THE OLDEST and most popular slovenian NEWSPAPER in united states of america.
amerikanski
< *
Slovenec
najstarejši IN najbolj priljubljen slovenski
LIST V združenih drŽavah
ameriških.
PRVI SLOVENSKI UST yt AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od bojJ do zmage!	*
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUl — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
STEV. (No.) 2.
CHICAGO, ILL., TOREK 4. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 4, 1927.
LETNIK XXXVI.
Veliki potresi v KalifornjjL-Zopet težkoče v Jugoslaviji.
POTRESNI SUNKI, KI SO SLEDILI EDEN DRUGEMU, SO NAPRAVILI OGROMNO ŠKODO; MNOGO HIŠ JE PORUŠENIH. — POTRESU JE SLEDIL TUDI POŽAR; LJUDSTVO JE OBUPAN O. — V MEXICALI PROGLA-
s 4rw đd c v i cnn	.	—
CaIexico, Cal. — Novo leto se je na večih krajih začelo z nesrečami. Iz Imperial doline v Krliforniji in iz severnega dela Mehike poročajo o strahovitem potresu; sunek je sledil sunku, izbruhnil je tudi o-genj — uničevalni elementi so napravili ljudstvu veliko strahu in ogromno škodo. Ko so prebivalci mest in vasi segali v roke in eden drugemu želeli srečno novo leto — se je takoj pokazalo kako bo srečno. Škode je napravil potres in ogenj nad dva milijona dolarjev; ni pa še znano, ako je tudi kaj človeških žrtev. Ranjenih je veliko oseb, na katere je padala opeka s streh; mnogo jih je tudi zasutih med razvalinami hiš, katere je potres porušil.
Iz hotelov in večjih poslopij v Calexico so ljudje bežali ko se je začelo tresti. Najhujše je prizadeto mesto Mexicali, kjer je škoda cenjena blizu enega milijona dolarjev. Tukaj je guverner Rodriguez proglasil preki sod — vojaške čete, ki patrulirajo po mestu, imajo ukaz, vsakega, ,ki bi nesrečo izrabljal za plenitev, ga morajo na mestu ustreliti.
Ko so potresni sunki že ponehali, se je vendar še slišalo podzemsko bučanje celi dan v soboto; ljudstvo je živelo v strahu, misleč, da bo še hujše. Najhujše je bilo to, ko je med potresom izbruhnil ogenj v Mexicali. Med tem, ko je potres že kakih dvanajst poslopij porušil, so plameni uničili veliko pivovarno; škoda je cenjena na $250,000.
Prvi sunek so čutili v \Iexi-cali v nedeljo ob 12.18 zjutraj. Kavarne in druga zabavališča po mestu so bila natlačena veseljakov — potresni sunki, in podzemsko bučanje in grom podirajočih se stavb, je utihnil sviranje godb; vse je prestrašeno begalo sem in tj.a, neve-doč kam, da bi se čutili varne.
-o-
NEHVALEŽNOST JE PLAČILO TEGA SVETA.
Pariz, Francija. — Nedavno je bilo poračano, da je neka služkinja v nekem pariškem hotelu našla demant — dragoceni kamen,ki so ga so tatovi u-kradli iz muzeja. Demant je Jbil skrit v jabolku, ki ga je imel neki gost v kovčegu. Služkinjo je jabolko zapeljalo in ga je izmaknila ter ugriznila. V njem je našla demant ter ga takoj nesla na policijo. Detektivi so kmalu nato izsledili tudi tatova. Dragi kamen je bil neprecenljive vrednosti, aakar je bila razpisana velika nagrada za tistega, ki izsledi tatove. Služkinja je bila seveda do te nagrade opravičena, obrnila se je na pristojno mesto, kjer so ji pa rekli, naj pozabi na nagrado, če ne bo mirovala, jo bodo deportirali, ker je iz Luk-eenburga. Ne le to, da ci nič dosegla pri oblastih — še več, ko Bt je vrnila k' gospodarju, ji je le-ta rekel, da zanjo nima več službe. Tora j nesrečni demant je bil tudi ubogi služkinji v nesrečo. — Nehvaležnost je plačilo tega sveta.
ITALIJA ZOPET STRAŠI.
Med Italijo in Jugoslavijo so se poostrili odnošaji. — Italija pošilja topove na jugoslovansko mejo. _ Odnošaji
med Jugoslavijo in Rusijo se morajo zboljšatL
Pariz, Francija. — Poročevalec nekega francoskega listaj ki se nahaja v Belgradu, je nedavno poročal svojemu listu, da se Italija sistematično pripravlja ivi vojno z Jugoslavijo. Zlasti zadnjih štirinajst dni se opaža, da koncentrira vojake in vojne priprave na strate-gične točke ob jugoslovanski meji.
V Jugoslaviji so vodilni politiki mnenja, da je stališče skrajno napeto. Nastale so v resnici težkoče. Odnošaji med obema državama so se poostrili — ljudstvo je vznemirjeno. Italijansko rožljanje z orožjem! pa ne vznemirja le Jugoslavije, I temveč vse balkanske narode, ki se po svoji možnosti pripravljajo — da jih kaj ne zaloti nepripravljene.
Razmere, v kakršnih živi danes Jugoslavija, so take, dn bo morala svojo zunanjo smernico spremeniti. To pa da politikom veliko misliti. Pretež-nja večina je mnenja, da bo Jugoslavija primorana svoje stališče napram sovjetski Rusiji spremeniti in poiskati pota za prijateljsko zbližanje — nakar bi ne preostajalo drugega ostalim balkanskim narodom, kakor slediti vzgledu Jugoslavije in se pridružiti — matuški Rusiji.
Ker pa je med jugoslovanskimi diplomati tudi nekaj takih, ki ne marajo, da bi prišli v konflikt z Italijo, se bo predvsem skušalo priti z Rimom do sporazuma diplomatičnim potom. Ako še to ne bo nič hasni-lo, bo Jugoslavija zaprosila pri ligi narodov za intervencijo. Vse te težkoče so nastale radi italijansko-albanskeg.a pakta.
-O-
POTRESI NA SEVERO-ZAPADU.
Spokane, Wash. — V petek so občutili v Spokane in We-natchee močne potresne sunke. Prebivalci so se silno prestrašili, ko so se poslopja aačela majati. Škoda je precejšna, človeških žrtev ni bilo.
Dutch Harbor, Alaska. — Ognjenik Makuchin, južno-zapadno od tukaj, je začel delovati. Bruhanje je ogrožalo prebivalce vasi, ki leži v vznožju hriba.
i Pariz, Francija. — V Biar-ritz so občutili potresne sunke, ki pa niso trajali dolgo, škode potres ni napravil. Biarritz je Znamenito letovišče na Francoskem, katero obiskujejo A-merikanci.
--—o
— Pariz, Francija. -— Od tukaj prihaja poročilo, da so komunisti nameravali ugrabiti bolgarskega kralja Borisa. To pa zato, ker ga hočejo prisiliti, da bi se odpovedal prestolu. Voditelj komunistov je izvršil samomor, ko mu je oblast prišla na sled.
VEZUV ZOPET DELUJE.
• Po dolgem času se je zopet oživel ognjenik Vezuv in je začel delovati. Slika nam pokazuje, kako izgleda od blizu, ko iz žrela bruha dim in ogenj.
COOLIDGEA KRITIZIRAJO |
M
Predsednik odgovarja tistim, ki se ne strinjajo z njegovo zunanjo smernico. - Zameri vsem, ki se vmešavajo v delo administracije.
Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je silno ogorčen nad tistimi, ki se vmešavajo v delo njegove administracije. To so največ taki, ki bi radi, da bi seAmerika oboro^e-vala in metala denar proč za vojne priprave. Ker se pa Coolidge ne mara tem udinjati, ga kritizirajo. Coolidge želi, da bi javnost in listi podpirali administracijo v vseh delih. To željo je izrazil poročevalcem, ko so ga obiskali koncem minulega tedna. Predsednik zelo zameri vsem, ki ga kritizirajo, Pravi, to naprmija slab vtis v inozemstvu, kjer mislijo, da se ameriška javnost ne strinja z delom administracije in ne stoji ob strani svojemu predsedniku.
PETNAJST LET KAZNI JE PREVEČ ZA POLJUB.
Omaha, Neb. — Vojak W. Bullard, je nedavno poljubil na postaji neko dekle — seveda proti njeni volji. Bil pa je tudi v "rožcah", to se reče, da se ga je preje malo navlekel. Strogo sodišče mu je zato prisodilo 15 let ječe. Generalu B. A. Poore-ju poveljniku sedmega armadnega kora, se je pa ta kazen za en sam poljub le previsoka zdela; interveniral je in dosegel, da se je vojaku kazen zmanjšala na eno leto. Šest mesecev—ker je bil pijan, šest mesecev za poljub.
-n——
POPRAVEK.
V poročilu o smrti Rev. B. Cičeka se je vrinila pri imenu poročevalca neljuba i pomota. Ime poročevalca se ne glasi Mr. M. Česni, temveč Mr. Martin Cesnik iz Indiaoapolis, Ind.
—o-.
Advertise in "Amerikanski SlolJUfr ,
j •
NOVOLETNI ODMEVI.
i
Tudi Hoover vidi prosperiteta, pravi, da je delavska plača višja, cene potrebščinam pa nižje. — Suhaški agenti na delu.
-o-
Washington, D. C. — Trgovski tajnik Hoover, je v svoji izjavi mnogo povedal, ako se pa sme vse verjeti, je drugo vprašanje. Mem drugim pravi, da nikdo ne more tajiti, da bi ne bilo leto 1926 eno izmed najboljših kar jih pomnijo. Nobeno leto se še ni toliko produciralo, pa tudi se še nobeno leto ni toliko porabilo. Dalje tudi pravi, da so delavske razmere dobre — pristavlja pa: ' Izvzemši tekstilne industrije in po nekaterih premogovnikih." To je res, le to gospod ni povedal, kaj je temu vzrok. Pravi tudi v svoji izjavi, da so bile v minulem letu delavske plače višje in cene potrebščinam so nekoliko padle. Za leto 1927 pa prerokuje, da bo še mnogo bolje, kakor je bilo minulo.
