo improvizacije. Zato je misel, Zapisana v resoluciji konference ZKS, da bo namreč reforma izobraževanja zahtevala velike strokovne in znanstvene napore, ustrezne organizacijske ukrepe in večja materialna sredstva, še kako na mestu. Ko je' Tavčar tudi citiral misel francoskega akademika Jeana Foura-stieja o tem, da je izobraževanje poraslo najusodnejše na najtežje Vprašanje našega časa, je ob tem Ugotovil' da bosta v tem pogledu zaradi skupnega interesa, sedanjega in prihodnjega, morala politika in znanost najtesneje sodelovati.
Stalno dopolnilno izobraževanje ni nekaj, kar si je nekdo izmislil, ker hoče biti moderen ...
V čem je perspektiva planiranja izobraževanja, to je bilo eno izmed številnih vprašanj, o katerih je govoril lani poleti zbranim vodilnim in strokovnim delavcem slovenskih delavskih univerz ing. Marko Bulc, član ZIS. Misli, izrečene o globalni preobrazbi izobraževanja pri nas, ne zastarajo v nekaj mesecih. Danes so prav tako aktualne kot takrat, morda še bolj, saj je splošno ozračje za razgovor o tej temi mnogo ugodnejše spričo vedno širšega spoznavanja vloge posameznikove izobrazbe v uresničevanju družbene in gospodarske reforme.
Več ali manj je tudi pri nas že vsem jasno, je takrat dejal Bulc, da nobeno znanje ni nikoli dokončano in da živimo v času, v katerem ni obdobja človekove starosti, v katerem se Uči in obdobja, v katerem zna, kar se je naučil. Ni več mladeniške in zrele dobe glede uče-nja! Včasih je bila jasno opredeljena doba do 20. leta, ko se človek uči, potem je prišla doba polnoletnosti, v kateri je človek znal in uporabljal sadove naučenega znanja.
Danes je vsem, ki raziskujejo ta vprašanja jasno, da taka opredelitev več ne drži in da se na njej ne morejo graditi nova pota vzgoje in izobraževanja. Tehnološka in znanstvena revolucija, začeta v 19. stoletju, je namreč dosegla tak razvoj, da v razvitih družbah že danes zahteva, da človek v teku svoje delovne dobe menja svoj poklic, svoje delovno področje 6 do 17-krat v Ameriki, 7 do 8-krat na Švedskem; 4 do 6-krat v Franciji in Italiji, Torej kaže, da moramo tudi iz naših pojmovanj izbrisati tisti tolikokrat ponovljeni izrek: >Kar se je Janezek naučil, to Janez zna«. Ljudje delajo popolnoma nove stvari, stvari, ki nimajo nobene zveze s
tem, kar so delali in se naučili prej. Gre za popolno preoblikovanje potrebnega znanja, saj često ne gre niti za rdečo nit v kontinuiteti znanja, razen v najosnovnejših znanjih.
Iz teh vidikov, ki so danes prisotni v svetu, pravzaprav izhaja zahteva po kontinuiranem, permanentnem izobraževanju. To torej ni nekaj, kar si je nekdo izmislil, da bi bil moderen. To je imperativ današnjega, še bolj pa jutrišnjega dne.
Ko je Bulc ugotovil, da smo tudi pri nas vgradili v teze o izobraževanju, o katerih je razpravljala zvezna skupščina, bistvene značilnosti izobraževalnega koncepta, ki je danes prisoten v svetu in dali primeren poudarek izobraževanju zaposlenih, pa je dodal, da je v tezah vendarle še prisotna zaverovanost v naš obstoječi izobraževalni sistem, glede na življenje, ki smo ga sami živeli včeraj. Navedel je primer:
Med tri in pol milijoni zaposlenih v Jugoslaviji lahko ločimo nekaj kategorij. Najmočnejša je verjetno kategorija — premalo zaposleni, sledi pa ji — neustrezno zaposleni. Ti dve kategoriji predstavljata tri četrtine zaposlenih. Toda kadar se pogovarjamo o zaposlovanju, govorimo najčešče le o nezaposlenih. Prav je, % da sc o njih pogovarjamo, še posebej zato, ker je kvalifikacijska struktura nezaposlenih pogosto boljša od zaposlenih. Vendar se moramo prvenstveno pogovarjati o prvi in drugi kategoriji, t. 1. o premalo zaposlenih in o neustrezno zaposlenih. če se bomo začeli pogovarjati o teh, potem bomo videli, da je naš vzgojno izobraževalni sistem gluh za te naloge. Nenadoma bomo ugotovili, da se brigamo samo za nove generacije, obstoječe, na katerih temelji vse novo, pa prepuščamo njim samim...	t
MORALI SMO PRITI DO NEKIH SKUPNIH DRUŽBENIH POGOJEV
Konec lanskega decembra, ko sta pristojna odbora Zbora narodov In Prosvetnokulturnega zbora zvezne skupščine sprejela »Predlog resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah«, je uredništvo Ekonomske politike zastavilo predsedniku Zveznega sveta za prosveto in kulturo Vu-kašinu Mičunoviču vrsto zanimivih vprašanj v zvezi z načrtovanim konceptom izobraževalnega sistema v Jugoslaviji. Med drugim je, izpraševani odgovoril tudi na vprašanje, kako dolgo je nastajal in »dozoreval« koncept, ki naj dobi svoj izraz v »resoluciji«.
»Vidite, je dejal, mnogi mislijo, da smo dolgo pripravljali ta dokument, ki ga bo sprejemala skupščina (zvezna). Menda teče zdaj peto leto, kar pripravljamo ta dokument...
... Reforma je spodbudila in pospešila dinamiko gospodarskega razvoja in demokratizacijo družbe, to pa je porodilo zahtevo in tudi možnost, da so se dejavniki izven izobraževalne sfere začeli boriti za to, da bi upoštevali in uresničevali njihove interese in tako so se začele javljati tudi zahteve nasproti šoli. Prvi prodor v smislu uresničevanja teh zahtev so opravile s svojim delom delavske univerze. Prevzemale so del dela pri došolanju ljudi in del dela pri izvenšolskem izobraževanju...
