poglavja so namenjena analizi 
literarnega dela, stilistiki (staremu 
in novemu razumevanju stila), 
verzifikaciji, literarni klasifikaciji, 
nato posameznim literarnim 
vrstam ter na koncu metodologiji 
literarnega raziskovanja. Glede na 
naravo tega dela ne moremo 
pričakovati niti v zadnjem 
poglavju kakih načelnih opre­
delitev; avtor ostaja do vseh 
idejno-metodoloških smeri v 
enaki kritični distanci. Govori o 
pomenu pozitivizma in ruskih 
formalistov, o novi kritiki, inter­
pretaciji ter psihoanalitični in 
arhetipski literarni kritiki, o važni 
vlogi, ki jo je imela fenomeno­
logija v razvoju literarnih znano­
sti, predvsem v zvezi z eksi­
stencializmom, eksistencialno 
filozofijo, hermenevtiko in filo­
zofijo literature, o strukturalizmu 
ter o vse večjem vplivu marksiz­
ma na literarno znanost. V zvezi 
z različnimi metodami in smermi 
literarne znanosti meni Solar, da 
je v današnjem času pravzaprav 
zelo redko prepričanje o veljav­
nosti ene same strogo določene 
poti, saj dopušča literarno pre­
učevanje uporabo, povezovanje in 
kombiniranje različnih metod. 
Spričo hitrega in bujnega razvoja 
literarne znanosti se mu zdi 
kritični eklekticizem pravzaprav 
razumljivo stališče, če ne pomeni 
seveda samo sprejemanja vsega 
brez nekega sistema in notranje 
koherence.
V. J.
Zdenko Škreb: ŠTUDIJ KNJI­
ŽEVNOSTI. Školska knjiga, 
Zagreb, 1976.
Mnogoštevilne vidike, ki se 
pojavljajo pri preučevanju knji­
ževnosti, je avtor v knjigi pre­
gledno strnil, tako da je dobila
značaj priročnika. Problematika 
celotne literarne vede je razde­
ljena v deset poglavij, v katerih 
zgoščeno obravnava njen pred­
met, metode, literarne vrste in 
zvrsti, ustvarjalce in porabnike 
literature, njeno družbeno vlogo, 
trivialn ~> književnost, literarno 
kritiko in zgodovino. V vsakem 
poglavju se osredotoči na naj­
pomembnejše dosedanje rešitve 
problema in terminologijo. Naj­
večkrat navede trditve znanih 
teoretikov, našteje marsikateri 
literarni primer za ponazoritev, 
čemur sledijo sklepi, ki pa ni­
majo značaja sklenjenega, indivi­
dualnega literarnoteoretičnega si­
stema.
M. D.
Kate Hamburger: LOGIKA KNJI­
ŽEVNOSTI. Preveo i predgovor 
napisao dr. Slobodan Grubačič.
Nolit, Beograd, 1976.
Knjiga je zapoznel, vendar za 
jugoslovansko in tudi slovensko 
primerjalno književnost oziroma 
literarno teorijo še zmeraj aktua­
len prevod izvirnika, ki je izšel 
pod naslovom Die Logik der 
Dichtung že leta 1957 (Ernst 
Klett Verlag, Stuttgart). Srbsko- 
hrvaški prevod je nastal po drugi 
izdaji iz leta 1968, v kateri je 
Hamburgerjeva upoštevala kritič­
ne pripombe k prvi izdaji. Tudi v 
takšni obliki je ostala eno osred­
njih del o problemu literarnih 
vrst, njihovem ontološkem 
statusu in jezikovno-izjavni 
funkciji — s tezo o zgolj dveh 
temeljnih literarnih vrstah: fikcio- 
nalni ali mimetični (pripo­
vedništvo, dramatika) in eksi­
stencialni ali lirski. Prevod je 
nastal nedvomno v zvezi z 
dejstvom, da problem literarnih 
vrst in njihove jezikovne, onto­