Chicago, 111. — Te dni se je po Zed. drž. pilo in zapravljalo, da je bilo joj. Prohibicijski agenti so imeli polne roke posla. V Chicagi so bili vsi hoteli in kavarne natlačene, tako na Silvestrov večer, »kakor tudi v soboto. V sedmih velikih chi-: kaških hotelih je bilo 18,000 gostov, kateri so zapravili $145,000.
Avtomobil je v minulem letu pripomogel, da je smrt imela bogato žetev. Iz vseh , krajev Zed. drž. poročajo, da so se smrtni slučaji po avtomobilskih nesrečah pomnožili. V Cook okraju je bilo 890 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Prerokujejo pa, da bo leto 1927 napravilo nov rekord, kajti začeli so dobro. Na novega leta dan je bilo v Chicagi deset oseb ubitih po avtomobilu.
New York, N. Y. — New
York se ne straši strogih su haških agentov. Spričo vseh pre-
KRIŽEM SVETA.
—	Albany, N. Y. — Guverner Smith je v soboto v četrtič že podal običajno prisego kot novo, oziroma 'ponovno izvoljeni guverner. V četrtek je ob-h.ajal 54. rojstni dan, ki pa ni bil vesel, kajti Smith se je pre-hladil in je moral v posteljo.
—	London, Anglija. — V tu-kajšnem mestu je bilo zadnje čase veliko drznih tatvin izvršenih. Oblasti so mnenja, da so na delu v Ameriki izvežba-ni svedrovci. Koncem minulega tedna, so v neki veliki trgovini ukradli za $50,000 dragocenosti.
—	Los Angeles, Cal. — Mrs. Lenora McBrides zahteva za srčne bolečine, nič manj kakor $100,000 od soproga, s katerim je razporočena, a ji je pri neki priliki obljubil, da jo bo zopet poročil, besede pa ni držal. Sodišče bo imelo zadnjo besedo.
....— Milwaukee, Wis. — Peter Tabor, motorman cestne železnice, se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je, kakor so priče izpovedale, po njegovi krivdj, kara, katero je on vodil, kolidirala z gasilskim truckom, pri čemer je prišel en gasilec ob življenje in šest je bilo ranjenih.
—	Chicago, 111. — V dveh letih je zadela družino Cucivič na 1626 N. Pauline cesti tretja nesreča. Pred dvemi leti je u-mrl v bolnišnici soprog. Par mesecev zatem se je vdovi o-mračil um in je še sedaj v norišnici. Sestra očeta je potem skrbela za otroke. Ko se je v četrtek vrnila domu, je našla vse tri ležeče na tleh, omamljene od plina. 6 letna Eleanor je bila mrtva, Florence in Ireno pa so spravili še k zavesti.
t
-o-
AL SMITH PREDSEDNIŠKI KANDIDAT.
Albany, N. Y. — Al Smith, je vrgel klobuk v volivno areno. Podal se je pritisku svojih številnih prijateljev, ter izjavil, da bo kandidiral z^ predsedniško mesto leta 1928. Da je Smith poštenjak, je razvidno iz tega, ker je rekel, da ne bo delal nobenih predkonvenč-nih kampanj — »ako ljudstvo uvidi v njem, da je sposoben za to mesto, ga bo samo imenovalo za kandidata. Rekel je tudi, da si on hoče zaslužiti kandidaturo s tem, da bo vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga sedanja služba.
_a__
VLAKI V ŠPANIJI ZAMETENI V SNEGU.
Madrid, Španija. — V petek je odletelo iz Madrida pet vojaških letal »atovorjenih s živ-ljenskimi potrebščinami za potnike, katerih vlaki so v sneženih zametih na progi med Madridom in Barcelono.
ganjanj in čuječnosti očesa postave, v mestu je bilo vse polno veseljakov — »a Silvestrov večer se je pilo, kakor je .na ta dan običaj v New Yorku. Poročilo pravi, da je bilo vse "mokro," kakor so bila vse prejšna leta. *
Iz Jugoslavije*
NESREČA PO ELEKTRIČNEM TOKU; SEDEMLETNA DEKLICA ZADOBILA TEŽKE POŠKODBE. — NESREČA NA DOBERNI PRI TRBOVLJAH. __ DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Nesreča po električnem toku. j
V Šiški na Kavškovi cesti v rodbini gosp. Vrhovca se je zgodila nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Sedemletna hčerka je stopila n.a štedilnik in je prijela na dolgi žici viseči okov tik nad žarnico. V tem hipu je začutila močen električni sunek, ki jo je vrgel na štedilnik, s katerega je nato ,padLa na tla. Žarnico je izpustila iz rok. Pri padcu pa se je slučajno zopet dotaknila z obrazom kovinastega o-kova in je tako za trenutek o-st.ala v električnem toku. Vsa prestrašena mati jo je takoj skušala rešiti. Prijela je napačno otroka za roko in je začutila sam.a pri tem električni sunek. Šele, ko je otroka prijela za obleko, se ji je posrečilo nezavestnega otroka rešiti. O-trok je zadobil na levi roki močno opeklino, lažjo opeklino pa na licu.
-n-
Mina se užgala.
Na Doberni se je tako poročajo iz Trbovelj — dogodila zopet težka nesreča. V nedeljo 5. dec., ko se je streljalo na odkopu, je delavec Grosič, o-koli 50 let star, rodom iz Hrvatske, šel predčasno na delo. Iz mine se je še kadilo. Mislili so, da gori samo smodnik in da je netilna vrvica že zgorela; kar poči mina, vrže Grosiča obenem z materialom v zrak in ga n»ato pokoplje pod seboj. Težko ranjenega so prinesli v bolnico.
Na vrhnjem kopu pri podjetju Dukič se zgodi toliko nezgod, da daje to veliko misliti. Ni skoro dneva, da bi se kdo ne ponesrečil, in je prišlo že v govorico, da je Doberna "mlin za človeške kosti." Mnenje vseh je, da je krivo vsega tega, ker se delavstvo preveč priganja.
Karambol avta z vozom.
V petek zvečer 3. dec. ob 6. uri se je pripetil na Dunajski cesti v Ljubljani težak karambol avtomobila z vozom. Karambol je imel večje posledice. Šofer Janko Breščak je vozil v zmernem tempu z avtomobilom po Dunajski cesti v smeri proti Ježići. Pri artiljerijski vojašnici se je Šoferju zdelo škoda razkošne luči in je ugasnil oba žarometa ter pustil goreti le navadne svetiljke. Tako ni opazil kakih sto korakov oddaljenega *roza, ki ga je vodil lastnik peš, držeč konjevo uzdo v rokah. Avtomobil se je zadel v voz, ki se je ob sunku popolnoma razbil, tako, da ni več z»a nobeno rabo. Težje notranje poškodbe je dobil tudi voznik Fran Javornik, posestnik z Ježice, ki so ga morali prepeljati z rešilnim avtom v bolnišnico. Konj je poškodovan po nogah in so ga odvedli v Ei-govčev hlev. Manje poškodovan je avtomobil. Na policiji je šofer Breščak izpovedal, da je vozil z zmerno brzino* d očim je Javornik priznal, da ni imel luči pri vozu, za kar je peft vo-
dil voz.
-O-
Umrla
je v splošni bolnici gdčna Pavlina Veber, stara 19 let. Rajni-ca, hči uglednih staršev, Jožefa in Frančiške Veber, posestnika' v Zg. Radgoni in sestra znanega vseučiliškega profesorja dr. Franca Vebra v Ljubljani, je po dovršeni meščanski šoli vstopila v tukajšnji državni zavod kot sestra za so-cialnohigiensko zaščito dece, kjer je z največjo požrtvovalnostjo vršila svoj lep poklic in bila tik pred zadnjim izpitom. Pri izvrševanju tega svojega zvanja je nalezla tifus, kateremu je sedaj podlegla. Med boleznijo je dejala mladenka, da za ta zavod r.ada umrje.
Vlom v župnišče.
Dne 28. novembra med dopoldanskim duhovnim opravilom je bilo skozi okno vlomljeno v župnišče v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem. Ropar je pokradel blaga v vrednosti okrog 1500 Din.
Novo slovensko mesto in trg.
Kralj Aleksander je na držav-ni praznik 1. dec. podpisal u-kaz, po katerem se Tržič povzdigne v mesto. Z istim ukazom je vaška občina Trbovlje kot največji industrijski kraj Slovenije povzdignjena v trg.
-o-
Ciganska razbojniška tolpa.
Na znani hrvaški božji poti Marija Bistrica blizu Krapine je vedno dosti ciganskih tolp, med katerimi so številni roparji. Marija-Bistriški orožniki so zalotili večjo tolpo, ki je hotela vlomiti v neko tamošnjo trgovino za\ živila. Pri aretaciji je nastal med orožniki in cig.ani skoro boj. Kajti cigani so streljali na žandarje. Orožniki so glavnega vodjo Nikoliča aretirali in g.a prepeljali v Zagreb. Sumi se namreč, da je imel svoje prste vmes pri več ropih in roparskih umorih. O-stali cigani so v bližini Marije Bistrice pokradli par konj in pobegnili.__
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
i
Vaša denarna poiiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nate banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din _________________$ 9.45
1,000 Din____________.$ 18.60
2,500 Din _______________$ 46.25
5,000 Din ------------------$ *2.00
10,000 Din................—$183.00
100 Ur _______________________.$ 5.20
200 lir________i__________$10.10
500 lir ______________________$24.25
1000 Ur __________________________$47.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah le vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cen« določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila te uvrfujejo po polti «11 pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma iti pošiljke naslovite na:
ZAKRAJdEK A ČESARK
455 W. 42nd rr„ NEW YORK, N.Y.
2
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Torele, 4. januarja 1927i
AMERIKANSKI SLOVENEC
■	_ ^-Jmmb. .At.	_ iT« ilfll ■ i iihi^il
•m in	II rfovenjfci li«
v AtteriE
UttaaevljeB leta 189L
Izhaja vuk dan rasan nedelj, »on-deljkor in dnevcrr po tvaznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBL1SHING CO.
Naslov uredništva in uprave: I»49 W. 22nd St, Chicago, IIL
Telefon: Canal 0098.