... Torej nam je bilo potrebnega precej časa, da smo osvojili spoznanje o tem, da je znanje proizvodna sila in da je izobraževanje dejavnost, ki daje to znanje. Toda ne izobraževanje v smislu klasične šole, marveč izobraževanje, organizirano kot permanentna dejavnost. Ce gledamo na načrt resolucije kot na neke vrste bilanco tistega, do Česar smo se dokopali v preoblikovanju družbene zavesti, potem se zdi, da je bilo nujno, da je medtem poteklo pet let. 2e poprej bi lahko našteli vse tiste zahteve, ki so zdaj našle svoje mesto v načrtu resolucije, toda s tem ne bi dosti dosegli. Morali smo prijtodo nekih skupnih družbenih pogojev, da smo začeli razgovoifKpravih vprašanjih in da iščemo zanje prave rešitve...«
OB ROB OBČNEMU ZBORU ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE
KLIC PO OSVEŽITVI
Poiskati značilnosti občnega zbora stanovske organizacije, kakršna je Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ni lahka stvar. Razlogov za to je več In ni poslednji, da se v obdobju, ki ga označujemo z večjo ali manjšo krizo gledališč na Slovenskem, napisane besede in njihov pomen s tem v zvezi zelo natančno merijo. Končno je to fudi prav.
Naj torej tvegam in poskušam s srečno roko opraviti Selekcijo nekaterih značilnosti. tega občnega zbora. Za uvod naj ponovim besede dosedanjega predsednika Aleksandra Valiča, ki je izrazil željo, da bi zaključki zbora usmerili delo v realnejše in vplivnejše tokove in dodam sama po občnem zboru, da je želja bila zelo skromno uresničena. V prepričanju, da osnovni problemi gledališč, njihovega samoupravljanja in njihovega materialnega položaja ne bodo zadovoljivo rešeni vse dotlej, dokler ne dobimo gledališkega zakona, so udeleženci zbora sklenili nasloviti na Skupščino SRS zahtevo, da s sprejemom zakona kar se da najbolj pohiti. Zahteva je verjetno zelo utemeljena — čeprav ocene na občnerri zboru o tem, kolikšen je bil doslej interes dramskih umetnikov za snovanje tega zakona, nekako ni sorazmerna tej naglici. Slišali smo, da razen mariborskega pododbora v žVe?i z osnutkom zakona hi bilo it vrst ostalih delavcev, ki naj jim ta Zakon odpre nove perspektive dela, opaziti kaj več soustvarjalnih naporov. In zdi se ml vredno omeniti morebitno iluzijo, da konkretne odnose in razmerja, bodisi po. kulturnih ali materialnih merilih, lahko do kraja razreši zakon. Konkretnega an-
gažiranja dramskih umetnikov katerikoli zakon gotovo ne bo nadomestil.
O iskanju vsebinske podobe delovanja ih močnejšega vplivanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije — kajti tudi tod je neka kriza — je na občnem zboru marsikdo razmišljal. V enem izmed poročil smo slišali samokritično ugotovitev, da žal na vsakem občnem zboru predvsem in največ govore o kolektivnih pogodbah z RTV in filmskimi podjetji, medtem ko se na primer sodrugi v Srbiji lahko ponašajo ne le z marsikatero uspešno izpeljano akcijo v materialno korist srbskih dramskih umetnikov, pač pa tudi z marsikatero kulturno vredno in družbeno pomembno akcijo.
Ker so delovne razmere in vrednotenje umetniškega dela izven gledaliških hiš za člane združenja izrednega pomena, so tudi tokrat govorili o perspektivnem reševanju tega problema, o novi možnosti sklepanja pogodb med avtorsko agencijo kot predstavnikom izvajalčevih pravic in RTV Ljubljana oziroma filmskimi podjetji. Tudi tokrat, kot že nekaj let nazaj, pa So padale besede o »stavkokazih«, ki rušijo napore za kolektivne pogodbe in pristajajo na nižje honorarje, se pravi na neprimerno vrednotenje dela. Naj
bo kakorkoli, veliko modrost ob tem je povedal nekdo, ki je citiral mnenje nekega mladega umetnika: Nočem kvariti vaše akcije, a živeti moram. Tudi to se v realnosti dogaja.
Zelo velik poudarek, pa je dal letošnji občni zbor spoznanju, da je vrata združenja potrebno širše odpreti mladim ljudem, absolventom ih diplomantom akademije, kakor tudi skozi redno delo preizkušenim talentiranim amaterjem. Zaradi poživitve društvenega dela; zara->di stanovskih problemov tudi tistih mladih, za katere možnost do dela še ni realnost in katerih strokovno in umetniško pripravljenost še premalo preverjamo; zaradi stimulacije njihove umetniške zainteresiranosti in drugo. In morda ni od muh dodati, da bo morebiti res prekrvavitev združenja z mladimi, tudi z njihovimi interesi in njihovimi pogledi na pota gledališča in gledališčnikov, prinesla na prihodnji občni zbor večji obisk v dvoranah in večjo zavzetost.
SONJA GAŠPERŠIČ
	OKNA
inles	VRATA
BbbbsbbmA	POLKNA
	PRODAJA
ribnica	NA KREDIT
ŠE ENO NOVO DELOVNO PODROČJE LITIJSKE DELAVSKE UNIVERZE
Profesorji med gospodarstveniki
• /*
O bogati in razvejani dejavnosti litijske delavske univerze smo na straneh naiega časnika že nekajkrat poročali. Vodstvo te izobraževalne ustanove pa ni zadovoljno z doseženimi rezultati. Vztrajno išče nova področja svoje dejavnosti in sl kljub težavam, s katerimi se srečuje v razširjanju procesa izobraževanja ljudi, nabira novih spoznanj in Izkušenj.
V tej izobraževalni ustanovi so namreč pred nedavnim razširili svoje že tako bogato in plodno sodelovanje z ljubljansko Ekonomsko fakulteto. Z njeno pomočjo je delavska univerza začela prirejati tudi strokovna predavanja za gospodarstvenike. Center za izredni študij bo v sodelovanju s profesorji ljubljanske Ekonomske fakultete organiziral vrsto predavanj po podjetjih z namenom, da bi zlasti vodilne delavce, pa tudi druge,* seznanjali z dosežki ekonomskih znanosti. Med zanimivimi temami, ki so jih izbrali, se bodo zvrstila predavanja o sodobnih metodah planiranja, kot planiranje produktivnosti, rentabilnosti, planiranje nabave, planiranje internih transportov in podobno. Zanimive bodo tudi teme s področja mehanografske obdelave podatkov, in sicer uporabe elektronskih računalnikov v gospodarstvu, skladiščenja in oblikovanja struktur podatkov, zbiranje in ustvarjanje podatkov v administrativnih službah. Profesorji ljubljanske Ekonomska fakultete bodo poleg tega preda-
vali o finančnem poslovanju, računovodski službi, zlasti v zvezi z vrednotenjem zalog na obratna sredstva in finančnih rezultatov, o vplivu obsega poslovanja na finančne rezultate in odločitve na osnovi variabilnih stroškov, prisojanja in obračunov storitev ob Uporabi standardov ter presojanja uspešnosti poslovanja in podobno.
VSESTRANSKI RAZMAH
Litijska delavska univerza bo letos izobraževala okrog 4000 odraslih in mladih ljudi. Zanimivo je, da je njen lanski promet znašal že okrog 600.000 din in se je torej^ uvrstila med največje izobraževalne ustanove v Sloveniji. Za letos si je univerza zastavila izredno širok in zahteven program.
Naj omenimo, da se je celo lotila obnove kinematografa v Litiji. Po njeni zaslugi bodo temeljito obnovili dvorano in poslopje. Prizadeva si tudi za razširitev obstoječe knjižnice, ker je na njenih policah za zdaj samo okrog 5000 edicij. Lani so
sicer kupili okrog 400 novih leposlovnih in strokovnih knjig, vendar je to za litijske potrebe premalo. Prav posebej pa bi želeli posredovati dobro knjigo na litijfko podeželje, ki je zelo obsežno, nima pa nobenih možnosti za obstoj in delovanje svojih podružničnih knjižnic. V delavski univerzi se zavzemajo za to, da bi ljudem na vaškem območju nudili vsaj potujoče kovčke knjig. Za to pa bi potrebovali najmanj 40 odstotkov več denarja kot ga prejemajo zdaj.
MILAN VIDIC
y>Te diplome pa lahko kar raztrgate...«
V novoletni številki DELAVSKE ENOTNOSTI je tov. prof. JOŽE VALENTINČIČ v članku z istim naslovom pisal o tem, kako se vrednotijo listine, ki jih zaposleni delavci dobivajo po končanem izrednem študiju na različnih vrstah in stopnjah šol. Ugotovil je, da imajo v marsikateri delovni organizaciji oziroma posamezniki v njih, dvojna merila za spričevala, pri čemer seveda spričevala rednih študentov pri njih več veljajo.
Pa vendar naši zakoni omogočajo, da lahko vsakdo, ki ni v predpisanem roku uspešno končal osnovne šole, kasneje obiskuje osnovno šolo za odrasle; da lahko vsakdo izredno študira na srednjih, višjih in visokih šolah po programih, ki so jih potrdili državni organi. Vse to je urejeno v zakonskih in drugih izvršilnih predpisih, vključno do izpitov, ocenjevanja ter izdajanja spričeval in diplom. Učni programi za izredne študente so enaki tistim iz redne šole, le pri osnovni šoli za odrasle je pri nekaterih predmetih nekoliko manj ur. Različno znanje pri enih in drugih pa se končno ugotavlja posamično in vpisuje z ocenami, pri čemer kaže opozoriti na popravne izpite, ki veljajo tudi za izredne učence oziroma študente.
Zal se pri nas marsikje še ne zavedajo, da iz različnih vzrokov vsi mladi ljudje nikoli ne bodo odšli na redno Šolanje v srednje in druge šole. Mnogi se za šolanje odločijo šele kasneje ob delu. Zato je povsem normalno, da imamo vsako leto na stotine izrednih dijakov oziroma študentov, ki si žele pridobiti znanje bodisi za delo na delovnem mestu bodisi za zahtevnejše ali drugačno delovno mesto. Vsi tisti, ki podcenjujejo študij in spričevala izrednih študentov, se gotovo ne zavedajo, koliko truda, žrtvovanja je potrebno, da si človek ob delu pridobi dodatno šolsko izobrazbo. Sam delam na takem delovnem mestu, kjer sleherni dan spremljam na desetine delavcev, ki prihajajo na predavanja in k praktičnemu delu in se tako pripravljajo na izpite.
Mnogokrat gre za šudij, ki po svojem obsegu traja več let in ga zmorejo le najbolj Vztrajni. Kaj vse bi lahko povedali tisti delavci, možje in očetje, ki se ob delu in družini trudijo za višjo izobrazbo, tistemu vodilnemu delavcu, ki je dejal, da tako »prigarane* diploma nič ne veljajo... Jaz pa pravim, bolje bi bilo, da bi se zamislili nad dejstvom, da imamo še vedno vse preveč takih, ki za svoje delovno mesto nimajo izobrazbe, a se tudi ne trudijo, da bi si jo pridobili., V LANGERHOLC
pohištvo in oprema, za vaš dom

lesziuia.
centrala ljubljana titova 51
Poletni tečaji tujih jezikov (ali plavanje po nemško in angleško)
^ Delavska univerza »Boris Kidrič« iz Ljubljane bo ob sodelovanju s turistično organizacijo »Alpe-Adria« letos prvič organizirala tudi ii^*enziVlle	jezikov. Na ta način želita omenjeni
f0m®,g0Čltl našim delovnipi ljudem, da bi združili cenen, prijeten in lep dopust s koristnim tečajem tujih jezikov; za začetek m po želji angleščine ali nemščine.
?^aSfa.n?»u bi ,etos organizirali dva takšna, tri tedne trajajoča tečaja, ki bi bila v Pulju in bi se začela 5. junija, oziroma 27 julija.
• « te?aJa potekala po programu običajnih intenzivnih tečajev, bi vsi tisti, ki bi z uspehom zaključili tečaj, šolanje lahko nadaljevali L?kvir£ r^dnJ?.Jte^ajev1 Jezikov, ki jih organizira delavska uni-verza »Boris Kidrič« Ljubljana ali katera druga delavska univerza.