Naročnina;
2a celo leto___$5.00
Za pol leta ___2-50
Za Ctecajio, Kanado in Evropo:
Za celo leto__— 6-00
Za pol leta.........-	3.00
The fivat aed the oftdest Move-nimn &ewspaper in America.
EatabUshed 1891.
Iasued daily, except Sundajr, Mon-day, and the day after bolidaya.
Poblished hj:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, IIL
P bon«: Canal 0098.
Sobacriptiona:
For one year--------$5.00
For half a year---2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year --....— 6-00
For half a year--------3.00
DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-nBtvc vaaj dan in pri pred dnevom, ko izida liat.—Za zadnjo itevilko v tednu je fas đo četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ae ne ozira.—Rokopisov
nredmitVo ne vrača. ____
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do lcedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnine točno, ker a tem velike pomagate listu.
Bntered as aecond class rnatter November 10, 1925, at the post office at
Chicafto, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
Amer. Slovencu za novo leto!
Sedaj, ko se nahajamo zopet na pragu novega, se nam med drugimi vprašanji vrine tudi to: "Kaj bom čital v novem letu?" Nekateri ljudje pravijo: "Jaz zmiraj vse berem, meni nič ne škodi." Prijatelj, ni li čtivo tvoja duševna hrana? Bili ti hotel sititi telo s strupom obenem z zdravo hrano? Ni li tvoj duh umetneje, fineje stvarstvo božje, nego je tvoje telo? Pa bi ga hotel hraniti s strupom? Nikakor ne. Kakšno olje rabiš v avtomobilu? Najboljše, najčisteje. Bi li mogel piti vodo ostudno, smrdljivo, polno črvov in nesnage? Studilo bi se ti. Isto je s čtivom. Ni ga pač slovenskega časnika v Ameriki, ki bi ti nudil lepše, bolj okusno, bolj zdravo čtivo, kot je naš stari Amerikanski Slovenec. Pošten človek ga z veseljem prebira, odpadnik ga želi brati. Ni ga slovenskega časopisa, ki bi imel toliko zanimivih dopisov ia vseh slovenskih naselbin, kot ravno Amerikanski Slovenec. Jezik je pravilen, a vendar priprost, da ga more vsakdor razumeti. Koliko dobrega je učinil ta list, je znano deloma našim slovenskim boriteljem in voditeljem, najbolj pa Bogu samemu. V koliko tolažbo je Amerikanski Slovenec ljudem v stari domovini, je znano nam, ki imamo svoje mile in drage še v starem kraju. Kako jih veseli naše narodno in versko gibanje in življenje. Kako jih vspodbuja k vztrajnosti in potrpežljivem prenašanju križev in težav, ko čitajo, da se moramo tudi mi tukaj v bogati Ameriki boriti s trdim delom in drugimi težavami. V koliko tolažbo pa jim je osobito lepo versko življenje po raznih slovenskih naselbinah, kjer imamo svoje slovenske dušne pastirje, župnijske šole, dvorane in katoliška društva. Pa tudi dobri ljudje po naših ameriških slovenskih naselbinah se srčno vesele radostnih poročil iz drugih naselbin.
Dragi Slovenci, sedaj je baš najugodnejši čas, da ne samo sami obnovimo svojo naročnino na Amerikanskega Slovenca, temveč, da storimo vse, kar je v naših silah, da bo v novem letu vsaka ameriška slovenska družina naročena na list ter da ga naročimo in pošljemo kot novoletno darilo tudi vsem našim sorodnikom v stari domovini. V to pomozi Bog in sv. apostola Ciril in Metod!	—Rev. Franci« S*. Mažir.
--_n_
Delo za mir.
Veliko vzgojno delo med nemškim narodom vrši "Mirovna zveza nemških katolikov." O narodu, ki mu je militarizem in imperializem, objestnost in napuh prešel v kri in meso, kjer je streljanje in sabljanje vsakdanja ljudska igra in kjer žge po vojni še žerjavica osvete, je misel miru in njegove dobrote pač težko oznanjati.
Kakor vseh drugih najtežjih nalog, so se tudi le-te popri-jeli nemški katoličani in ustanovili v ta namen omenjeno zvezo. Le počasi je mTTgla zbirati člane, hude so bile njene porodne bolečine, a njena moč je rastla od leta do leta. Njeni vsakoletni zbori so verna slika tega razvoja. Dočim se je leta 1924 in 1925 morala baviti še s tehničnimi organizacijskimi težkočami, nastopa letos v Miinstru že kot mogočna življenja polna družba s petdesetimi včlanjenimi krajevnimi organizacijami s pribKžno 40,000 člani. Letošnjega kongresa se udeležuje holandska mirovna zveza s sedežem v Nymwegnu, Katoliška akademska zveza, državna in domovinska zveza, zveza učiteljskih kandidatov, zveza učiteljev, učiteljic, katoliška ženska zveza, Pax Romana itd. Posebno podpirajo to gibanje cerkveni krogi: nuncij Pacelli, kardinal dr. Bertram, škof dr. Sproll in drugi. Za Union catholique d'Etudes internationale
sta prišla na zborovanje princ Maks Saški in baron Monte-nach, grof de Reynold pa z* oddelek za intelektualno sodelovanje pri Društvu narodov.
Apologija paeiffčne misli in duševni temelji pacifizma po katoliških načelih že letos niso bili več predmet razprav. Letošnje razprave, ki jih je vodil šolski svetnik dr. Muller, so že prešle preko etično religioznih utemeljevanj mirovne .misli h konkretnim poetičnim nalogam sedanjosti, ki morajo pacifista zanimati. Ta korak od abstraktnosti k vplivanju na praktične razmere v smeri nove ureditve meddržavnega življenja in meddržavnega prometa je pozitivna stran pacifizma. Negativna je na perje jia proti vojski in je zelo odvisna od čuvstvovanja; pozitivna pa apelira tudi na politično razsodnost pacifista in nalaga razglabljanje in delo za novo konstrukcijo sveta, kakršen naj bi bil oziroma bi mogel biti, če bi se misel sile notranje pokončala in proklela vsaka oblika nasilnih rešitev.
O referatu "Vzgoja za spravo med narodi" je svetnik Antz pokazal, koliko kapacitet med pravniki in filozofi je že priporočalo mirovno misel, kako jo narekujejo ustave, krščanska vest in tradicije narodov, pa vendar, kako malo se vse priložnosti izrabijo, da se ta misel neguje in vzgaja. Povsod, pri pouku veronauka, zgodovine, narodoslovja in zemljepisja bi moral učitelj vpletati mirovno misel.
P. Stratmann je imenoval mir kot posredno delo pravičnosti in neposredno delo ljubezni. Nujni temeljni razlogi vodijo katolika k mirovni stvari, v tabor prijateljev miru.— Prof. Mausbach je nastopil za praktično mirovno delo, za mednarodno pravo, ki naj temelji na naravnih pravicah in .za mednarodno razsodišče. Razbrzdanemu nacionalizmu je treba v javnosti in časopisju stopiti na pot. Pri tem ni prav nič potreba zapustiti posebnega tipa narodne časti in samozavesti.
P. Stratmann je drugi dan govoril o "družbi in miru." Pokazal je moč katoliške državne misli, ki zmaguje moderno pogansko državo sile, ko opominja na tri meje: naravno pravico, človeško osebnost in pravice drugih. — Posamezni referenti so nato govorili konkretno k razmerju Nemčije do sosednih držav: Belgije. Poljske itd.
Dr. Krone je razpravljal o problemu narodnih manjšin in pokazal napredek v uveljavljanju kulturne avtonomije, ki preprečuje razvoj k popolni državi sile in ji jemlje kompeten-co vsaj v nekaterih kulturnih vprašanjih. Pri tem pa se ne sme pozabiti na veliko pomanjkljivost tega načela, ki samo še ne dopušča izpremembe meja.
Zaključni dr. Fr. Mullerjev referat "Mirovno gibanje in zopetna združitev v veri" je poudaril to-le misel: Osebna združba predRpstavIja idealno. Temelj miru so prvotne klene katoliške ideje. Kjerkoli so se le-te odločile od matere Unae sanetae, jih je treba vrniti nazaj, ker odtrgane ne tvorijo mirovne baze. Humanitarnega pacifizma in socialističnega kričanja "Nikdar več vojske" ni mogoče ozdraviti z apologetiko, ampak z združitvijo s katoliško miselnostjo.
Vsakodnevno zborovanje se je pričelo in zaključilo s službo božjo. "Mirovna nemška zveza" je na letošnjem zborovanju zopet dokazala, da noče nič drugega kot prosvečevati glave in vnemati srca zA papeževo mirovno geslo: za neizprosno dosledno življenje v krščanstvu.
BOŽIČNI DNEVI, OBISKI IN DRUGO IZ JUŽNEGA ILLI-NOISA.
Springfield, 111.
Božičnica. — V sredo zvečer pred božičem so nam slovaška in slovenska dekleta priredila divno božičnico v naši dvorani Slovenija. Dvorana je bila polna ljudstva, mladih in starih. Osobito so šolski otroci, pa tudi še manjši nestrpno čakali tre-notka, ko se je otvorilo zagri-njalo in je na oder prikorakala cela vrsta igralcev in igralk, vsi v božičnih kostumih, pope-vaje božično pesem. Dve kratki božični igri sta obudili mnogo zanimanja in smeha, osobito "obhajanje božiča v zamorski družini." Sami "pristni" zamorci in zamorke so nastopali eden za drugim, konečno so pa še vsi veselo zapeli pri "peče-
nem" puranu, katerega so si pri "Mlakerjevih" "izposodili." Po igrah je nastopil Miklavž, ki je po kratkem nagovoru začel deliti darove, kojih sta bili dve veliki mizi polni. Ni ga bilo otroka, da bi ga Miklavž ne bil obdaril; pa tudi odrasli so večinoma nekaj dobili, ako so bili pridni. Vsako darilo je bilo posebej zavito z imenom na-slovljenca. Ker je Miklavž šele isti večer prišel iz Jugoslavije, je bil sila utrujen. Zato mu je g. župnik Mažir pomagal čitati imena in naslove, a Miklavž je hotel sam lastnoročno deliti darove. "Parkeljna" pa ni bilo, ker so v Springfieldu Slovenci sila pridni in bi ne bilo nobenega za v koš potlačit.. Mnogo župljanov se je spomnilo tudi domače cerkve z denarnimi darovi za božič. Na odru je stalo visoko božično drevo, pred od-
refm pa je bliščala velika električna zvezda. Tako nas je ta božičnica vse lepo pripravila na prihod onega dneva, katerega se veseli staro in mlado.