Z željo, da bi se tečajniki kar najbolje počutili, ho turistična agencija »Alpe-Adria« poskrbela tudi za to, da bi skupaj s tečajniki lahko letovali tudi njihovi svojci, v ta namen bodo poskrbeli tudi za posebno varstvo otrok v starosti od treh do dvanajstih let Jeseni bomo še poročali o uspehu prvih tovrstnih jezikovnih tečajev pn nas.	-mG
POROČAJO NAM
•	Slovenska Bistrica:
INICIATIVNI ODBOR KULTURNE SKUPNOS
.._„Y	o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in
žl" n'!r.“7!n:IU kulturnih dejavnosti, ki Je bila v Slovenski Bistrici v i F<Y,ld?r|al V1°S° republike pri ohranjanju kulturnih spon "j.1'”J; ? , š”lh J® v. ‘eJ občini zelo veliko in v zvezi z njih ohranjanj, nastajajo tudi glavni problemi financiranja kulture v občini Polee te so poudarili vlogo kulturno amaterske dejavnosti na svojem območju ima zlasti na podeželju tradicijo in sposobne kadre in bo torej pri t programiranju kulturnega življenja v občini nanjo potrebno i PS S<° tudi na Potrebo večje organiziranosti v republi kulturne izmenjave z zamejskimi Slovenci. Izvolili so tudi inici tivm odbor za občinsko kulturno skupnost.
VIKTOR HORVAT
•	Obala: LIKOVNIKI-AMATERJI PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO
v okviru Obalnega sindikalnega sveta Koper je v preteklem le ®eJati »ekčiJa likoVnikov-amaterjev. Junija lani je v počastit SO. obletnice sindikatov sekcija pripravila razstavo v Kopru, ki ie le uspela. Pred novim letom je člane sekeiie povabil Obalni slndikal svet na srečanje, na katcr-m so jim izrekli zahvalo za pri7-d»vnost izročili sekciji denarno podporo. Člani sekcije pa so sklenili, dr, bor podobno razstavo, le ie z večjim itevilom razstavljavcev, priredili -letošnjem prvem maju.
K. C
Šport
............... na OBČNEM ZBORU OSS SLOVENSKA BISTRICA SO RAZPRAVLJALI
________ [ TUDI O REKREACIJI ZAPOSLENIH
KRATKO IN JEDRNATO
• LJUBLJANA
Tudi letošnje zimske počitnice bo preživelo več kot 1000 študentov-smučarjev na najbolj 'znanih smučiščih Gorenjske. Vsak študent, na univerzi računajo, da jih bo blizu 1100, bo preživel na dilcah sedem dni. Polna cena bivanja bo veljala v Kranjski gori 270 dinarjev, v drugih krajih pa 235. Študenti bodo plačali seveda precej manj, ker bodo del stroškov krile fakultete oziroma komisija za zunajar-madno, tehnično in telesno vzgojo pri univerzitetnem svetu.
• NOVO MESTO
Novomeški košarkarji bodo ta mesec začeli redno trenirati v telovadnici gimnazije. Treninge bo vodil Andrej Petrič, ki se je vrnil iz ZRN. Novomeški ljubitelji košarke pričakujejo odslej dalje boljše uspehe, kot so jih dosegli Novomeš-čani v jesenskem delu prvenstva.
• MEDVODE
Ekipa smučarjev tovarne Color je gostovala v avstrijskem mestu Bad Kleinkir- • chenheim, kjer se je pome- • rila z ekipo Vianova Kuns- \ tharz v veleslalomu. Na 1100 j metrov dolgi progi z 23 vra- Z tci je nastopilo 54 tekmo- : valcev in tekmovalk v treh j kategorijah. Ekipno zmago j in prehodni pokal so osvo- \ jili domačini in se tako od- Z dolžili za lanski neuspeh na i Voglu.
Rezultati:
Člani do 32 let: 1. ing. Daimer (V); 2. Matijevec (C); 3. Supper (V). Člani nad 32 let: 1. Rožnik (C);
2. ing. Zatloukal (V); 3. dr. Kolmagr (V).
Članice: 1. ing. Kaufmanu; 2. Fisher; 3. Kin-zelmann (vse Vianova)
F. ROZMAN
# SLOVENSKA BISTRICA
V	organizaciji šahovskega društva Slov. Bistrica je bil društveni brzoturnir, ki se ga je udeležilo veliko število članov,
Turnir, kakor tudi društveno prvenstvo posameznikov, sta namenjena predvsem pripravam na srečanja v štajerski šahovski ligi, ki se bo pričela že prihodnji mesec.
Največ uspeha na turnirju je imel Soršak Franc, ki je osvojil 11 točk. Sledijo: Lešnik Maks 9,5, Vreš Istok 8, Repnik Konrad 8, Burič Nikola 7,5 točk itd.
V. H.
šahovsko društvo v Slov. Bistrici je organiziralo društveno šahovsko prvenstvo posameznikov v dveh skupinah. V prvi tekmujejo drugo in tretjekategorniki, v drugi skupini pa četrto-kategorniki in člani brez kategorij.
V	prvi skupini trenutno vodita Soršak Franc in ina. Cisar Štefan ( ki ima dve srečanji manj) s 7,5 točke. Sledijo: Repnik Konrad 6,5, Soster Anton 6 točk, Burič Nikola itd.
V drugi skupini vodi Ivankovič Simon pred Ivančič Danilom.	V. H.

Letni dopust naj služi oddihu in sprostitvi!
r	-
Komisija za rekreacijo pri ObSS sodi, da je število aktivnih delavcev na športnem področju kljub vsemu še vedno nizko in da bo potrebno rekreacijo v prihodnje še bolj popularizirati
»•Vse večje želje po višji stopnji produktivnosti zahtevajo od delavcev, da se na delovni proces tudi pripravljajo. Ob tem se seveda vse bolj pogosto poraja vprašanje, kako in kje nuditi delovnemu človeku čim boljše pogoje za reprodukcijo lastne delovne sile. Ugotavljamo, da so zastavljeni koncepti na tem področju naleteli na ugoden odmev pri delovnih organizacijah, vendar da vse skupaj še vedno ne temelji na racionalni osnovi,« smo slišali na minulem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Slovenski Bistrici.