Božič. — Na božič smo imeli šest sv. maš. Pri prvi peti sveti maši ob petih zjutraj je bila cerkev natlačena ljudi. Pdseb-no lepo število je bilo Slovencev, ki so se prišli novorojenemu Kralju neba in zemlje poklonit. Sv. mašo je daroval domači župnik Mažir. V svojem govoru je primerjal rojstvo Kristusovo v betlehemskem hlevu z rojstvom Gospodovim na naših altarjih pri daritvi sv. maše. Kakor je Sin Božji v betlehemskem hlevu prikril svojo božjo naravo v človeški, tako in še na bolj čudoviten način isti Bog dan za dnevom pred našimi človeškimi očmi na naših altarjih prikriva ne le svojo božjo, temveč še celo svojo človeško naravo, da bi se mu mi s tem večjim zaupanjem in brez straha in trepeta približevali. Naš pevski zbor je svojo nalogo častno rešil. Naša mlada organistinja, Frances Žaubi, je milo orgijala in zbor izborno vodila. Že pri vstopni pesmi, "Sveta noč, tiha noč," je mar-sikomur zarosilo oko iz hvaležnosti do Boga, da mu je dal milost še zopet učakati veselega božičnega praznika. Peta sv. maša za naše Slovake je bila ob desetih.
Avtomobilska nezgoda. — V Klaro Žaubi, hčerko naše u-gledne družine Antona Žaubi, se je v petek zvečer zaletel avtomobil, ravno ko je v spremstvu svoje sestre Fanny mislila prekoračiti cesto na potu k pevski vaji. K sreči jo avto ni povozil, sicer bi mogla zadobiti smrtnonevarne poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico, kjer« j o je zdravnik skrbno preiskal. Zadobila je le male poškodbe na glavi in nogah. Prvo, kar je izrekla v bolnici, je bila hvaležnost sv. Tereziji, Mali Cvetki, koje svetinjieo Klara od sv. misijona nosi na prsih. "Sv. Terezija, Mala Cvetka, me je obvarovala smrti." Upamo, da bode Mala Cvetka Klari izprosila kmalu okrevanje.
Pogreb mladega Slovaka. — Minoli pondeljek smo pokopali Johna Matis, starega šele komaj 21 let. Bil je sin slovaške vdove Ane Matis. Na predbo-žični dan je šel zjutraj kakor po navadi na delo. Pol ure po Odhodu so ga ljudje našli mrtvega na železnični progi. Ker ni imel nobene poškodbe in je že delj časa bolehal na srčni hibi, je zdravnik izrekel, da je umrl vsled srčne kapi. Pogreb je bil veličasten, kakor je to sploh pri naših dobrih Slovakih navada. Slovaško narodno podporno društvo sv. Petra in Pavla je bilo polnoštevilno zastopano. Cerkev je bila polna Slovakov, ki so izkazali mlademu Johnu zadnjo čast, ubogi ma-teri pa globoko sočutje. Naš g. župnik Mažir je vodil pogreb in imel tudi sv. mašo zadušnico. Govoril je v slovaškem in angleškem jeziku. Rajni John je rad prihajal na veselice v našo slovensko dvorano; še dva
dni pred smrtjo je bil pri božićnici. Bil je vzgleden mladenič, vdan Bogu in svoji materi. — Udeležil se je našega sv. misijona pred par tedni, kakor tudi štirideseturne pobožnosti. — Obakrat je prejel sv. zakramente. Bodi mu zemljica lahna.
Naš dijakon nas je obiskal. V torek je došel iz Columbus, i Ohio, naš novoposvečeni dija- 1 kon, Rev. John Dolak, na božične počitnice k svoji materi, gospej Suzani Dolak, ki prebiva v naši župniji. Vsi smo ga j bili veseli, osobito pa še njegova dobra mati. Cez par dni se vrne v kolegij, da dovrši bogo-slovske študije in da bode posvečen v duhovnika koncem maja ali začetkom junija. Novo sv. mašo bode pel sredi junija v naši slovenski cerkvi.
Novo društvo sv. Družine. — Naše novoustanovljeno društvo sv. Družine bode imelo prvo svojo sejo v naši dvorani Slovenija v nedeljo, dne 9. januari-ja, ob štirih popoldan. Vsi člani in še drugi, ki mislijo pristopiti, naj pridejo. Začasni predsednik je Math Barborič, tajnica in blagajnica pa Agnes Barborič. Novemu društvu želimo mnogo uspeha in blagoslova božjega.
Čestitke novi Ženski Zvezi. — Nad ustanovitvijo Ženske Zveze v Chicagi smo v Springfieldu razradoščeni. Na tem epohalnem vspehu čestitamo Mrs. Marie Prisland v Sheboy-gan, Wis., ter vsem drugim Slovenkam, ki so tako pridno delale za uresničenje visokih idealov. — Pridite kmalu v Springfield ustanavljat lepo panogo. Da vam bo katoliška j vera in čisti značaj kamlida-tinj glavno merilo, nam pač ni | treba poudarjati. Ne veliko število, temveč kakovost članic je ! glavnega pomena. Povod za pričetek vaše organizacije naj vam bode vedno svarilo. Ne ravnajte se po vzgledu nesrečne Kleopatre, ki je negovala strupeno kačo na lastnih prsih. Dobra krščanska žena in pridno dekle je blagoslov božji družini in organizaciji, ženska brez vere pa je prokletstvo možu, otrokom, naselbini, človeški družbi. Poročevalec. —-n--
MNENJE MEDJIMURSKE SLOVENKE O AM. SLOV.
Štrigova, Jugoslavija.
V precenjeno čast si štejem, da sem postala naročnica Vašega krasnega lista. V prvi vrsti se prav lepo zahvalim svojemu stricu, ki mi je naročil ta blagi list. Moj stric biva v Porter, Ind., in je tudi Vaš naročnik. Mi tukaj v stari domovini Vas ameriške Slovence občudujemo, da se s takim junaštvom borite za principe sv. vere, katere napadajo tudi tam tako divje protiverski časopisi, da bi uničili luč sv. vere. Toda kot razvidno iz lista Amer. Slovenec, ne morejo dosti opraviti, ker ta list preveč junaško odbija vse napade.
Daj Vam Bog srečno zmago, da sovrage odpodite. Ameriški Slovenec naj se pa bolj in bolj širi med našim ljudstvom v
Poglavje o jugoslovanskem bratstvu. Jugoslavija izda precej za svoje konzularne in poslanske urade v raznih drža-jvah. Tudi v Ameriki jo ti uradi 'gotovo precej stanejo. Kajti diplomati, ki zastopajo državo, se pustijo navadno dobro plačati za svoje delo. Toda jugoslovanska vlada doslej še ni na-ijela za kak določen, ali pa samo pomožen urad pri imenovanih uradih ?--kega Slovenca. Po večini so s» .ii Srbi. Razun poslanika v Washingtonu bo težko tudi še kak drug Hrvat v kakem konzularnem ali drugem vladnem jugoslovanskem uradu v Ameriki. Morda poreče kdo, da so to malenkosti, na katere bi se kot dobri Jugoslovani ne smeli ozirati. Vsem takim bodi povedano, da so take malenkosti včasih zelo velike in važne stvari. Posebno pri gojitvi narodnega edinstva in bratstva je čestokrat najmanjša drobtina velik vzrok. Sicer jugoslovanska vlada ne da mnogo na to. Saj še iz Slovenije poročajo, da je vladna krava tako obrnjena, da ima v Sloveniji gobec v Belgradu pa vime. To pa pove dovolj in menda ni potreba, da bi še nadalje govorili o jugoslovanskem bratstvu. Kakoršno bratstvo vlada doma, tako vlada tudi med Srbi, Hrvati in Slovenci v tujini.
Pomagal si je. Kmetic, ki je
zelo rad meso jedel, je vprašal
[domačega župnika: "Gospod
župnik, ali se sme v petek jesti
meso, ki visi med zobmi?" — i *
jGospod župnik je seveda odgo-Ivoril: "Tisto meso, ki visi od poprejšnjega dneva med zobmi, smeš v petek jesti!" — In kmetič je šel veselo domov, vsak četrtek je obesil klobase med zobe svoje brane in je v petek jedel "dovoljeno" meso.
Če sv. Miklavž izprašuje. V
neko družino je stopil sv. Miklavž in je otroke izpraševal krščanski nauk. Neki otrok pa se ga je zelo ustrašil in ni nič več gladko znal 10 božjih zapovedi. Osem jih je še spravil skupaj, a devete ni vedel. Končno se je je spomnil in glasno odgovoril: Deveta: Ne želi svojemu bližnjemu žene!
Kakšna škoda! Skopuh se je vozil z vlakom. Pripeljali so se do nekega mostu, kjer pa je vlak skočil s tira in se zakotalil v globino. Skopuh vidi, da je nesreča neizogibna, pa ves obupan vsklikrre: "In jaz norec sem kupil retour-karto!
Ameriki in tu pri nas v stari domovini. Vsaka vas bi ga morala imeti, da bi vedeli, kako se komandirajo naši vrli Amerikanci.
Čitateljem in čitatcljicam Amer. Slovenca želim srečno Novo leto!
Jelena Kamnićar.
Rev. Aleksander Urankar:
GOSPOD KAPLAN.
Bil je kaplan po božji in župnikovi volji. Da ne bote mislili, da sem jaz ta kaplan, vedite, da mu je bilo ime gospod Janez. Samo dve potezi o gospodu Janezu. Eno svetlo in eno temno. Prvo bom naslikal iz spomina, v kolikor mi je še v glavi. Kakor veste, je slikanje iz spomina časih težavno: človek^ pride v leta, pa mu postane glava kakor rešeto: luknjice so res bolj na redko posejane, posejane pa so, in marsikaj zleze skoznje. Drugo* potezo bom pa kopiral kar po svoji fotografiji. Leva stran gospodovega obraza je namreč presenetljivo podobna moji levi strani. Kaj bi se torej veliko mučil, kar po sebi bom potegnil potezo. Pogledam malo v ogledalo, pa bo šlo. Bote videli, da se ml posreči.
Zadnjo nedeljo sem bil pri gospodu Janezu. Gospod Janez je bil jako veder, kakor rti ^dno. Čudnega ni nič to, da vedho - .HPL sls . $£ 1 -	W
ni. Kaplan biti po božji volji, to ni lahka reč, kot bi človek trenutno mislil, pa biti kaplan po božji in župnikovi volji, je dvakrat težje. Gospod Janez pa se je potrudil, da je bil po volji gospoda Boga in g. župnika in to mu je časih nekoliko skalilo dobro voljo. Dobil sem ga pri nedeljski ko-lekti. Kadar je sedel g. Janez k nedeljski kolekti, je bil izredno vesel. Toda ne, kakor da bi bil vesel denarja. Ne, te grde lastnosti gospod Janez ni imel. In čemu bi bil? Denar ni njegov, drugič je pa gospod Janez frančiškan, to se pravi, človek brez denarja. Vesel je bil nedeljske zbirke zato, ker je razumel jezik teh dolarjev, dajmov, groševin penijev. Gospod Janez je bil namreč pesnik; vemo ps. da so pesniki pod čudnimi zvezdami rojeni. Razumejo vse jezike. To v pojasnilo.
"Ali verjameš, da ^udi denar govorif" Vprašujoče me je pogledal gospod Janez.
"Seveda verjamem, tovariš. Tebi tako vse govori: rožce na polju, kamenje na cesti, Iza kaj bi ti še denar ne govoril? Časih
smo pravili, da sliši človek na šentjanževo noč vso prirodo. Tebi je menda vse živlie-nje ena sama šentjanževa noč, prišel si z rožo-šentjanževko na svet, s tem čudovitim ključem do vse prirodne skrivnosti, prišel si z njo na svet kakor Ceh z vijolino."
Gospod Janez je stresel zbirko iz ža-keljčkov. Začelo se je urejevanje. Ste že videli kedaj zbiranje vojakov? Gotovo ste jih že videli. Vsi se na komando postavijo v vrste od najnižjih do najvišjih: Prostaki, oni z eno zvezdo — v Avstriji smo jim pravili frajtarji, — za njim pridejo kaproli, potem naredniki itd. Gospod komandant pa na čelu s svetlo sabljo in visoko ošabno ča-ko: Vse je kakor ukovano.
Tako se ostali tekom pol ure kaplanovi soldati v redu. Prvi .centi, sramežljivi in sklonjeni, za'njimi že bolj korajžni nikelj-ni z eno zvezdo, potem dajmi s kaprolsko postavnostjo, kvodri z naredniškim ponosom v očeh. Od spredaj so se pa šopirili do-larjit petdesetcentni kosi — oficirji. Nekateri so bili skromni,, drugi zopet izredno
naduti. Vsem je načeloval petak na bistrem vrancu s srebrnimi portami na ramah, s svetlimi rozetami na ovratniku.
Gospod Janez je poklical načelnika. Načelnik spodbode vranca in bliskoma je stal pred njim:
"Javljam pokorno, gospod general, vsa nedeljska armada je v redu, samo vaše besede še čakamo, pa odkorakamo v kasarno državne banke na vežbanjc.
Gospodu Janezu so vstali obrvi v znamenje generalske avtoritete:
Vi, g. kapetan, tukaj mi je prišel tovariš v svrho strokovnega spoznavanja in študija. Rad bi tudi on urejeval svojo vojsko po našem sistemu. Zato se vas usojam nadlegovati s priprostimi vprašanji. Predvsem, predstavite se!
Petak je skočil s konja. Tlesknil's petami, da je kar odmevalo oficirske odločnosti in je pozdravil:
"Moje ime: Petak, kapetan četrtega razreda v armadi Združenih driav." Gospod Janez:
"Odkod ste doma?"
Kapetan: Pravzaprav nimam stalnega doma, kakor ga vojaki sploh nimajo: danes tukaj, jutri tam, kamor nas pokličejo. Zadnji moj dom je bila listnica postarnega gospoda. Pravijo, da je ta gospod bi! časih jako imeniten. Imel je več salunov, danes pa je radi prohibicije obubožal. Dolgo sem stfcnoval pri njem. Jako se je bal zame. Ob vsaki priliki je potipal, če mu nisem morda že ušel. No, pa jaz sem bil pošten, čemu bi mu uhajal. Davi pa slišim nenadoma trdo gromenje. Posluhnem: Gospod župnik je govoril z lece. Poživljal je vse one, ki še niso plačali mesečnine in premoga, naj se v doglednem času odzovejo. Pol ure pozneje sem bil tudi jaz dodeljen vaši kompaniji, gospod Jangz in prečastni njegov kolega.
Petak je odstopil in je poklical oficirje: dolarje in petdesetcentne kose:
(Dalje prih.)
<
ToreE, '4. januarja 1927
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
3 "
T •	1 H A ! j__r ,
Ivo? nedensKi tovans.
TEDENSKI KOLEDAR. 9 Nedelja — Sv. Družina. Julijan, Bazil.
10	Ponedeljek — Agaton, Viljem.
11	Torek — Higin, Honorata.
12	Sreda — Arkadij, muč.
13	četrtek — Verinak, muč.
14	Petek — Hilarij, spozn., Feliks.
15	Sobota — Pavel, pušč., Maver.
J. C. Smoley: .
PRVA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
(Praznik sv. Družine.)
Marija, vzor materne, Jezus vzor sinovske ljubezni.
Sin, kaj si nama storil tako? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalujoč iskala!—Luk. 2, 48.
Postava je zapovedovala odrastlim možem judovskega naroda, da morajo trikrat na leto potovati v Jeruzalem k praznikom. Ta postava je bila velikega pomena, z ozirom na živo vero in pobožnost, kajti mlačni, brezbrižni, videč pobožnost drugih, so se utrjevali v veri, spodbujevali k pobožnosti. Bila je pa ta postava tudi važna v narodnem oziru, kajti s takimi shodi v božjem svetišču se je utrjevala in širila ljubezen in prijateljstvo v narodu. — Ta postava pa ni vezala žen, vendar lahko trdimo, da so se judovske žene tudi rade udeleževale teh božjih poti k praznikom, da so se na nje veselile. Imele so priložnost, da so navajale svoje otroke k izpolnjevanju postave, da so jih vzpodbujale k vneti božji službi, da so cepile v ne-pokažena otroška srca strah božji. Tako tudi Marija. V duhu vidimo danes sv. Družino, kako potuje v sredi sorodnikov, prijateljev in znancev v Jeruzalem. To potovanje podaja pa nam mnogo poučnega, mi vidimo Marijo kot zgled materne, Jezusa kot zgled sinovske ljubezni.
jte	si	:k
Dragi moji, kaj je vzvišenejšega, kaj bolj častitljivega, kaj bolj občudovanja vredno, kakor je materna ljubezen? Materna ljubezen je angel varuh, ki varuje rožnate dni otroških let. Materna ljubezen je blagoslavljajoč duh, ki skrbi za blagor in srečo človeka. Materna ljubezen ima svoje junakinji* v palačah, pa tudi v bornih kočah, v puščavah in v velikih mestih, ima svoje junakinje v vseh stanovih vseh narodov in vseh časov. In take junakinje so bolj vzvišene, zaslužijo večjo čast kakor pa junaki, katere slavi zgodovina, ki so pokončali tisoče in tisoče ljudi, pustošili zemlje, ugonobili morda cele narode. Zgodovina morda proslavlja te junake, ne omenja pa junakinj-mater, a njihova imena so zapisana v knjigi življenja, lesketala se bodo večno. In tak vzvišen zgled materne ljubezni nam je Marija, Mati Božja. To nam kaže njeno sveto življenje, o tem nam priča današnji sv. evangelij. — Ko je bilo Detetu Jezusu dvanajst let, šli so njegovi stariši po judovskem običaju v Jeruzalem k praznikom. Glejte v duhu, kako potuje sv. Družina z Božjim Detetom k templju! Tu v templju biva dete blizo Boga, tu v templju Gospodovem je vir vseh milosti. Tu v templju Gospodovem se razvnema pobožnost, utrjuje se vera, ki je temelj dobre vzgoje. Kakor ne more vzrasti drevo brez korenin, tako ne bo nikoli vspela vzgoja brez vere.
Prazniki so bili končani. Stariši božjega Deteta so se pripravili na vrnitev, misleč, da bo otrok med znanci in sorodniki, so se podali na pot. Toda kdo bo opisal strah, bolest Matere božje, ko pri prenočevanju niso našli Deteta? Takoj so se vrnili v Jeruzalem, po treh dnevih so ga našli sedečega sredi med učeniki in pismarji v templju. Ljubezen materna si ni mogla pomagati, morala je očitati otroku: "Sin, kaj si nama storil tako? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalujoč iskala!*' Skrbno materno srce ne miruje, dokler otroka ne pritisne k sebi.
Pri vzgoji otrok doseže mati navadno več kakor pa oče. Vsakdanja skušnja nas uči, da slaba mati desetkrat več škoduje, kar more storiti dober, skrben oče. Vsakdanja skušnja nam pa zopet kaže, da so dobre matere vsejale v srca otrok seme božjega strahu in čednostnega življenja, da slabi zgled očetov otrokom ni mogel škodovati. Ni to nič čudnega. Otrok navadno mater bolj ljubi Ko očeta. Materna ljubezen vleče otroka k njej, med tem ko očetova resnoba zadržuje otroka v gotovih mejah spoštovanja in strahu. Beseda in zgled matere se globoko vkorenini v otrokovo srce in spomin, in ga je težko uničiti. Vprašam vas, nam li ni mila molitvica, če je bila še tako preprosta, katero nas je učila mati, katero smo mi za materjo ponavljali, če je tudi nismo razumeli? Se li ne spominjamo, kako nas je mati k dobremu vzpodbujala, pred hudim svarila? Se li ne spominjamo mnogokrat, kako je mati delala, ne rekamo li mnogokrat: Tako je delala mati, tako bom delal
tudi jaz/ Nam li ni materin zgled nekako pravile? — Iz otroških letfse oglaša Se mila, nepozabljiva beseda matere sistu, hčeri, rrfožu in ženi. Materina beeeda, materin zgled vplivata de po smrti in je mnogokrat še vnukom sveteča zvezda.