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI NA POHORJU
Tudi v letu 1968 je organizirala komisija za rekreacijo športne igre sindikatov občine Slovenska Bistrica in to v sedmih disciplinah. Komisija se je odločila za tiste panoge, za katere vlada med delavci največji interes.
V Slovenski Bistrici danes ugotavljajo, da dobivajo igre vse večji pomen, saj se jih udeležuje iz leta v leto večje število
nnrsT
POHIŠTVO
delavcev. Na tretjih igrah, to je leta 1968, je sodelovalo že 16 osnovnih organizacij, tekmovalci pa so se pomerili v sedmih športnih panogah. Vsega skupaj je bilo več kot 300 nastopajočih...
Komisija sodi, da je ob 5300 zaposlenih to število kljub vsemu nizko, zato bo potrebno v prihodnje rekreacijo še bolj popularizirati in uvesti stalne oblike dej a vnos ti znotraj delovnih kolektivov. Z medobčinskim sodelovanjem so dobile športne igre širši in kvalitetnejši značaj, rezultati pa nazorno kažejo, da so dosegli predstavniki delovnih kolektivov iz Slovenske Bistrice solidne rezultate.
Prav na račun vsakoletnih športnih iger v okviru sodelovanja šestih občin na športnem področju je za minulo leto razdelila komisija za rekreacijo igre na dva dela.
V tem letu se igre nadaljujejo v vseh tistih panogah, ki so vključene v medobčinski program. Istočasno pa pomenijo izbirno tekmovanje za tekme v medobčinskem merilu.
»Možnosti letnega oddiha v domovih delovnih organizacij so iz leta v leto večje kljub nekaterim nesmotrnim odločitvam v preteklosti. Miselnost, da je dopust razkošje, je vse bolj preživeta Pogoji za letovanje naših delavcev pa kljub vsemu še vedno niso najboljši. Ob tem moramo poudariti, da se odpirajo velike možnosti na Pohorju, kjer bi bilo ob angažiranju širšega kroga delovnih organizacij možno ustvariti močan rekreacijski center, ki bo sposoben nuditi delavcem oddih skozi vse leto. Akcija za izgradnjo smučarske vlečnice pa je že v teku...« so povedali na občnem zboru v Slovenski Bistrici.
SKLEPI IN NAČRTI
Naloge oziroma napotki za bodoče delo sindikatov na območju Slovenske Bistrice so na področju skrbi za oddih in rekreacijo zaposlenih naslednje:
9 sindikati bodo morali analitično spremljata višino izplača-
nih regresov in število zaposle-nh, ki ižkoriščajo možnost letnega oddiha;
® vse prepogost pojav je, da delavci v času dopusta izkoriščajo svoj delovni potencial na račun raznih zaposlitev, kar nedvomno negativno vpliva na delovno sposobnost posameznika
in uspeh delovne organizacije sploh;
9 športna društva so finančno še vedno vse premalo močna, da bi lahko vključevala več delovnih ljudi V svojih vrstah in s tem omogočila aktivno rekreativno športno dejavnost.
PRIDOBITEV ZA VRHUNSKE TELOVADCE
NOVA ŠTUDIJSKA TELOVADNICA
Gimnastična zveza Slovenije, zlasti pa njena revija »Gimnastika« si že več kot dve leti intenzivno prizadevata za gradnjo nove študijske telovadnice v Ljubljani. Sedanja študijska telovadnica, v kateri vadijo naši najboljši telovadci: Miro Cerar, Janez Brodnik, Milenko Kersnič. Miloš Vratič, Martin Šrot in drugi, je resnično podobna pravi štali. kot se je izrazil Yukio Endo, vodja japonske reprezentance na mednarodnem gimnastičnem tekmovanju v Ljubljani lani v oktobru.
Prizadevanja Gimnastične zveze Slovenije in revije »Gimnastika« za gradnjo nove študijske telovadnice so te dni že rodila prve sadove. Minulo sredo je inž. Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljane, ponovno sprejel predstavnike Gimnastične zveze Slovenije, kjer so se dogovorili o gradbenem odboru, lokaciji telovadnice in o virih financira-

... da je Planinsko društvo matica v Mariboru že pred novim letom natisnilo program izletov za letošnje leto. Do konca februarja bodo izleti le nedeljski, z mesecem marcem pa bodo na vrsti tudi daljši;
.. da je PD Kozjak* iz Mgribora natisnilo poseben koledar v nakladi 1500 izvodov. I? dohodkov, kj so jih dobili, v reklamne namene, bodo podprli delo društva, še posebej mladinskega odseka;
... da je bil minulo leto najbolj množičen izlet planincev obisk drugega zbora planincev PTT Slovenije pri Poštarski koči pod Ple-šivcem, ki se ga je udeležilo 395 članov, mladincev in pionirjev PD PTT Ljubljana;
... da je v ljubljanskih planinskih PTT društvih včlanjenih kar 850 ljudi. To pomeni, da se je minulo leto vsak pripadnik te organizacije skoraj trikrat udeležil skupnega izleta ali ene izmed akcij društva;
... da je po še vedno nepopolnih podatkih naraslo število organiziranih planincev v minulem letu v Sloveniji od 58.079 v letu 1968 na 59.000.
nja. Nova študijska telovadnica naj bi bila zgrajena na lokaciji poieg Visoke šole za politične vede ob Titovi cesti v Ljubljani. Dimenzije telovadnice bodo predvidoma 40 krat 20 metrov. ■ V njej bo stalno postavljen oder za parterno gimnastiko. Mimogrede povedano: v sedanji študijski telovadnici ga sploh ni mogoče postaviti. Telovadci bodo v novi študijski telovadnici lahko vadili tudi na krogih in preskok, kar jim je bilo zdaj tudi otežkočeno. V telovadnici bosta vselej nameščena po en 'Komplet orodja za moško in po en komplet za žensko gimnastiko. Prostora bo tudi za najmanj 200 gledalcev, na gimnastičnih tekmah pa tudi za blizu 800 do 1000.