Zato pa, krščanske matere, ozrite se na svoj zgled, na Mater Božjo! Varujte svoje otroke kot zenico svojih oči! Z matersko ljubeznijo čuvajte nad vašimi otroci, da bo varno! Obžalovanja vredne matere, ki se ne brigajo za svoje otroke, da bi molili, hodili v cerkev! Obžalovanja vredne matere, ki pregledajo otrokom vse njihove napake, ki jih v svoji slepi ljubezni ne kaznujejo, ker se nočejo z njimi jeziti. Z vinom se stare rane čistijo, z oljem se celijo; tako mora tudi pri vzgoji otrok biti združena ljubezen s strogostjo.
Kako vodilo pa hočejo dati otrokom za poznejša leta, ko bo na nje pritiskal s svojimi skušnjavami svet in hudobni duh? Glas vesti, ta glas božji se bo zastonj oglašal, če mu materina beseda ni pripravila poti do otroškega srca. Zastonj bodo prošnje, vzdihi, solze matere, če je bila materina ljubezen poprej slepa.
Ozrimo se pa sedaj na božjega Odrešenika. Ni ostal v Jeruzalemu brez vednosti starišev, da bi jih žalil. Bili so tu višji nameni. Po volji njegovega nebeškega Očeta se je moralo tu prvikrat pokazati njegovo božanstvo. Zato je rekel materi: "Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?" Kakšen odgovor! Zveli-čar govori tu! Potem se je pa vrnil s svojimi stariši v Nazaret in jima bil pokoren. Bil je pokoren — svojim starišem, ljudem — da bi bili ljudje pokorni nebeškemu Očetu. Bil jima je pokoren do tridesetega leta,da bi bil v zgled sinovom in hčeram glede pokorščine napram starišem. V tej pokorščini se nam vzvišenost Zveličarjeva toliko bolj kaže. Zato pa, sinovi in hčere, glejte na vaš zgled, na Jezusa Kristusa! Je res žalosten znak naše dobe, da otroci pogosto nočejo poslušati svojih starišev, da se celo sramujejo, jim biti pokornim. Vprašam vas pa, ni li pokorščina, ljubezen do'starišev temelj vsega dobrega, seme vseh dobrih lastnosti? Kaj bo pridrževalo otroke k pokorščini do božjih zapovedi, če je že prva vez, pokorščina starišem, pretrgana? Kaj jih bo držalo v mejah poštenosti, če je temelj zrušen? Kakor velika povodenj vse uniči, vse podkoplje in podere, kar ji je na poti, tako bodo strasti pokončale vse, kjer je bran otroške pokorščine izpodkopana. Ne vidimo li tega pogosto v vsakdanjem življenju? Nam ne kaže li tega vsakdanja skušnja? Marsikatera mati toži morda bridko: "Sin moj, hči moja, zakaj sta nam to storila?" In ne briga se za take vzdihe, za take tožbe ne sin, ne hči. Oče, mati prosita: Sin, hči, če bota ta):o živela, beta nesrečna; toda zastonj je vsaka očetova, zastonj vsaka materina beseda.
Dragi sinovi, drage hčere! Zveličar Jezus Kristus naj bo vam zgled ljubezni in pokorčine starišem. Bodite pokorni starišem, ki so vam dali življenje, ki so vas vzgojili, ki se trudili in mučili za vas, pogosto si morda celo odtrgali kruh, da so vas nasitili, preživeli. Gospod Jezus v Nazaretu je bil pokoren svojim starišem do tridesetega leta in je rastel v milosti pred Bogom in pred ljudmi. Tako ravnajte tudi vi! Vi ste radost in veselje svojih starišev, vi ste njihova tolažba, vi boste njihova podpora v njihovi starosti. Ne žalite jih, ne kopljite jim preranega groba! In ko bodo odšli pred sodnji stol božji, ne pozabite jih; če mogoče, obiskujte njihove grobove, poslušajte njihov glas, njihov opomin iz grobov, da bote zvesto služili Bogu, da se bote z njimi sešli pred božjim obličjem v večnem veselju.
Sv. Družina nam bo vsem zgled, da ga bomo posnemali, da bomo tudi mi ob. koncu našega zemeljskega potovanja prišli v nebeški Jeruzalem, da bomo z izvoljenimi v nebesih klicali: "Svet, svet, svet, si ti, Gospod vojskinih trum!" Amen.
-n-
Raznoterosti.
"The Rosary."
Ethelbert Nevin, mlad amerikanski komponist, je nekega večera pred 28. leti, prišedši domov, bral pisma, katera so v njegovi odsotnosti dospela. Iz enega izmed pisem je padel na tla košček papirja, na katerem je bila natisnjena pesem z imenom "Roženvenec." Besedilo je Nevinu tako ugajalo, da je pričel hoditi gori in doli ter ni preje nehal, da je besedilo znal na pamet. Nato pa je k besedilu zložil napev. Naslednji dan je manuskript izročil svoji ženi s pripombo: "To imaš za spomin, da boš vedela, da sem hvaležen Bogu, da mi je dal tako ženo."
I Najbrže da še noben mož ni
dal svoji ženi takega dragocenega darila. Pesem, katero ji je dal, je bila "Roženvenec," najpopularnejša pesem, kar jih je bilo kedaj na Angleškem spi-sanih. Nevin je tri leta potem, ko je bila pesem natisnjena, umrl star 38 let, a vendar je v tem kratkem času in po njegovi smrti še žena prejela na tan-tijemah okoli 100,000 funtov, tako da vdova danes dobiva okoli $20,000 letnih obresti. Več kot šest milijonov izvodov "Roženvenca" je bilo prodano. Vsak pevec jo poje, ne izvzem-ši največjih umetnikov ter je bila prevedena v vse kulturne jezike, v novejšem času tudi v esperanto (v slovenščino še ni)
Fenomenalnega uspeha te
Pogled na sliko pokazuje zakaj V0RTEX pere hitreje, ne da bi perilo pri tem kaj trpelo.
Liti aluminum * Vortex" je nastavljen na dno bakrene kadi (top) in ko se vrti sem in tja, povzroči v milnici nekako pretresovanje, kateremu se umazanost ne more zoperstavljati in se od perila loči polovico preje, nego pri drugih pralnih strojih, in kar je poglavitno — periiu ne škoduje prav nič. — Valjarji z mehkega gumija in zadostno silo pove-6ajo popularnost *
THE HAAG VORTEX.
Še bolje bi znali ceniti ta stroj, ako bi ga videli, kako deluje, ali pa, ko je že enkrat opral vaše perilo. Prav nič vas ne stane, ako vam mi v vašem domu dokažemo z VORTEX, koliko truda si prihranite in pri tem imate najbelejše perilo, kakor si ga morete le misliti. Ko bi moški umeli, ^koliko trpe ženske pri perilu, bi ne bilo hiše, v kateri ne bi imeli tega stroja za pranje. Dobite lahko na male obroke.
Joseph Mantel Hardware
ELY, M1NN.
pumi nfae nikoli mogli natančne ugotoviti in Nevin sam ni poznal nje vrednosti, ker jo je Glasbenemu društvu ponudil
za pet fantov. Ko jo je Mr. Shirmer pregledal, je ni maral sprejeti pod tem pogojem, pač pa pet funtov in tantijemo od vsakega prodanega izvoda. In ravno to je bila zlata jama za družino Nevinovo. Ko je pa pisateljica Barclay spisala roman istega imena, namreč "Roženvenec," je pa postala pesem splošna last angleško govorečega ljudstva.
Mr. Voigt pripoveduje o velikem ameriškem komiku-pev-cU Al. Jolsonu, kako je ta pel "Rosary" v New Yorku. Ker je publika zahtevala, da jo mora peti, se je komik sicer vdal, a obenem pa hotel pesem tudi smešiti s tem, da je zasukal ovfatnik, tako da je izgledal kot duhovniški kolar ter pokleknil kot k molitvi. Toda predno je spel polovico prve kitice, je pesem prevzela njega-samega kakor vso publiko tako, da je groteska namah izgi-inila in že davno ni New York slišal takega aplavza kot je sledil "Roženvencu" ali angleško "The Rosary."
Največje tovarne klobas na
svetu.
Največja tovarna klobas na svetu je brez dvoma ona v New Yorku Adolf Gobel & Co., katero pa je sedaj prevzel neki newyorški bančni konzorcij. — Letnega prometa ima nad 8 milijonov dolarjev. Pred petintridesetimi leti je Gobel pričel iz-delovalnico klobas ter imel samo petsto dolarjev v žepu. V košari jih je sam po mestu Ne\v Yorku raznašal in ker so bile v resnici najboljše, kar se jih je v mestu moglo dobiti, so se prebivalstvu velemesta kmalu tako priljubile, da je samo še njegove kupovalo. Danes pa je mnogokratni milijonar in kakor je videti, se ne mara več
DVOR MARIJE POMAGAJ
(Coll. M. P. H.) 5t. 1640 C.O.F. Collinwood (Ciev.), O Odbor za leto 1926:
Chiet Ran ser: John Soso, 679 E. 159tb Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korespondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vec ml., 713 E. I55th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plača v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohiitva ob času selitve. Pokličite , Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place, Chicago, 111.
baviti s tem, pač pa je vso napravo. prodal.
i i
Lažja pot.