Inž, Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljane, je tudi to pot prizadevnim inicia-torjem gradnje študijske telovadnice v Ljubljani obljubil vso podporo mesta. Skupščina me-/ sta Ljubljana naj bi za gradnjo tega prepotrebnega športnega „ 4,.objekta prispevala 50 do 100 milijonov starih dinarjev, del sredstev za gradnjo bo prispeval Komite za šport in telesno kulturo pri izvršnem svetu Slovenije. preostala sredstva pa bo zbral gradbeni odbor od slovenskih gospodarskih organizacij. Nova študijska telovadnica montažnega tipa naj bi bila zgrajena že letos in bo predvidoma veljala 400 milijonov starih dinarjev.
Gradnjo telovadnice bo vodil poseben gradbeni odbor, v katerem bodo športni in družbeno politični delavci, med njimi inž. Jože Valentinčič, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije in predsednik GZS, inž. Ciril Mravlja, direktor Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, inž. arch. Jelo Oman. z Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Miro Cerar, večkratni olimpijski in svetovni prvak v gimnastiki in drugi. Častni predsednik gradbenega Odbora pa bo inž. Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljane.
Ob tej priložnosti naj povemo, da bo Gimnastična zveza Slovenije potem, ko bo telovadnica zgrajena, v njej ustanovila posebno gimnastično društvo, ki bo vzgajalo vrhunske telovadce.
M. Z.
MARKOVCI

ROŽNIK
m
TOVARNA MODNE OBUTVE - LJUBLJANA
LJUBLJANA, TRŽAŠKA 108
KO KUPUJETE OBUTEV, POGLEJTE ŠE NAŠO KOLEKCIJO! NAŠI IZDELKI SO MODERNI IN KVALITETNI!

Čsmprej
Konec minulega meseca je imelo svoj redni občni zbor eno od najboljših telesnovzgojnih društev v ptujski oljčini — TVD Partizan Markovci pri Ptuju.
Morda vse to niti ne bi bilo tako zanimivo, če ne bi bilo to društvo, v katerem so večinoma ljudje s podeželja, na izrazito kmetijskem področju v ptujski občini. Društvo ima danes več kot 350 pripadnikov, ki dosegajo pri svojem delu izredno lepe uspehe. ■ Tako se poleg splošne telesne vzgoje ukvarjajo še z rokometom, nogometom, gimnastiko, plavanjem, kolesarstvom, atletik« in končno tudi z folkloro, saj so prav Markovci zelo dobro poznani širom naše republike po svojih pustnih običajih — kurentih.
Kratek oddih, pa spet na dilce!
KOPER
Tekmovanja ob 8. marcu
Komisija za šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu Koper je razpisala tekmovanje v počastitev 8. marca za ženske v šahu, streljanju in kegljanju. Tekmovanja v omenjenih disciplinah bodo samo posamezno, tekmovalke v šahu pa bodo igrale vsaka z vsako. Tekmovanje naj bi bilo zaključeno 1. marca. Podelitev pokalov, medalj in diplom pa bo v sredo, 4. marca. Komisija ugotavlja, da je iz leta v leto večje število žensk, ki se prijavljajo za razna športna tekmovanja. Posebno številno se udeležujejo športnih tekmovanj v kegljanju, ki postaja vedno bolj množični šport obalnega območja.	K. C.
Sprejet program dela
Komisija za šport in rekreacijo, ki jo že vrsto let uspešno vodi Robert Stropnik iz Tomosa, je sprejela svoj program dela za leto 1970. Iz programa izhaja, da bo v tem letu komisija organizirala dvodnevno rekreacijsko smučanje na Livku, razpisala spomladanske delavsko-športne igre (najboljše ekipe v posameznih disciplinah spomladanskih delavsko-športnih iger se bodo udeležile troboja sindikalnih ekip iz Kopra, Nove Gorice in Postojne), junija bo razpisala tekmovanja v plavanju, jeseni pa jesenske sindikalne športne igre.
CELJE
Zbor nogometnih sodnikov
Pred dnevi so se na 15. skupščini zbrali nogometni sodniki celjske sodniške podzveze. Med udeleženci so bili tudi predstavniki Republiške zveze nogometnih sodnikov -*- Peter Janežič, občinske zveze za telesno kulturo Celje — prof. Metod Klemenc, Nogometne podzveze Celje — Mirko Presinger ter predstavniki klubov iz Celja, Radeč in Rogaške Slatine.
Predsednik sodniške organizacije v Celju, Janko Vagner, je v svojem poročilu kritično ocenil dosedanje delo in podal program dela za prihodnje obdobje. Omenil je zasluge nogometnih sodnikov pri organizaciji sindikalnih športnih iger v velikem in malem nogometu. V teh dveh panogah je v lanski sezoni nastopilo blizu 500 igralcev. Vse te tekme so vodili celjski nogometni sodniki. Prav oni so tudi veliko prispevali, da so se ta tekmovanja odvijala v zadovoljstvo organizatorjev in tekmovalcev.
V nadaljevanju skupščine so izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Za predsednika za so ponovno izvolili dolgoletnega vodjo celjskih sodnikov Janka Vagnerja Ob koncu so podelili priznanja dolgoletnim in zaslužnim članom sodniške organizacije: Janku Vagnerju, Mirku Presingerju, Ivu Blekaču, Franju Orlu, Marjanu Golešu, Jožetu Romihu in Stanetu Pertinaču. Janko Vagner pa je prejel še plaketo Nogometne zveze Jugoslavije.	mb
novo telovadnico!
Iz obširnega poročila, ki ga je podala načelnica društva. Rozika Kos, Je bilo razvidno, kako imenitne uspehe je dosegalo tu društvo v minulem letu in kakšne načrte ima ; za letošnje leto. Pri vsem tem je treba poudariti,, da je vsa dejavnost društva potekala v glavnem na letnem telovadišču, ker jim zelo primanjkujejo pokriti prostori, ki si jih vsi pripadniki že dolgo zelo želijo.
Njihova največja želja, da bi dobili novo telovadnico, pa se je že začela uresničevati, s..i delajo s polno paro na tem. da bi bila telovadnica čimprej zgrajena in predana svojemu namenu. To bo za društvo tudi največji trenutek v letošnjem letu, ko slavijo 25-letnico telesne kultu-
re v novi socialistični Jugoslaviji.
Telovadnica bo služila tudi šolski mladini, ki jo bo pridno uporabljala, saj je tudi šola še vedno brez telovadnih prostorov.