Znano je, s kakšno silo je 1-talijanski prosvetni minister nastopil proti slovenskemu uči-teljstvu. Okoli 50 odpustnih postopanj je*v teku, številne družine so na cesti. Na stotine slovenskih učiteljev je, ki vztrajajo tfo zadnjega, ki storijo vse, da bi ostali med svojo deco, med fanti, ki so jih vzgojili, med možakarji, ki so jim dajali nasvete; radi bi pač videli sad svojega dela. Poleg tistih pa, ki so prešli v drugi tabor, je nekaj tudi takih, ki se prvega navala ustrašijo in napišejo v kako "narodno" glasilo: "Ker se radi nujnega ! odhoda nisem mogel osebno [ posloviti, pcfedravljam svoje kolege in znance . . Nekateri bolj korajžni še dostavijo: Nasvidenje! — Iz učiteljskih krogov se doznava, da je g. Urbančič, dobil jugoslovansko državljanstvo in zapustil Primorsko.
_n,__
— Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v hotelu na 500 No. Clark cesti, ob življenje je prišla ena ženska, škoda je cenjena na $30,000.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KAKO SG JG IZNE-BILA REVMATIZMA.
Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst. ki živi na 204 Daviš Ave., E-101, Bloomington, 111,1 tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drusiin trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. < Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, III.
Vence za pogrebe, šopke za neve • ste in vsa v to stroko spadajoča dela izvriujem točno po naročilu. Dostav-' i i^m na dom.
Cene zmerne.
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21st Street In Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
-——v
Nemeccm
1439 W. 18tli St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
Veliki stenski zemljevid
"Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in rasnimi nad vse koristnimi geografičnimi podatki.
Prva sirzr. predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hecai:.fcrb, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta.
Dxuga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd.
Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike. Evrope, Azije, Afrike in Avstralije.
Četrta stran kale vsa morja, vode in otočja.
Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto.
Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike.
Ta zemljevid stane s poštnino 91.00.
Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slovc-nec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1840 Weat 22nd Street,	Chicago, 111.
NAROČfl IKOM V SO. CHK . CAGII
Naznanjamo, da jih bo ta dni obiskal naš zastopnik Mr, Martin Kremeaec, ki je pooblaščen pobirati naročnino in vse, ki je v zvezi z listom Amer. Slovenec. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko isi mu pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava A. S.
ENONADSTROPNA moderna tovarna, obsegajoča 8000 štirjašk. čevljev, takoj za dobiti. 2704 Greenview A ve. Buckingham 6389. 90-tdot
IŠČEM ŽENSKO
za lahka domača dela; družina le z enim otrokom, starim 6 let. Perila ni v hiši. Vprašajte po 6. uri zvečer na: 2525 So. 5Sth Ave., Chicago, 111., ali pa pri upravništvu tega lista. Plača po dogovoru.	P,t,sr
DOLG CAS.
ki je navadna posledica pustih jesenskih in zimskih večerov, si najučinkovitejše
PREŽENEŠ Z DOBRO KNJIGO.
Da omogočimo našim čitateljem nabavo tega razvedrila, smo sklenili, razprodajati knjiige iz naše zaloge po izredno znižanih cenah. Da pa boš deležen te ugodnosti, naroči celo skupino, kakor sledi:
1)	Otroka kapitana Gran-ta. Zelo napeta povest, ki te vodi po afriških pustinjah, po Tihem oceanu, te popelje med avstralske divjake in ljudožrce ter nadalje okrog sveta. Cena......$2.00
2)	Takšni so. Zgodovinska povest. Begunka. Drama v treh dej. — Obe deli je spisal naš pisatel Detela. Kdor je že čifcal kako njegovo povest, tistemu ni treba te knjige še priporočati. Cena .........$0.40
3)	Vrtec, časopis s slika-kami, namenjen sicer mladini, a je v njem tudi za starejše mnogo koristnega čtiva. Cena ..........................$0.75
4)	Pamet in vera. Kdor se količkaj zanima za malo zna nstvenega razmotrivanja, bo z veseljem segel po tej knjigi. Cena ..............$0.45
5)	Prilike patra Bona-venture. Knjig.a je sestavljena iz samih mičnih in zanimivih dogodbic iz resničnega življenja. Cena......$0.35
6)	Od srca do srca. To knjižico bi moral čitati vsak ameriški Slovenec. Cena ..............$0.20
7)	Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Koliko je naših rojakov, ki nimajo niti pojma o preteklosti našega naroda. Vzemi v roke to knjižico, da se malo seznaniš z našo zgodovino. Cena....$0.25
Skupaj ..................$4.40
Poleg teh sedmih knjig damo še eno, OSMO, katere vsebino si pa lahko vsak sam izbere »namreč sporoči naj nam, hoče-li povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno knjigo. Nato mu bomo mi izbrali iz določene vrste primerno knjigo.
Tistemu, ki naroči vse te knjige skupno, damo izredno visoki popust, skoraj 40%, tako da ga bodo stale knjige le malenkostno svoto $3.00.
Pošli ta znesek v Money Or-dru, Draftu ali pa v gotovini na naslov
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Obenem nam sporoči, kake vrste knjigo si žteliš kot osmo knjigo, namreč ne imenuj knjige z imenom, ampak povej le, ali želiš povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno. Karo* čilo bomo nemudoma izvršili.

"AMERIKANSKI SUOVENEC
rrsfpfci Januarja T927 "
ROŽA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
r Vstopila sta v dvorano Sir Anton de Man-'deville in Sir Roger de Merci v polni vitežki opravi ter sta izročila Sir Andreju D'Arcyju meča in ostroge za nova viteza; -ostroge jima je Sir Andrej vrnil s prošnjo, da jih pritrdita kandidatoma na desni peti. Prior Ivan pa je blagoslovil meča, ki ju je Sir Andrej opasal svojima nečakoma, rekoč:
"Vzemita nazaj svoja meča, ki sta jih sukala tako vrlo!"
Zatem je i-zdrl svoj lastni meč s srebrnim držajem, ki je bi! last njegovega očeta in starega očeta; in klečeča pred seboj je udaril vsakega trikrat po levi rami in zaklical: "Naredim vaju viteza v imenu Boga, sv. Mihaela in stf. Jurija. Bodita plemenita viteza!"
Bozamunda jima je v družbi drugih go-spic oblekla oklep, jima dala čelado iz jekla na glavo ter v roke ščit. ki je imel obliko zmaja z vtisnjeno lobanjo. Po dovršeni opravi podali so se vsi z godbo na čelu v steeple-sko cerkev — kakih dvesto korakov od gradu, kjer sta nova viteza položila svoja meča na oltar, jih zopet vzela ter prisegla, da bo-deta dobra služabnika Kristusova in branivca
Cerkve.
P0 končanih obredih je bila velika gostija; pri veliki mizi so bili pogoščeni mnogobrojni vitezi in gospe, spodaj v dvorani njihovi oprode in drugi gentlemani, otroci pa in stari ljudje so dobili jedil in pijače v ladiji cerkve. Ob močni in obilni pijači so se povabljenim kmalu razvezali jeziki. Med drugim so se ljudje prerekali, kdo "izmed obeh teh bratov — sir Godvin ali sir Wulf — je bolj pogumen, ,bolj zal in bolj učen in vljiiden.
Ko je nek vitez — bil je to sir Surin de Salcote — spoznal, da je razgovor postal j razvnet in bi utegnilo priti do hudih prepirov, je vstal in izjavil, da naj razsodi to vprašanje gospodična, ki sta jo brata rešila iz rok roparjev doli pri Mrtvaškem zalivu. Vsi so zavpili: "Da, ona naj razsodi!" in dogovorili so se, da naj da dragocen robec najbolj pogumnemu, kozarec vina najbolj zalemu in knjigo Ur najbolj učenemu.
Videč, da ni pomoči, ker so razun njenega očeta, obeh bratov, večine gospa in gospic vsi drugi pili vino, se pri tem razvneli in postali nasilni, je Rozamunda vzela svilnati robec s svojega vratu. Nato je stopila na rob estrade, kjer sta sedela bratranc.a, da so ju mogli vsi zbrani videti, in se ustavila pred njima, ne vedoč, komu izmed njiju naj ga prisodi. Kar jje Godvin nekaj zašepetal Wulfu; naenkrat sta obadva iztegnila desnico, zgrabila robec, ki ga je držala proti njima, vsak z.a drug konec, ga pretrgala na dvoje in ovila vsak polovico okoli držaja svojega meča. Družba se je smejala njuni šaljivi spretnosti in vpila:
"Vina zaljšemu! 2 njim ne bosta mogla tako narediti."—
Rozamunda je pomislila za trenutek; zatem je vzdignila veliko srebrno kupo, največjo na mizi, nalila vanjo vina in stopila zopet naprej držeč jo pred seboj, kot da bi razmišljala. Pri tem sta se brata oba naenkrat nagnila naprej in se dotaknila čaše s svojima ustnicama. Zopet je nastal glasen smeh in celo Rozamunda se je nasmehljala.
"Knjigo! Knjiga!" so vpili gostje. "Svete knjige se ne bosta upala raztrgati."
In tretjič se je približala Rozamunda z ono mašno knjigo v roki.
"Viteza," je rekla, "pretrgala sta mi robec na dvoje, in pila obenem moje vino. Sedaj dajem to sveto knjigo — njemu, ki jo zna citati najbolje."
, "Daj to Godvinu," je rekel Wulf.
"Jaz sem mečeborec, ne pisar." • "Dobro goVoril! Dobro povedal!" je vpila zbrana družba. "Nam meč — ne pero!"
Rozamunda pa se je obrnila proti njima in govorila:	v
"Oni, ki suče meč, je hraber, in oni, ki suče pero je moder; boljši pa je oni, ki zna rabiti oboje, meč in pero — kot moj hrabri in učeni bratranec Godvin."
"Čujte! Čujte!" so vpili pirovavci ter trkali s svojimi kozarci ob mizo.
Zjutraj je večina gostov odšla mnogi bolj s težkimi glavami. Godvin in Wulf pa sta poiskala svojega strica sir Andreja, ki je sedel v dvorani sam ; opazila sta namreč, da je Rozamunda odšla z dvema služkinjama v cerkev. Prišedši do njegovega hrastovega stola sta pokleknila predenj.
"Kaj pa zdaj, nečaka moja?" vpraša stari vitez in se nasmeje, "mar želita, da vaju dvignem še enkrat za viteza?"
"Ne, gospod," je odgovoril Godvin; "midva prosiva večje milosti."
"Potem prosita zaman, kajti večje ni."
"Neko drugo milost," je segel Wulf v besedo.
Str Andrej si je pogladil brado ter ju pogledal. Morda je bil prior Ivan govoril ž njim, tako da je zdaj uganil, kaj nameravata.
"Gospod," je rekel Godvin," prosiva vas dovoljenja, da zasnubiva vašo hčer."
"Kaj ! Vidva oba ?"
"Da, gospod, obadva."
Tedaj se je sir Andrej, dasi to ni bila njegova navada, nasmejal na glas:
"Vesta kaj," je rekel, "izmed vseh stvari, kar sem jih doživel, je ta najbolj čudna — da bi dva viteza dogovorno snubila isto dekle."
"Čudno je videti, gospod; ko pa spoznate razloge, boste razumeli."
In poslušal je, onadva pa sta mu pravila o vsem, kar se je dogodilo med njima in o svečani prisegi, ki sta jo prisegla.
"Plemenito sta ravnala kakor vedno in povsod," je dejal sir Andrej, ko sta končala; "bojim se, da bo eden vaju prišel do spoznanja, da je težko držati tako obljubo. Pri vseh svetnikih, nečaka, prav sta dejala, ko sta rekla, da me prosita velike milosti. Dasi vama še nisem omenil tega, naj povem zdaj; vedita namreč, da sta že dva največjih mož v tej deželi zasnubila Rozamundo, da ne govorim o, lopovu Lozellu."
"Kaj lahko je to," je rekel Wulf.
"Tako je; sedaj vama pa povem, zakaj eden ali drugi teh dveh ni njen mož, kar bi v nekaterih ozirih rad videl. Vzrok je kaj navaden. Vprašal sem jo, ali njej ni bil všeč nobeden, in ker se je njena mati poročila po želji svojega sroa, sem prisegel, da naj tudi hči enako stori ali se pa sploh ne omoži; kajti bolje je, da ostane sama, nego nevesta, ki ne ljubi."
TISKARNA -:«
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradile tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-- MALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1M0 W. 22nd ST., CHICAGO, 1LL.
NOVI NASLOV
Joseph E. Ursich M.D.
2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, 111. Telephone: Canal 4918.
Uradne ure: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer.
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniie itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvriujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno ieleraino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem o žiru za Vafi dom. — Prodajam tudi vsakovrstne Sipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO 1804 We»t 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0490.
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO- I RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da da-	* lje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko za-	* logo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam	j postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00,	* | $1.50 in $2.00.	j
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko -- Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 38. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,825,153.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A.
Njeno premoženje znaša $1,600,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje n,ad 30,000. Ima 170 krajevnih dr -i te v širom države.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Gleda ustanovitve npvega društva (8 članov zadostuje) pišite ma glavnega tajnika: Jo«. Zalarja, 1004 N. Chicago It, Jollet, m. Ni grada za ustanovitev znaša $20.00.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—1« LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASl
K. S. C, JEDNOTI!
i ■ «
PISANO POLJE
Prometni boj Trsta.
Za časa Avstro-Ogrske je imel Trst veliko zaledje. Velik del Češke — Dunaj — Krakov in celo Lvov so več ali manj podpadali pod prometni radij Trsta.
Po vojni se je to spremenilo. Ako se more reči o sedanji Avstriji, da s sVojim prometom več ali manj gravitira v Trst, je pravilno; ne more pa se to jtrditi o Čehoslovaški, katere promet gre mnogo na Hamburg in po Donavi. Galicija je za tržaški promet skoro docela .izgubljena. Jugoslavija se glede uvoza korak za korakom jodmika od Trsta v kolikor je za promet sedaj ugodneji položaj Reke — Sušaka — Splita in Gruža. Ni dvoma, da bo odmikanje od Trsta od strani Jugoslavije vedno obširnejše in intenzivnejše.
Južna Nemčija je za časa Avstrije težila v Levanto preko Trsta, ali sedaj znaša uvoz v Nemčijo preko Trsta komaj eno šestino uvoza Jugoslavije, pri izvozu pa tri četrtine jugoslovanskega izvoza. Temu je deloma vzrok to, ker je v bližnjem orijentu svojedobni nemški izvoz močno podkopan in zatrt od italijanske ter angleške konkurence.
Madžarska že preje ni težila v Trst, ker je imela na Reki izhodišče, ki ga je podpirala z vsemi tarifaričnimi sredstvi.
Da je bodočnost Trsta, posebno pa še Reke, mnogo od-jVisna od gospodarske in tarifa-rične politike Jugoslavije, to ve Italija, zato jo skuša s političnimi in gospodarskimi vezmi kar mogoče nase privezati. Pa jto je drugi kapitel.
Tržaški tovorni promet je v prvem polletju 1926 padel za i 10 odstotkov nasproti isti peri-!jodi lanskega leta.
Gospodarski krogi se tolažijo s tem. da je tovorni promet tudi v nekaterih drugih italijanskih lukah nazadoval.
Vendar pa smo mišljenja, da Trst nikdar več ne bo to, kar je bil in kar bi mogel biti, akc ne bi bil padel v italijanske šovinistične roke, temveč da bi bil, ako že ne naš, pa vsaj glavno mesto nevtralne vmesne državice.
V zadnjem času je bil Trst odnosno Hamburg objekt vročega tarifaričnega boja. Sedaj je ta boj končan in so se določile meje, do katerih gre gospodarski radij Hamburga in Trsta.
Sedaj, ko je to končano, nastajajo za Trst nove skrbi glede tranzitnega prometa za O-grsko. Madžari se, vsaj na videz, približujejo Jugoslaviji ter jim Ninčič obeta svobodno zono v Splitski luki.
Ta glas je vznemiril Italijo, zato skuša tudi Madžarsko gospodarsko nase privezati ter ji ponuja svobodno zono v Trstu in Reki.
Doslej se je Italiji vedno posrečilo, da je Jugoslavijo odrinila. Morebiti jo bo tudi sedaj glede svobodne zone v Splitski luki za Madžare.
Eno pa je gotovo, da se naravnih pogojev ne da z umet; nimi sredstvi spraviti za vedno s sveta. Po naravi teži Madžarska na obalo in prej ali pozneje se bo usmeril madjarski tranzit na Sušak in Split. To je odvisno od naše gospodarske, odnosno železniške politike.
Trst pa vsled izpremenjenih političnih mej in otvoritve novih trgovskih potov izgublja svoj veliki prejšnji pomen v svetovni trgovini- in svetovnem prometu. Napor, da bi se ta naravni proces ustavil, je brezuspešen.
o-
SIRITE "AMER. SLOVENCA"
Koliko tehta zemlja.
Prostornina naše zemlje znaša 1.095 bilijonov kubičnih metrov. Lahko bi bilo izračunati, koliko znaša teža, ako bi bila vsa zemlja iz granita. Stehtali bi en kubični meter granita in pomnožili njegovo težo z 1.095 bilijonov. Toda naša zemlja je sestavljena iz najrazličnejših snovi. Kljub temu so učenjaki s pomočjo privlačne sile, ki jo ima zemlja, izmerili njen obseg, odnosno prostornino.
Ako bi stale naše hiše nekje v prostranstvu izven delokroga zemeljske privlačne sile, bi ne mogli ničesar vreči skozi okno, ker bi obvisel vsak predmet v zraku seveda pod pogojem, da bi no vplivala nanj privlačna sila kakega drugega nebesnega teleea. Tu na zemlji pa lahko vržemo poljubni predmet skozi okno in sicer zato, ker je privlačna sila bilijonkrat večje zemlje močnejša kot sila naše hiše. Čim težje je telo, tem večja je njegova privlačna sila. Učenjaki so računali, v kakšnem razmerju je privlačna sila zemlje do količine vode, ki tehta 2000 centov in ugotovili, da je zemlja 5.5 krat težja kot po obsegu enaka količina vode. En kubični meter vode tehta 1000 kilogramov. Ako bi bila torej zemlja iz same vode, bi tehtala 1.095 bilijonov kilogramov. V resnici pa tehta 5.5 krat več tako, da znaša njena teža približno 6 trilijonov kilogramov ali v številkah izraženo (>.000,-000.000.000.000.000.000.000.
Seveda si navaden zemljan niti od daleč ne more predstavljati, kaj pomeni to ogromno število. Pa tudi gg. ki o tem govore, menda niso še zemlje na vagi imeli. . .
-o-
Mussolini ni psovka.
Tudi v Belgiji ni javno mnenje nič kaj naklonjeno Musso-liniju. Nedavno je sodišče v Bruslju vodilo zanimivo razpravo na tožbo nekega hišnega posestnika, kateremu je najemnik v sveti jezi zabrusil v obraz: "Ti diktator, Mussolini !" Gospod hišni posestnik se ie čutil bridko užaljenega ir. je najemnika tožil radi psovke.
Najemnik je bil obsojen, pa se je pritožil in se te dni pred prizivnim sodiščem spretno zagovarjal, da je titulacija Mussolini sicer res bila izrečena v jezi, da pa nikakor ne more biti smatrana za psovko, marveč za ljubeznjivost, ker bi sicer spričo velike občutljivosti italijanskega vojvode lahko za belgijsko državo nastopile neprijetne diplomatične posledice.
Gospodje sodniki prizivnega sodišča so se počehljali za ušesi, se globoko zamislili ter končno ugotovili, da beseda "Mussolini" zares ni psovka in torej v Belgiji lahko odsej vsakega ozmerjaš za Mussolinija. Sicer pa ne ime, marveč slaba dejanja zaslužijo obsojanje.
Splošna stavka
v nemški čevljarski industriji. Nemški čevljarski industriji preti splošna stavka. Povod temu je dala neka tovarna za čevlje v Offenbachu, ki ni hotela obnoviti z delavstvom pogodbe. Delavcem? so se pridružili doslej delavci v Kolnu in Vfainzu, pričakovati pa je, da bo stavka imela še večje posledice in da. se bo razširila na celo državo. f
Orgle. .
V glavni cerkvi v Liverpoolu na Angleškem so posvetili orgle, ki imajo 168 registrov in 5 manualov. Stale so S5 tisoč angleških funtov.