Pri vsem tem jim verjetno samo prispevki domačih članov ne bodo pomagali, zato upajo, da jim bo priskočila na pomoč tudi skupščina občine Ptuj, saj želijo, da bi ta telovadnica bila tudi spomenik 18 padlim članom. ki so padli v NOV in so bili že pred vojno aktivni člani telesnokulturnih organizacij v tem kraju. Po vseh dosedanjih uspehih sodeč, smo prepričani, da bodo v Markovcih v celoti uspeli in, da bodo uspehi športnikov v bodoče še večji.
M. F.
Pogled na tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje
INTEGRACIJSKI PROCESI TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« VELENJE
Samo letos milijon izdelkov
Ob koncu minulega leta se je k velenjski tovarni gospodinjske opreme priključil tudi 1650-članski kolektiv tovarne elektromotorjev »Sever« iz Subotice 9 Še prej pa se je pripojilo h »Gorenju« tudi domače velenjsko podjetje Chrommetal © Razvoj velenjskega »Gorenja« bo prav gotovo pripravil do razmišljanja še mnoge druge delovne kolektive, da se mu pripojijo, predvsem tiste, ki zdaj z »Gorenjem« sodelujejo kot kooperanti © Gorenje vse bolj prodira tudi na tuje tržišče © V Ljubljani so te dni predstavniki tovarne podpisali sodelovanje z zahodnonemško firmo Bauknecht. V ZRN bodo v petih letih izvozili za 8 milijonov dolarjev peči na olje.

— Ce hočemo biti realisti, tovarišice in tovariši, in ostati kot taki, potem ne smemo mimo ocene, da so bili v reformiranem obdobju doseženi pomembni pozitivni premiki tako v pogledu stabilizacije našega gospodarstva, kakor tudi v pogledu konsolidacije pretečene, pereče in že tu in tam kar vprašljive situacije. V zavesti našega delovnega človeka se je znatno okrepilo spoznanje o gotovosti našega dinarja, z roko v roki z občutkom o večji socialni varnosti, vzlic posameznim vznemirjajočim pojavom nepravilne socialne diferenciacije. V vrstah pozitivnih družbenih faktorjev je čutiti vse večjo akcijsko angažiranost v smeri konkretiziranja načelnih izhodišč na nepo-
PODOM
NAŠEGA
ČASA
Takšnega pa še nisem videl! Kaj misliš, kam meri?
— Mislim, da na cene!
— Torej bodo končno le obmirovale?
— Kaj še?! Saj jasno pravi, da je situacija pozitivna. Gor bodo šle...
— Aja, že razumem! Katere pa?
— To je pa že teže reči! Čakaj, da malo pomislim.
Pomembni premiki
sredno politično akcijo, s čimer se ustvarja platforma za nadaljnje pozitivno sprejemljive premike na različnih sektorjih združenega samoupravnega dela.
V stran in na rob političnega delovanja pa so bile v reformiranem obdobju potisnjene etatistično-biro-kratsko-menažerske sile, ki bi hotele neodgovorno izsiljevati nesamoupravne rešitve, izven samoupravnega odločanja in brez upoštevanja vitalnih interesov našega delovnega človeka tako v vlogi in funkciji neposrednega proizvajalca, kakor tudi v položaju istočasnega koordinatorja drugih ustvarjalnih aktivnosti v delovnih in drugih družbenih skupnostih. V novo gospodarsko leto vstopamo torej z izredno ugodno pozitivno bilanco tako v pogledu ...
— Joj, kako se razgreva! šepne Tone Stefanu. —
Delovnega človeka je naravnost povezal z gotovostjo dinarja, kar pomeni, da ne more iti za drugo, kot za olje, mast, vžigalice, pohištvo in morda še za kaj podobnega...
— Morda res! A kaj je mislil z delovanjem etati-stično-birokratskih sil, kaj praviš?
— Tu gre pa najbrž za elektriko in za ekonomske, najemnine.
— Kdo bi si mislil, kaj? Se dobro, da zdaj vsaj prej povedo! Pred reformo so se cene zviševale kar čez noč, ne da bi kdo komu prej kaj namignil...
— Saj tudi zdaj ni mogoče reči, da kaj prej zveš.
— Naravnost ne, po ovinkih pa, ne?
— Že, ampak postaviti moraš stvari na glavo...
— Vsaj nekaj je oprijemljivega. Prej pa še tega ni bilo, ne?
VINKO BLATNIK

. Slediti razvoju tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja, je v zadnjem času razmeroma težko.
Leto dni danes namreč pomeni za »Gorenje« prejšnje celo desetletje.
Na primer: od 1958 do 1967. leta so izdelali v »Gorenju« skupaj 950.000 najrazličnejših gospodinjskih aparatov, med njimi so prevladovali pralni stroji, električni' in plinski štedilniki ter v zadnjem času tudi hladilniki. Toliko, oziroma še več kot milijon najrazličnejših gospodinjskih aparatov pa bodo izdelali samo letos.
LANI NAD POL MILIJONA IZDELKOV
Ne glede na to, da smo se to pot odločili nekaj več napisati O integracijskih procesih velenjske tovarne gospodinjske opreme, je prav, da najprej zastavimo vprašanje:
1 # Kakšen poslovni uspeh je v minulem letu dosegel blizu 2500-članski kolektiv »Gorenja?«
Odgovoril je IVAN ŽIVKO, šef prodajne službe v tovarni: »Za naš kolektiv je bilo minulo poslovno leto izredno uspešno, saj smo izdelali in prodali kar 552.600 gospodinjskih aparatov, leto poprej pa 307.982 gospodinjskih aparatov. Če te izdelke spremenimo v dinarje, potem je bil lani naš promet 61 milijard starih dinarjev, predlanskim pa točno za polovico manjši. Razen že znanih naših izdelkov, to je pralnih strojev, električnih in plinskih štedilnikov, smo lani izdelali in prodali tudi 59.000 hladilnikov. Od celotne proizvodnje smo za blizu 3,5 milijona dolarjev tudi izvozili naših izdelkov, polovico na zahodno, polovico pa na vzhodno tržišče.
Samo v decembru lani smo izvozili 10.000 naših izdelkov. Ob takšnem prometu in ob visoki amortizacijski stopnji — mimogrede povedano ta pri nas znaša 60 odstotkov — smo prigospodarili za sklade precej denarja, blizu 8,5 milijarde starih dinarjev. To je toliko, da sj letos lahko zgradimo dve novi tovarni .. .*
Komentar k vsemu, kar je povedal tovariš Živko, verjetno niti ni potreben.
Ničkolikokrat smo namreč podrobno opisali že v prejšnjih sestavkih o'razvojni poti »Gorenja«, da takšne rezultate pogojuje dobro izdelan proizvodni program, najsodobnejša tehnologija, nenehna modernizacija proizvodnih procesov, izpopolnjevanje organizacije dela in stalno zmanjševanje poslovnih stroškov.
INTEGRACIJSKI PROCESI
»Gorenje« iz Velenja je organizacijo proizvodnje in tehnoloških procesov v vsej svoji razvojni poti, zlasti pa v zadnjem času tako izpopolnilo, da je ob njem, ne samo v Sloveniji, mar-po vsej državi zrasla vrsta kooperantskih podjetij, ki proizvajajo sestavne dele za končne ' izdelke — pralne stroje, štedilnike, hladilnike, peči. To je tudi normalna pot za še višjo obliko sodelovanja med kooperanti in »Gorenjem« — za integracijo.
»Gorenje« in nekateri njegovi kooperanti so že krenili po tej poti. Lani se je h »Gorenju« pripojilo najprej velenjsko kooperantsko podjetje »Chrommetal,« ki je nekje v senci »velikana« zraslo iz navadne ključavničar-' ske delavnice v sodobno tovarno. Komaj mesec dni tega je, ko se je h »Gorenju« priključil tildi blizu 1650-članski kolek-
tiv tovarne motorjev »Sever« iz Subotice. Slišati je, da je bila to v zadnjem času, v jugoslovanskem merilu ena najbolj posrečenih pripojitev kooperanta k proizvajalcu finalnih izdelkov. Subctiški »Sever« ki je poslej obrat »Gorenja,« je namreč že doslej precejšen del proizvedenih elektromotorjev prodal »G6-renju,« da so jih vgradili v pralne stroje. Po tej poti bodo morala prej ali slej iti tudi druga tovrstna kooperantska podjetja, če se bodo hotela obdržati, če bodo hotela iti v korak s tako razvito tovarno, kot"je velenjska.
OBOJESTRANSKE KORISTI
Koristi v tej pripojitvi »Severja« h Gorenju pa nima le velenjska tovarna, marveč predvsem pripojena tovarna.
# Zakaj? smo . spet povprašali Ivana Živka, šefa prodaje.
»Se prej bi pojasnil, da je pobuda za pripojitev »Severja« k naši delovni organizaciji prišla z njihove strani. Prvič zato, ker mi od »Severja« vsako leto odkupimo precejšen del njihove proizvodnje in drugič zato, ker so v tej tovarni spoznali našo visoko poslovnost ter dobro učvrščene stike s tujimi partnerji in ne nazadnje dobro organizirano servisno mrežo po vsej državi. Skupaj z nami kolektiv »Severja« vidi uspešen lasten nadaljnji razvoj. To lahko sodim tudi po tem, da se je kar 94 odstotkov članov kolektiva na referendumu odločilo za pripojitev. Blizu 1650-članski kolektiv Severja je lanj naredil 9 milijard starih dinarjev realizacije, To. je za razmeroma sodobno toyarno precej skromno. Zaradi tega smo takoj, ko se je »Sever« pripojil k nam, izdelali zanj letošnji proizvodm načrt.
Najsodobneje urejen proizvodni proces pri izdelovanju hladilnikov
Predvideli smo, da mora letos znašati' realizacija »Severja« nič manj kot 16 milijard S dinarjev ob enakem številu zaposlenih.«
O Ali ni to 'pretiran skok za začetek?
»Menim, da ne. Samo z boljšo organizacijo dela na vseh nivojih ter z zmanjšanjem asortimenta proizvodnje elektromotor’ jev in z uvajanjem velikoserij-ske proizvodnje omenjenih iz-
Montaža pralnih strojev na tekočem traku DELAVSKA ENOTNOST - St. 3 - 24. januarja 1970
delkov, bo takšen skok mogoče doseči. Mimogrede naj povem, da bomo polovico proizvedenih elektromotorjev v Severju vgradili v naše finalne izdelke. Razen tega jih bomo 20(1.000 prodali Bauknechtu iz Stuttgarta, s katerim smo, kot je znano,
podpisali pogodbo za proizvodnjo peči na olje v črednosti 8 milijonov dolarjev itd.«
• Boste hkrati tudi kaj investirali v »Sever?«
»Analize so nam pokazale, da moramo v najkrajšem času dokončati začeto rekonstrukcijo v vseh obratih »Severja.« Tudi to nam bo, kot sem že rekel, letos omogočilo še podvojiti realizacijo in hkrati povečati tudi osebne dohodke zaposlenih od sedanjih povprečnih 80.000 S dinarjev, vsaj na 125.000 S dinarjev, kolikor trenutno znašajo povprečni osebni dohodki na zaposlenega v »Gorenju«.«
PERSPEKTIVE IN NAČRTI...
Kar se nadaljnjih perspektiv in načrtov »Gorenja« tiče. so nam v velenjski tovarni obljubili. d-a jih bo do podrobnosti razgrnil njihov direktor v eni izmed prihodnjih številk De-
lavske enotnosti. Za zdai pov mo lahko le—to, da bodo v »G renju« že letos naredili 1 mi! jon najrazličnejših gospodič skih aparatov. Med njimi l tudi mnogo novih velikih : malih gospodinjskih aparato Hkrati računajo, da bodo že 1 tos uresničili nad 100 milijai starih dinarjev.
M. ŽIVKOVIC
111111
Glasilo republiškega sveta Z8 za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva m upravet Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI. telefon uredništva 316-672,	316-695,
312-402 In 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani. ŠL NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, ŠL soi-620-7-2000-10-3204-486 — posamezna številka stane 50 N-par
—	50 S-din — Naročnina je četrtletna 6.50 N-dln • 650 S-din
—	polletna t3 N-din . 1300 S-dln In letna 26 N-dln - 2600 S-din
—	Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini
—	Tisk In klišeji CZP -ljudska
pravica« Ljubljana